Mag. Florjanu Zabretu nagrada za življenjsko delo za skrb za varnost pri delu

Size: px
Start display at page:

Download "Mag. Florjanu Zabretu nagrada za življenjsko delo za skrb za varnost pri delu"

Transcription

1 Miklavževanje in Božično novoletne prireditve: Javno povabilo za prijavo programov sofinanciranja Obvestilo staršem otrok Vloge za znižano plačilo vrtca Zakonodajni referendum: določitev volišč in območij volišč Intervju Metka Karlovšek, mentorica programa MEPI stran 2 stran 2 stran 31 stran 4 Glasilo občine Domžale 12. november Letnik L, št. 13 Dve pridobitvi Obnovljena cesta in nova večnamenska asfaltna ploščad»tri desetletja prepozno,«je županu Toniju Dragarju potarnala ena od krajank, ko je ugotovila, da je letos za asfaltiranje prišla na vrsto cesta Turnše-Količevo. Tri desetletja prepozno zato, ker se je gospa ves čas s kolesom vozila po makadamski cesti, letos pa se je upokojila. Morda je zanjo asfaltirana cesta res prišla prepozno, čeprav se bo po njej lahko sedaj vozila drugam, za vse ostale prebivalce tega dela naše občine pa je prišla ravno prav, kar so dokazali tudi s prijetno otvoritveno slovesnostjo, ki so jo pripravili kar sami. Stran 5 Plesalci Plesnega kluba Miki Leni detektivi so svetovni prvaki V času krompirjevih počitnic so plesalci show plesov odpotovali na tekmovanje v mesto Pecs na Madžarskem, ki je gostilo svetovno prvenstvo za pionirje in evropsko prvenstvo za mladince in člane. Nastopilo je kar 250 slovenskih plesal- GalerijA Domžale Ustvarjalne sobote za najmlajše V Galeriji Domžale, ki deluje pod okriljem KD Franca Bernika, z novo sezono razstav 2010/11 nadaljujemo z likovno-izobraževalnim programom, katerega cilj je populariziranje umetnostne dediščine v okvirih sodobne slovenske umetnosti. Zaradi cev. Leni detektivi, pionirska mala skupina, niso bili prav nič leni in so domov prinesli zlato. Gasilki Laura Potočnik in Lana Smolnikar pa sta stopili na drugo stopničko. Stran 17 izrednega zanimanja udeležencev, v program uvajamo novost ustvarjalne sobote za najmlajše, ki se izvajajo enkrat mesečno. Stran 17 Atletski klub Domžale: POKAL DOMŽALSKIH 50 prvič Zmagovalca Anton Derganc in Jana Strahinič Tekaški praznik 16. oktobra 2010 pod naslovom DOMŽALE TE- ČEJO 2010, ki ga je ob pomoči Fundacije za šport organiziral Zavod za šport in rekreacijo Domžale, izvedel pa Atletski klub Domžale, je pomenil tudi zaključek letošnjega POKALA DOMŽALSKIH 50, s katerim je Atletski klub Domžale želel popularizirati tek in atletiko v naši občini. Kot je ob koncu dejal Roman Lazar, predsednik AK Domžale ter pobudnik akcije, je POKAL DOMŽALSKIH 50 uspel in klub že razmišlja o njegovi širitvi, za katerega pobudo so dala nekatera druga atletska društva, tudi iz tujine. Stran 23 Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 3.decembra Rok za oddajo prispevkov je 25. november do 12. ure. Razstavi Mavrice v Radomljah Počitniški fotografski krožek 2010 in Košarka 1970 Foto, kino in video klub Mavrica iz Radomelj vsako poletje pripravi počitniški fotografski krožek. Janez Kosmač, predsednik kluba, pravi, da je bil na začetku obisk slabši, potem pa se je število tečajnikov okrepilo, poleg pa so prišli še starši. Krožek sta vodila Peter Pangeršič in Janez Kosmač. Večinoma so fotografirali na terenu; predvsem tam, kjer je večja dinamičnost ob vodi, cesti, parku. Nabralo se je obilo dobrih posnetkov in ko so izbrali samo najboljše, jih je bilo še vedno toliko, da so zapolnili vse stene Kodrove dvorane v Radomljah. Stran 19 Čestitamo dobitniku nagrade Avgusta Kuharja za leto 2010 Mag. Florjanu Zabretu nagrada za življenjsko delo za skrb za varnost pri delu Stran 6 PVC OKNA IN VRATA AKCIJA -11% Zimski vrtovi, lesena vrata, nadstreški, ograje, konstrukcije. Dobava v 15 dneh. Brezplačni ogled, izmere in ponudba. 041/ , 01/ MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27, Domžale 3 Zasebni vrtec Mali Princ Vrtec z Montessorijevo pedagogiko v Domžalah Pedagogiko Montessori je na podlagi raziskav o pocesu otroškega učenja leta 1907 zasnovala Dr. Maria Montessori. Ker je bila prepričana, da se otroci učijo sami, za to pa le potrebujejo primerne pripomočke in nekaj ustreznih izkušenj, je oblikovala ''pripravljeno okolje'', v katerem lahko otroci prosto izbirajo med številnimi aktivnostmi, primernimi za njihov razvoj. Montessorijeva metoda temelji na učenju skozi vseh pet čutov, ne le skozi poslušanje, gledanje ali branje. Otrokom so na voljo mnoge aktivnosti, vendar pa za vsako obstaja le ena vrsta pripomočkov, kar pomeni, da se morajo otroci naučiti čakati. Ni jim dodeljeno skupinsko delo slikanja ali poslušanja pravljice ali kaj podobnega, izbira jenjihova. Učenje 1po tej metodi pomeni proces raziskovanja, koncentracije, motivacije, samodiscipline in volje do učenja. Prav po teh načelih pa deluje tudi Hiša otrok Mali princ iz Domžal, katero smo obiskali skupaj s podžupanjo Občine Domžale, Andrejo Jarc Pogačnik in Kristino Slapar, vodjo oddelka za družbene dejavnosti. Sam vstop v prostore vrtca je bil na prvi pogled kot vstop v hišo palčkov. Miniaturna kuhinja z majhnimi predpasniki, lesenimi štedilniki, in 4 omaricami za shranjevanje, leseno likalno mizo in likalnikom, knjižnico in ostalimi miniaturnimi predmeti, prilagojenimi za otroke. Skozi vrtec sta nas sprehodili in nam več inforamacij o samem načinu in delovanju vrtca podali vodja, ga. Renata Dežman ter vzgojiteljica, Andreja Kovač. Stran 21 OBČINA DOMŽALE URNIK PRAZNJENJA BIO POSOD 5 Stran 15

2 2 iz urada župana 12. november 2010 Dragi bralci, drage bralke, ker smo minule številke našega glasila zasipali z volitvami in političnimi prispevki, pa bi tokrat rada z vami spregovorila o aktualni temi, o kateri pa večina, predvsem žrtve, še vedno premalokrat spregovorijo. Pred kratkim sem na televiziji videla oglasno sporočilo o nasilju, o tem, da ne smemo molčati. V oglasu je bila deklica žalostnih oči. Tovrstne žalostne oči pa odmevajo v mesecu novembru tudi na drugačen način. Minule dni smo obeležili svetovni dan boja proti odvisnosti. Zavedamo se, da je odvisnosti veliko, od droge, alkohola, televizije, računalnika, čokolade, tobačnih izdelkov in prav vsaka odvisnost prizadene posameznika ali skupino ljudi. Začne se pri posamezniku, odvisniku, nadaljuje pri družinskih članih, prijateljih in se širi v družbo. Dejstvo pa je, čeprav marsikdaj vemo, da se izvaja odvisnost in celo nasilje kot posledica le-te, si ljudje vse preveč zatiskamo oči. In to ni prav! Čeprav je težko, marsikdo se ustraši za svojo lastno varnost, pa s tem ogrožamo tudi tiste, ki se sami ne znajo braniti. Postanemo sostorilci Ja, težko se je zavedati tega, ampak o zločinu, kar nasilje zagotovo je, ne smemo molčati. Čeprav v tej številki Slamnika ne pišemo o tem, čeprav se bližajo»brezskrbni«decembrski dnevi, ki naj bi prinašali veselje in radost vsem, pa vsi žal nimajo enakih možnosti. Nekateri razmišljajo o tem, kako bodo sploh prišli iz meseca v mesec, slabo voljo stresajo nad bližnjimi ne zavedajoč se, da s tem naredijo še več negativnega. December ni več vesel mesec, december je mesec žalostnih pogledov tistih otrok, ki jim ne bodo izpolnjene vse želje, tistih otrok, ki so podvrženi nasilju Morda bi si ob koncu letošnjega leta lahko vsi zadali posebno zavezo o dobremu delu, na katerega drugače ne bi pomislili. Morda bo to topel nasmeh žalostnemu otroku ali staršu v trgovini, ko bo moral reči otroku ne. Morda bo to kovanec več brezdomcu na ulici. Ali pa se boste pridružili eni od številnih akcij, ki jih pripravljajo dobrodelne organizacije. Ogrejte s tem tudi svoje srce. Mateja A. Kegel Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale V septembru podpisana pogodba Rekonstrukcija Kamniške ceste Občina Domžale si z aktivnim delovanjem že vrsto let prizadeva izboljšati stanje na državnem cestnem omrežju na območju Občine Domžale. Toni Dragar, župan Občine Domžale, se je v svojem mandatu skupaj s pristojnim oddelkom na občini Domžale že kar nekajkrat sestal z Direkcijo Republike Slovenije za ceste, kjer so bili izpostavljeni problemi, ki se tičejo državnega cestnega omrežja. Izpostaviti je potrebno konstruktiven dialog in vztrajnost, ki sta v preteklih letih obrodila sadove. Kot kaže, bomo v naslednjem letu priča nadaljevanju rekonstrukcije Kamniške ceste od Policije do križišča Deteljica. Omeniti velja še, da za naslednja leta pripravljamo rekonstrukcijo križišča pri AS Domžale. Toni Dragar meni, da je bilo sodelovanje Občine Domžale in Direk- cije uspešno že v preteklih letih. V letu 2008 so skupaj uspeli izvesti projekt rekonstrukcije križišča Deteljica, zahtevnega posega, ki prenovljen omogoča varno in celovito odvijanje prometa ter prevoznost v vse smeri. V nadaljevanju je Direkcija v letu 2009 temeljito obnovila del Kamniške ceste, od križišča Deteljica do naselja Jarše. Tako Obvestilo staršem otrok, vključenih v vrtec: Vloge za znižano plačilo vrtca V skladu s 15. členom Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih se znižano plačilo in oprostitev plačila za mlajšega otroka uveljavlja v občini stalnega bivališča otrok oziroma otrok tujcev, katerih vsaj eden od staršev ima na njenem območju začasno prebivališče in je zavezanec za dohodnino v Republiki Sloveniji. Za otroke, ki so že vključeni v vrtec, se znižano plačilo uveljavi s 1. januarjem naslednjega leta. Starši oddajo vlogo praviloma do 15. novembra tekočega leta. potrebna obnove ostajata odprta še dva odseka Kamniške ceste, in sicer od Jarš do Preserij ter od križišča Deteljica do Policije. Občina je za slednji odsek v proračunu za leto 2010 namenila EUR proračunskih sredstev, s katerimi bo prispevala svoj delež pri predmetni rekonstrukciji, ki bo zahtevne narave in bo v svoji končni obliki bistveno prispevala k večji varnosti, predvsem pešcev in kolesarjev. Občina Domžale in Direkcija RS za ceste sta v mesecu septembru s podjetjem SCT, d.d., ki je bilo izbrano na javnem razpisu, podpisali pogodbo za rekonstrukcijo navedenega odseka. Rok izvedbe (240 dni od pričetkov del) in bližajoča zima sta dva parametra, zaradi katerih je bila sprejeta odločitev, da se z gradnjo začne v naslednjem letu.»gradnja objekta je obsežna in Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale zahtevna, obremenjenost ceste pa velika, zaradi česar si ne moremo privoščiti nedokončanega objekta ob nastopu eventualnih snežnih padavin oziroma zmrzali. Tako bomo z gradnjo predvidoma začeli v mesecu marcu 2011,«je dejal Toni Dragar. Gradbeni poseg predvideva zamenjavo dotrajane kanalizacije, ki ob večjih nalivih povzroča zamašitev in s tem poplavljanje podvoza na dolžini 185 m, obnovo voziščne konstrukcije v celotni sestavi, izgradnjo obojestranskih opornih zidov dolžine cca. 155 m in višine od 1 do 2,5 m. Z gradnjo opornih zidov pa je prostorsko zagotovljena možnost ureditve obojestranske kolesarske steze in hodnika za pešce. Teja Lapajne Občina Domžale Javno povabilo za prijavo programov sofinanciranja miklavževanja, božičnih in novoletnih prireditev v letu Občina Domžale poziva vse fizične in pravne osebe, da predložijo programe za popestritev kulturnega, tradicionalnega, turističnega in zabavnega decembrskega utripa Občine Domžale, ki jih bomo sofinancirali iz občinskega proračuna. 2. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - opis programa; - kraj in čas izvedbe programa; - predračunsko vrednost izvedbe programa; - vire financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna; - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. Na OBMOČJU Kamniške Bistrice Izvedbe protipoplavnih ukrepov na območju Kamniške Bistrice V mesecu oktobru 2010 se je Občina Domžale aktivno vključila v reševanje protipoplavnih ukrepov, izvedenih s strani Agencije Republike Slovenije za okolje in prostor (ARSO). Dokončano je bilo potrebno čiščenje struge reke Kamniške Bistrice v samem naselju Domžale in ob mostu državne ceste Domžale Trojane. Čiščenje struge Kamniške Bistrice in drugih okoliških rek v bližini mostu je v državnih rokah, Občina Domžale pa je aktivno sodelovala tudi pri določitvi relacij prevozov in dajanju soglasij za prevoze po občinskih javnih cestah. Opravljenega je bilo za okoli kubičnih metrov strojnega izkopa materiala (gramoza, mulja, vejevja, zemlje in kamenja), ki se je že več let nabiral na dolvodni in gorvodni strani omenjenega mostu. Hidrotehnik, Vodnogospodarsko podjetje d.d., je vrednost ocenjene škode po poplavah v septembru 2010 na vodotokih in vodni infrastrukturi na območju Občine Domžale ocenil na okoli EUR. Pričakujemo, da bo država v naslednjih nekaj letih zagotovila sredstva za povzročeno škodo v proračunu. Občina Domžale je dodatno pričela s projektom za vodomerno postajo oziroma avtomatsko merilno točko za sotočje rek Rače, Rovščice in Radomlje. Postavljena naj bi bila pri mostu pod lokalno cesto Dob Sveta Trojica, saj je to potrebno za nadzor pretočnosti in kontrole gladine rek na relaciji od sotočja rek do izliva v Kamniško Bistrico. Na ta način se lahko dokončno uredi in s strani pristojnih tudi prevzame v upravljanje delovanje zapornic pri AC. Nadaljnja naloga Občine Domžale je preučitev možnosti vnosa zadrževalnika Rača v prostorske akte in v soglasju z AR- SO-m ter rečno nadzorno službo preveriti in očistiti najbolj kritična mesta ob reki Rači, na relaciji od mostu lokalne ceste Dob Sveta Trojica do sotočja Rače z reko Kamniško Bistrico. ARSO bo s svojo rečno nadzorno službo dodatno zagotovil pregled in sanacijo obrežja Kamniške Bistrice v Biščah ter na podlagi pobud Občine Domžale in KS Ihan zagotovil še pregled stanja vodotoka Žabnice v Ihanu in izliva Rovščice v Radomljo. Zaradi treh izrednih poplavnih dogodkov v zadnjih 15 letih na območju Krumperka in Gorjuše bo dal ARSO pobudo pristojnemu inštitutu za izdelavo celovite študije in pregleda stanja kritičnih poplavnih površin. Ne nazadnje pa bo Občini Domžale s strani ARSO posredovana dokumentacija načrt zaščite in reševanja ob izrednih dogodkih za zadrževalnik Drtinjščica. Teja Lapanja Za otroke, ki se vključijo v vrtec med šolskim letom, se znižano plačilo uveljavi z dnem, ko je otrok sprejet v vrtec, če starši oddajo vlogo najkasneje 15 dni pred predvideno vključitvijo. Če starši zamudijo navedene roke, se znižano plačilo uveljavi s prvim dnem naslednjega meseca, ko so oddali vlogo. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/10, v nadaljevanju: Zakon) prinaša s določene novosti, saj bodo s tem datumom izdajali odločbe za znižano plačilo centri za socialno delo oziroma Center za socialno delo Domžale. Vlogo za uveljavljanje pravic po tem zakonu, torej tudi za znižano plačilo, se lahko prvič vloži že v 30 dneh pred dnevom začetka uporabe tega zakona, torej v mesecu avgustu Zaradi sprejema tega Zakona bodo odločbe za znižano plačilo staršev za programe v vrtcih za leto 2011 izdane za obdobje od do Župan Toni Dragar 3. Prednost pri sofinanciranju programov bodo imeli programi, namenjeni otrokom, tradicionalne prireditve ter prireditve s priznano kvaliteto. 4. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom»za javno povabilo št /2010«lahko vložite osebno v glavni pisarni Občine Domžale (soba 4) ali pošljete priporočeno po pošti, najkasneje do na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: pod rubriko»razpisi«. Vse dodatne informacije dobite na tel. št.: , interna 152 ali 151. Župan Toni Dragar

3 12. november 2010 volitve Občinska volilna komisija sporoča Drugi krog volitev župana Občine Domžale Na podlagi 33 prejetih zapisnikov o delu volilnih odborov z volišč za volitve župana Občine Domžale v drugem krogu, ki so bile 24. oktobra 2010, na osnovi zapisnika odbora za predčasno glasovanje ter glasovanje po pošti je Občinska volilna komisija Občine Domžale na 8. seji ugotovila: Glasovanja za izvolitev župana Občine Domžale se je v drugem krogu udeležilo volivcev oziro- ma 44,62 odstotka, skupno število volivcev z območja občine je bilo Oddanih je bilo glasovnic. Veljavnih je bilo glasovnic, neveljavnih je bilo 75 glasovnic. Za kandidata Tonija Dragarja je bilo oddanih 6287 glasov oz. 52,85 odstotkov, za kandidata Roberta Hrovata je bilo oddanih 5608 glasov oz. 47,15 odstotka. Glede na določbe prvega odstavka 107. člena Zakona o lokalnih volitvah je Občinska volilna komisija Občine Domžale ugotovila, da je bil za župana Občine Domžale, ker je prejel večino glasov, izvoljen: Toni Dragar, roj. 7. maja 1961, stanuje Ihan, Na ledinah štev. 1a. Čestitamo! Občinska volilna komisija Občine Domžale Rezultati glasovanja za izvolitev župana občine Domžale 2. krog na str. 12 Ponovljene volitve v krajevni skupnosti Dob za člane Sveta KS Dob za naselja Češenik, Turnše in Želodnik Na podlagi prejetega zapisnika volilnega odbora za ponovne volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Dob 2. volilna enota, ki so bile 24. oktobra 2010, na podlagi zapisnikov o predčasnih volitvah ter volitvah po pošti ter zapisnika o delu volilne komisije je Volilna komisija Krajevne skupnosti Dob ugotovila: Glasovanja za izvolitev članov 2. volilne enote Sveta Krajevne skupnosti Dob se je od skupaj vpisanih 375 volivcev na volišču udeležilo 296 volivcev. Oddanih je bilo 296 glasovnic. Veljavnih je bilo 294 glasovnic, 2 glasovnici pa sta bili neveljavni. Volilna komisija Krajevne skupnosti Dob je na osnovi prejetega števila glasov ugotovila, da sta za člana Sveta Krajevne skupnosti Dob v 2. volilni enoti izvoljena naslednja kandidata: 1. Janez Orehek, roj , Turnše štev Marko Kvas, roj , Češenik štev. 1 Čestitamo! Volilna komisija Krajevne skupnosti Dob Novi člani in članice Občinskega sveta Občine Domžale, izvoljeni 10. oktobra 2010 NSI NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKA LJUDSKA STRAN- KA Peregrin (Ine) STEGNAR, roj , Turnše štev. 5 Roman LENASSI, roj , Zaboršt, Pot za Bistrico štev. 40 PETER VERBIČ LISTA ZA DOMŽALE Peter VERBIČ, roj , Srednje Jarše, Kamniška cesta štev. 11 Metod MARČUN, roj , Radomlje, Prešernova cesta štev. 37 Danijela HORVAT, roj , Dob, Cankarjeva ulica štev. 2 Robert FERKO, roj , Domžale, Vodopivčeva ulica štev. 1a Florjan ZABRET, roj , Krtina štev. 28b SOCIALNI DEMOKRATI Uroš BREZNIK, roj , Domžale, Vodovodna cesta štev. 21 Marija Majda ZEVNIK, roj , Domžale, Rojska cesta štev. 23 SMS STRANKA MLADIH ZELENI EVROPE Robert RUTAR, roj , Radomlje, Trata štev. 8a DESUS DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Marija PUKL, roj , Domžale, Bistriška cesta štev. 4 Janez SVOLJŠAK, roj , Dob, Ulica 7. avgusta štev. 38 ZARES NOVA POLITIKA Cveta ZALOKAR ORAŽEM, roj , Domžale, Poljska pot štev. 10b V prejšnji številki smo objavili neuradne rezultate volitev članov svetov krajevnih skupnosti. Tokrat Občinska volilna komisija objavlja podatke o novoizvoljenih članih in članicah svetov krajevnih skupnostih, ki se prav v teh dneh sestajajo na konstitutivnih sejah. 1. V Svet Krajevne skupnosti Dob so izvoljeni naslednji kandidati: Vera VOJSKA, roj , Dob, Prešernova ulica štev. 10 Jurij MILANOVIĆ, roj , Dob, Ulica Mirana Jarca štev. 1 Tomaž ZAVRL, roj , Dob, Vodnikova ulica štev. 20 Mihael STARBEK, roj , Dob, Aškerčeva ulica štev. 13 Marjan GRČAR, roj , Dob, Župančičeva ulica štev. 1 Janez OREHEK, roj , Turnše štev. 32 Marko KVAS, roj , Češenik štev. 1 Rok RAVNIKAR, roj , Sveta Trojica štev. 8 Janko CENCELJ, roj , Laze pri Domžalah štev V Svet Krajevne skupnosti Dragomelj-Pšata so izvoljeni naslednji kandidati: Jože ROŽMAN, roj , Pšata štev. 41 Bogomir NEMEC, roj , Dragomelj štev. 67 Marjan MALENŠEK, roj , Dragomelj štev. 95 Mihael BANKO, roj , Dragomelj štev. 49 Sonja LUKAN, roj , Dragomelj štev. 93 Dragomir HAFNER, roj , Pšata štev. 74 Roman MAROLT, roj , Pšata štev V Svet Krajevne skupnosti Homec-Nožice so izvoljeni naslednji kandidati: Andrej REPANŠEK, roj , Homec, Bolkova ulica štev. 42 Marjeta RODE, roj , Homec, Gostičeva cesta štev. 19 Marija ŠARC, roj , Homec, VIII ulica štev. 9a Matjaž ZAJC, roj , Nožice, Pionirska ulica štev 18 Aleksander KOROŠEC, roj , Nožice, Pionirska ulica štev. 7 Maksimiljan REMIC, roj , Homec, VII ulica štev 30b Anton JAMNIK, roj , Nožice, Šeskova ulica štev V Svet Krajevne skupnosti Ihan so izvoljeni naslednji kandidati: Sašo ŽALJEC, roj , Ihan, Lipova ulica štev. 5 Janez GREGORIN, roj , Ihan, Pokopališka cesta štev. 2 Uroš LOŽAR, roj , Selo pri Ihanu štev. 30 Sabina PIRŠ, roj , Ihan, Bistriška cesta štev. 2 Janez GREGORIČ, roj , Prelog, Preloška cesta štev. 3 Samo SVETLIN, roj , Prelog, Krožna pot štev. 5 SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Rok RAVNIKAR, roj , Sveta Trojica štev. 8 Izvoljeni novi člani svetov krajevnih skupnosti SDS SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Robert HROVAT, roj , Dob, Stritarjeva ulica štev. 18 dr. Gregor VIRANT, roj , Dob, Ulica 7. avgusta štev. 33 Urška KABAJ PLETERSKI, roj , Domžale, Mačkovci štev. 67 dr. Mihael BREJC, roj , Dob, Ulica 7. avgusta štev. 31 mag. Lovro LONČAR, roj , Vir, Čufarjeva ulica štev. 10 mag. Majda PUČNIK RUDL, roj , Hudo, Potočna ulica štev. 2 Jure DOKL, roj , Ihan, Igriška cesta štev. 10 LISTA OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV ALEŠ JUHANT IN SKUPINA VOLIVCEV Aleš JUHANT, roj , Vir, Zoisova ulica štev. 6 LTD TONI DRAGAR LISTA ZA VSE GENERACIJE Toni DRAGAR, roj , Ihan, Na Ledinah štev. 1a Andreja POGAČNIK JARC, roj , Domžale, Prešernova cesta štev. 43 Joško KOROŠEC, roj , Preserje Pri Radomljah, Tovarniška ulica štev. 23 Stane KOVAČ, roj , Domžale, Ljubljanska cesta štev. 112 Damjana KOROŠEC, roj , Domžale, Ljubljanska cesta štev. 80 Maksimiljan KARBA, roj , Podrečje štev. 22 Kamal Izidor SHAKER, roj , Domžale, Miklošičeva ulica štev. 1b LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Anton PRESKAR, roj , Domžale, Mačkovci štev. 49 Vera VOJSKA, roj , Dob, Prešernova ulica štev. 10 Občinska volilna komisija Občine Domžale Tomaž VOZELJ, roj , Brdo štev. 26 Marija MAJHENIČ. roj , Dobovlje štev. 14 Marko FRECE, roj , Bišče štev V Svet Krajevne skupnosti Jarše-Rodica so izvoljeni naslednji kandidati: Peter VERBIČ, roj , Srednje Jarše, Kamniška cesta štev. 11 Janez JUHANT, roj , Spodnje Jarše, Jarška cesta štev. 28 Anton KOŠENINA, roj , Zgornje Jarše, Gregorčičeva ulica štev. 9 Sandi BREZNIK, roj , Srednje Jarše, Jarška cesta štev. 7 Simon KOBILICA, roj , Srednje Jarše, Mlinska cesta štev. 11 Vida STRAJNAR, roj , Rodica, Masarykova ulica štev. 23 Janez PIRNAT, roj , Spodnje Jarše, Jarška cesta štev. 4 Jožica NAROBE, roj , Srednje Jarše, Volfova ulica štev. 2 Maja HAUPTMAN, roj , Spodnje Jarše, Jarška cesta štev V Svet Krajevne skupnosti Krtina so izvoljeni naslednji kandidati: Dušan RAVNIKAR, roj , Krtina štev. 95a Sebastjan LUKMAN, roj , Krtina štev. 72 Anica LAJEVEC, roj , Krtina štev. 30 Florjan ZABRET, roj , Krtina štev. 28b Janez AVSEC, roj , Studenec pri Krtini štev. 7 Vladimir CERAR, roj , Studenec pri Krtini štev. 15 Stanislav ŽIBERT, roj , Račni vrh štev. 19 Jana KOVIČ, roj , Zalog pod Sveto Trojico štev. 9 Robert RESNIK, roj , Kokošnje štev V Svet Krajevne skupnosti Preserje so izvoljeni naslednji kandidati: Janez HRIBAR, roj , Preserje pri Radomljah, Kamniška cesta štev. 27 Janko ZUPAN, roj , Preserje pri Radomljah, Vaška pot štev. 16 Janez BRECELJNIK, roj , Preserje pri Radomljah, Pelechova cesta štev. 3a Viktor MARINŠEK, roj , Preserje pri Radomljah, Kamniška cesta štev. 32a Irena IVANC, roj , Preserje pri Radomljah, Vaška pot štev. 1 Romana BLEJC, roj , Preserje pri Radomljah, Igriška ulica štev. 19 Boštjan SITAR, roj , Preserje pri Radomljah, Kamniška cesta štev V Svet Krajevne skupnosti Radomlje so izvoljeni naslednji kandidati: Igor JERETINA, roj , Radomlje, Triglavska ulica štev. 3 Marija ZUPANČIČ, roj , Radomlje, Prešernova cesta štev. 54 Metod MARČUN, roj , Radomlje, Prešernova cesta štev. 37 Marjan KRALJ, roj , Radomlje, Prešernova cesta štev. 20 Nina MAV HROVAT, roj , Radomlje, Gregorčičeva cesta štev. 7 Tomaž CERAR, roj , Radomlje, Pod hribom štev. 29 Sonja JERMAN, roj , Radomlje, Prešernova cesta štev. 24a Danijela MERLIN, roj , Radomlje, Pernetova ulica štev. 4 Igor KUZMIČ, roj , Radomlje, Prešernova cesta štev V Svet Krajevne skupnosti Rova so izvoljeni naslednji kandidati: Albin VODLAN, roj , Dolenje štev. 9 Jernej RODE, roj , Rova, Hrastičje štev. 3 Emil REMS, roj , Žiče štev. 8 Ludvik UHAN, roj , Kolovec štev. 8 Marjan SUŠNIK, roj , Jasen štev. 1 Nataša ORAŽEM, roj , Rova, Kolovška cesta štev. 1 Anica GLOBOČNIK, roj , Zagorica štev V Svet Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir so izvoljeni naslednji kandidati: mag. Lovro LONČAR, roj , Vir, Čufarjeva ulica štev. 10 Aleš TEKAVC, roj , Vir, Aljaževa ulica štev. 10 Alojz STRAŽAR, roj , Vir, Valvazorjeva ulica štev. 8 Marjeta PRELOVŠEK, roj , Vir, Osojna ulica štev. 15 Tatjana PODBEVŠEK, roj , Vir, Parmova ulica štev. 9 Marko BERGANT, roj , Vir, Aljaževa ulica štev. 14 Milan JUHANT, roj , Vir, Zoisova ulica štev. 6, Bojan VODLAN, roj , Vir, Osojna ulica štev. 2 Andrej JEREB, roj , Količevo štev. 23 Matjaž VODLAN, roj , Vir, Finžgarjeva ulica štev. 8 Jakob ZANOŠKAR, roj , Količevo štev V Svet Krajevne skupnosti Simona Jenka so izvoljeni naslednji kandidati: Peter PAVLI, roj , Domžale, Savska cesta štev. 30 Veronika BANKO, roj , Domžale, Aškerčeva ulica štev. 1 Anton PRESKAR, roj , Domžale, Mačkovci štev. 49 Janez GRMEK, roj , Domžale, Savska cesta štev. 31 Janez BIZJAK, roj , Domžale, Brejčeva ulica štev. 28 Anton JANČIGAJ, roj , Domžale, Brejčeva ulica štev. 13 Roman KOS, roj , Domžale, Študljanska cesta štev. 12 Janez BANKO, roj , Domžale, Študljanska cesta štev. 29 Metod LOBODA, roj , Domžale, Študljanska cesta štev V Svet Krajevne skupnosti Slavka Šlandra so izvoljeni naslednji kandidati: prof. dr. Franc HABE, roj , Domžale, Rojska cesta štev. 31 Pavel PEVEC, roj , Domžale, Staretova ulica štev. 6 Ana MEDVED, roj , Domžale, Bistriška cesta štev. 20 Jožefa POLANC, roj , Zaboršt, Šumberška cesta štev. 32 Marija Majda ZEVNIK, roj , Domžale, Rojska cesta štev. 23 Darka BITENC, roj , Domžale, Sejmiška ulica štev. 36 Marija HALER, roj , Domžale, Miklošičeva ulica štev. 17 Nataša BELLE, roj , Domžale, Ulica Ivana Pengova štev. 10 Tomaž DEŽELAK, roj , Domžale, Gostičeva cesta štev. 22 Peter ŽIBERT, roj , Domžale, Ulica Matije Tomca štev. 4 Bojana ROBIDA, roj , Domžale, Gostičeva ulica štev V Svet Krajevne skupnosti Venclja Perka izvoljeni naslednji kandidati: Alma NOVLJAN, roj , Domžale, Obrtniška ulica štev. 1 Andreja POGAČNIK JARC, roj , Domžale, Prešernova cesta štev. 43 Janez ULČAR, roj , Domžale, Prešernova cesta štev. 37 Ivan TAVČAR, roj , Domžale, Stobovska cesta ulica štev. 13a Ludvik FLERIN, roj , Domžale, Ljubljanska cesta štev. 42 Miha ULČAR, roj , Domžale, Partizanska ulica štev. 03 Marjan VODNIK, roj , Domžale, Vodovodna cesta štev. 15 Uroš BREZNIK, roj , Domžale, Vodovodna cesta štev. 21 Mitja ARNUŠ, roj , Depala vas štev. 88 Občinska volilna komisija Občine Domžale

4 4 intervju 12. november 2010 Metka Karlovšek, mentorica programa MEPI MEPI je netekmovalnost, vztrajnost, odgovornost do sebe in drugih V Slamniku smo že večkrat pisali o uspešnem udejstvovanju mladih Domžalčanov in Domžalčank v projektu MEPI. Pisali smo o visokem kraljevem obisku Srednje šole Domžale, redno pa spremljamo aktivnosti v projektu, vendar v našem glasilu še nismo predstavili Metke Karlovšek, koordinatorice oz. mentorice, ki je med glavnimi»krivci«za MEPI uspehe v okviru Srednje šole Domžale. Čeprav smo že večkrat govorili in pisali o tem, bi rada slišala tudi od vas, kaj je pravzaprav MEPI? Program MEPI Mednarodno priznanje za mlade je program, ki mlade spodbuja k aktivnemu in ustvarjalnemu preživljanju prostega časa. Program spodbuja odkrivanje lastnih talentov, notranje motivacije in dopušča veliko možnosti za kreativnost in iniciativnost. Koncept programa je individualen izziv. Mladim predstavlja uravnotežen, netekmovalen program prostovoljnih aktivnosti, ki spodbujajo osebno rast, samozaupanje, vztrajnost, odgovornost do samega sebe in drugih. Spodbuja jih, da se sami spoznajo in oblikujejo skozi aktivno udeležbo na različnih izvenšolskih, neformalnih dejavnostih. Kako mladi lahko pristopijo MEPI-ju? Udeleženec s pomočjo mentorja izbere svoje lastne dejavnosti na vsakem izmed štirih področjih (prostovoljstvo, veščine, rekreativni šport in odprave) in si zastavi cilje. Vsa štiri področja mora zaključiti na svoji izbrani stopnji (bronasti, srebrni ali zlati). Po končani posamezni stopnji so podeljena priznanja. Program ima bogato zgodovino s svojimi koreninami v Veliki Britaniji, ki segajo v leto Kako pa je z začetki MEPI-ja pri nas v Domžalah? Gimnazija Domžale je julija 2004 pridobila licenco za izvajanje Programa MEPI. Tako smo postali ena izmed prvih srednjih šol v Sloveniji, ki se je aktivno vključila v program. Septembra 2004 smo v sodelovanju z OŠ Rodica, ki se je tudi vključila v program, organizirali predstavitev programa za starše in širšo lokalno skupnost. Že drugo leto je v program vključena tudi OŠ Venclja Perka, skupaj pa izpeljemo podelitev priznanj na lokalni ravni. Kaj menite, da MEPI prispeva k razvoju otroka, mladostnika? Absolutno, zaradi samega koncepta programa, mladostnika navaja na netekmovalnost, vztrajnost, odgovornost do samega sebe in tudi do drugih ter da ustvarjalno preživlja prosti čas na različnih neformalnih dejavnostih, da je športno aktiven, skratka potegnemo jih ven iz stanovanj in stran od računalnikov. Kot mentorica ste zadolženi za koordinacijo dejavnosti, zagotavljanje delovanja programa skladno s pravili in načeli mednarodne deklaracije ter predvsem ste na voljo vsem udeležencem. To je uradna formulacija. Kaj pa vam osebno pomeni mentorstvo v programu MEPI? Predvsem spodbujanje mladostnikov, da dosežejo cilje, ki so si jih zastavili. Včasih pade motivacija, nabere se veliko drugih obveznosti v šoli in včasih težko zmorejo sami naprej. Nič ni narobe, če program prekinejo za nekaj časa, pač nadaljujejo takrat, ko so dovolj motivirani. Najbolj jih pritegnejo odprave, te jim dvignejo motivacijo do te mere, da dokončajo posamezno stopnjo v določenem času. Če se poglobiva še nekoliko v sam MEPI, katera področja so pokrita v Domžalah? MEPI obsega tudi tri stopnje, bronasto, srebrno in zlato. Kaj pomeni katera? Vsa področja so pokrita v lokalni skupnosti, torej v Domžalah. Veščine osvajajo v šoli preko različnih interesnih dejavnosti, izven šole pa obiskujejo različne jezikovne tečaje. Prostovoljstva so se lotili predvsem v pomoči starejšim občanom, pomoči v knjižnici, letos pa smo se priključili OŠ Venclja Perka v akciji Zbirajmo zamaške, kjer so mladostniki zbirali zamaške za šolanje psa slabovidne deklice. Na bronasti stopnji je minimalni čas za pridobitev priznanja šest mesecev. Na srebrni stopnji, ki je za mlade nad 15 let, šest mesecev, če že ima prej osvojeno bronasto priznanje, če pa je direktni vstopnik, 12 mesecev. Na zlati stopnji, ki je za mlade nad 16 let, pa je minimalni čas udeležbe za pridobitev priznanja 12 mesecev. Kaj pomeni npr. ena aktivna ura na teden v programu MEPI? To pomeni, da se mladi vsaj eno uro tedensko rekreativno ukvarjajo s športom, da se učijo veščin, ki so si jih izbrali, pomagajo pri administrativnih delih, temu namenijo čas izven pouka oziroma po opravljenih šolskih obveznostih. Kako pomembna je vloga staršev pri aktivaciji in aktivnostih otrok v programu MEPI? Prav je, da jih starši spodbujajo, da se zanimajo za mlade, kaj počnejo popoldne, kaj počnejo v prostem času. Ob tem, ko so mladi aktivni, se»odtrgajo«od računalnika, ki je v današnjem času vse bolj edino sredstvo komunikacije, poleg mobilnih telefonov. Mladim primanjkuje druženja, zato jih ta program spodbuja k aktivnemu preživljanju prostega časa, k druženju z vrstniki. Občina Domžale, v sodelovanju z dosedanjo podžupanjo Andrejo Pogačnik Jarc, je bila ves čas aktivni podpornik projekta MEPI. Kako ste to sodelovanje zaznavali vi? Kje se je ta podpora najbolj opazila v izvajanju programa? Že od vsega začetka sodelujemo z Občino Domžale. Občina Domžale v primerjavi z drugimi občinami bolj spodbuja aktivno delovanje mladih, nam pa se to pozna pri organizaciji podelitve priznanj, ko zaprosimo za finančno pomoč in za priložnostna darilca za mlade dobitnike, za kar se jim iz srca zahvaljujem. Sredi oktobra pa ste letos podelili bronasta, srebrna in zlata priznanja. Kdo so bili prejemniki letos in kaj lahko poveste o njih? 14. oktobra 2010 je bila v Kulturnem domu Franca Bernika podelitev bronastih in srebrnih priznanj mladih iz treh domžalskih šol: OŠ Venclja Perka, OŠ Rodica in Gimnazije Domžale. Mi smo podelili 4 bronasta in 3 srebrna odličja. Dobitniki bronastega priznanja so dijaki tretjega letnika, ena prejemnica srebrnega priznanja je ravno tako dijakinja tretjega letnika, druga dva sta pa s šolanjem letos zaključila. Poimensko so bili bronasti: Anže Cerar, Tim Božič, Gašper Žankar in Simon Jeglič. Srebrna priznanja: Ana Zamljen, Leon Šutar in Anže Kokalj. Zlata priznanja bo prejelo 9 dijakov, in sicer 22. novembra 2010 na Ljubljanskem gradu. Častna gosta prireditve bosta predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk in veleposlanik Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, gospod Andrew Page. Dobitniki: Tjaša Derstvenšek, Neža Sever, Neža Peterka, Neža Vesel, Nataša Narat, Jure Košir, Jaka Košak in Samo Zabret. Kaj pa udeležencem in tudi vam kot mentorici pomeni visok kraljevi obisk ob uspehih projekta, ki ni bil doprinos le za šolo, pač pa tudi za našo lokalno skupnost? Velika trema in nelagodnost v dvorani Slovenske filharmonije sta se ob prihodu kraljevega para kmalu razblinila, saj smo vsi občutili sproščenost in človeško toplino, ki sta ju tako kraljica Elizabeta II. kot vojvoda Edinburški prinesla v dvorano, v kateri je potekalo srečanje. Nekateri smo imeli še posebno čast, da smo se rokovali s kraljico in z njo malo tudi pokramljali. Še posebej pa se je kraljica razveselila pogleda na naš pano s posnetki slovesnosti, na kateri je priznanja podeljeval prav njen sin princ Andrew. Trije meseci trdega dela so bili v hipu pozabljeni. Prvič pa smo zlata priznanja podelili 18. septembra 2007 na Gimnaziji Domžale, kjer je bil častni gost vojvoda Yorški, sin angleške kraljice Elizabete II. Ste zadovoljni z udeležbo domžalske mladine v programu? Ja, ker imamo nekako isto število udeležencev, ki se na novo vključijo v program. Že na osnovni šoli lahko osvojijo bronasto stopnjo, pri nas na Gimnaziji pa potem nadaljujejo na srebrni in na najbolj žlahtni, zlati stopnji. Kaj pomeni udeležba njihovih vrstnikov v programu MEPI za ostale učence, dijake in mladostnike? Ko se vrnejo z odprave, kjer morajo sami z nahrbtniki in vso opremo prehoditi najmanj 15 kilometrov na dan, poskrbeti za spanje ter predvsem poiskati prave poti do kontrolnih točk, na katerih jih čakamo inštruktorji, prinesejo polno zgodbic, ki jim jih včasih sošolci zavidajo. Pa seveda srečanje s kraljico je bilo tudi posebno doživetje, ki si ga bodo zapomnili. Koliko časa običajno mladi vztrajajo v projektu MEPI, vse do konca (25 leta starosti) ali jih veliko odneha prej, po koncu npr. srednje šole? Osip je vsako leto približno 20- odstoten. Najtežja preizkušnja je odprava, kjer je pomembno, da so fizično pripravljeni. Ne zadošča pustolovski duh oziroma želja po odkrivanju novega, če se v gozdu izgubijo. Zato je pomembno, da se dobro pripravljeni, za kar poskrbimo v šoli, ko jih naučimo orientacije, preživetja, prehrane v naravi, kako nuditi prvo pomoč, kako zakuriti ogenj ko dežuje Te preizkušnje nekateri posamezniki ne zdržijo in zato odnehajo. Za konec pa še vaše priporočilo staršem in mladostnikom, ki se s programom MEPI še niso spoznali. Kje lahko dobijo več informacij? Osnovne informacije so na naši šolski spletni strani, podrobnejše informacije pa dobijo na www. mepi.info. Hvala za pogovor. Otroci in dijaki pa seveda vabljeni k vključevanju v program MEPI! Mateja A. Kegel MEPI skozi zgodovino Program je bil prvič predstavljen v Veliki Britaniji leta 1956 kot Priznanje Edinburškega vojvode (The Duke of Edinburgh's Award), da bi mlade nad 14 let spodbudilo in motiviralo za udeležbo v uravnoteženem programu prostovoljnih dejavnosti za samostojni razvoj. Zunaj Združenega kraljestva je Program kasneje postal prepoznaven kot»the International Award for Young People«. Program je skrbno načrtovala majhna ekipa, katere glavni člani so bili Vojvoda edinburški, princ Filip ter dr. Kurt Hahn, pedagog in ustanovitelj Outward Bound in United World Colleges ter Lord Hunt, znani avanturist in vodja prve ekipe, ki je osvojila Mount Everest. Od same ustanovitve naprej se je Program razvijal in širil po vsem svetu. Maja 1988 so se predstavniki programa z različnih koncev sveta srečali v Brisbanu v Avstraliji, kjer so ustanovili Mednarodno zvezo Priznanja vojvode Edinburškega (The Duke of Edinburgh's Award International Association), ki naj bi delovala kot forum za razprave in skrb za komunikacijo med nacionalnimi uradi držav članic Programa. Skrbela naj bi tudi za vzdrževanje načel in pravil Programa. Ta načela in pravila so bila podana v deklaraciji, osnovnih načelih, operativnih načelih in v delovnem kodeksu. Z vsebino vseh naštetih dokumentov pa morajo soglašati vsi izvajalci na lokalni ali državni ravni. Danes je Program prisoten v več kot 120 državah in je eden izmed šestih največjih svetovnih mladinskih programov. Drugi viri, ki potrjujejo svetovno dimenzijo programa, pa so dokument, pripravljen skupaj z drugimi velikimi mladinskimi programi The education of Young People: A Statment at the dawn of the 21st century (2001); National Youth Policieas. A working document from the point of view of non-fomal education youth organisations. Z leti se je Program stalno posodabljal in prilagajal, tako da je ustrezal spremenljivim zahtevam moderne družbe in potrebam mladih. Enkratna sestava programa MEPI se z lahkoto priredi in integrira v različne kulture in družbe. Osnovna vsebina ostaja nespremenjena po vsem svetu, vendar se dejavnosti, uporaba in ime Programa priredijo tako, da ustrezajo različnim potrebam mladih v različnih državah. Na mednarodni ravni je prepoznaven kot»international Award for young people«. V mnogih državah ga poznajo kot Predsednikovo priznanje ali Državno mladinsko priznanje. V ostalih pa se je uveljavilo bolj prilagojeno ime, npr. Priznanje prestolonaslednika v Jordanu, Avvarti na Finskem ipd. Mednarodno administracijo izvaja mednarodni urad Programa v Veliki Britaniji, v Londonu. Ta se ukvarja z zadevami splošne politike in z razširitvijo, razvojem in podporo programa po vsem svetu. (Povzeto po Naravnost z dežele za samooskrbo Srca Slovenije s hrano Naravnost z dežele je znamka, ki povezuje ponudnike s podeželja pridelovalce zelenjave, sadjarje, čebelarje in vrtnarje in domače obrtnike. Center za razvoj Litija je začel projekt pilotno izvajati že leta 2007 v Občini Dol pri Ljubljani, skupaj s 27 ponudniki, kmeti, sadjarji, čebelarji in vrtnarji. Kasneje smo vzpostavili tudi spletno stran www. nadezeli.si, kjer so vsi ponudniki predstavljeni in lahko vsakodnevno vnašajo svojo svežo ponudbo. Danes se mreža samooskrbe s hrano širi po območju Srca Slovenije. Danes dobiva znamka Naravnost z dežele popolnoma nove razsežnosti, saj smo v preteklih dveh letih na Centru za razvoj Litija skupaj z Estonci na obisku v Srcu Slovenije V Srcu Slovenije je Center za razvoj Litija konec septembra gostil 35 strokovnjakov iz Estonije, ki so želeli spoznati delovanje Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije in izvedene LAS projekte. Pripravili smo jim pester program, nad katerim so bili navdušeni. Sodelovanje je eden od ključev do uspeha, izmenjava izkušenj in dobrih praks pa osnova za razvoj, zato smo goste iz Estonije z veseljem zadrugo za razvoj podeželja Jarina naredili veliko v smeri razširitve te mreže na območje Srca Slovenije. V mrežo so se vključili novi ponudniki, zlasti iz Kamnika, Lukovice, Moravč, Litije, Šmartnega pri Litiji, Domžal itd. Mrežo želimo razširiti na celotno območje Srca Slovenije, s ciljem, da povečamo lokalno samooskrbo na omenjenem območju in zagotovimo kupcem zanesljiv vir zdrave, sezonske, ekološke in doma pridelane hrane. Hkrati razvija Jarina zelo uspešno nove tržne poti. Trenutno poteka dobava pridelkov ponudnikov, vključenih v mrežo Naravnost z dežele, že v 22 vključenih javnih inštitucij (šole, vrtci), eno večjo verigo restavracij v Sloveniji ter eno izmed gostiln, vendar se odpirajo še mnoge nove priložnosti. Do konca leta se načrtuje vključitev 5 novih šol in 2 domov starejših občanov. Uspešno se razvija tudi mobilna oskrba območja, saj je bil letos vzpostavljen sistem distribucije od pridelovalcev k večjim kupcem s transportnim vozilom. Ideja o mobilni prodaji posameznim kupcem v urbanih naseljih na območju Srca Slovenije ter v bližnjih mestih ostaja še neuresničena, vendar se dela tudi aktivno v tej smeri. V pripravi je tudi vzpostavitev sistema lokalnih tržnic na območju Srca Slovenije ter postavitev avtomatov z lokalnim sadjem v večji centrih in šolah. Za učinkovito izvajanje lokalne samooskrbe bo v prihodnje nujno potrebno vzpostaviti skladiščne prostore. V letošnjem letu predvideva zadruga Jarina distribucijo 74 ton lokalno pridelanega sadja, zelenjave, medu, mleka itd. iz Srca Slovenije. Trenutno je ponudba kmetijskih pridelkov in izdelkov iz območja Srca Slovenije premajhna, da bi z njo lahko izpolnili do sedaj podpisane pogodbene obveznosti do naročnikov, zato nekatere pridelke in izdelke kupujemo od proizvajalcev iz širšega območja. Prav zato vabimo nove ponudnike v distribucijsko mrežo Naravnost z dežele. Kmete sprejeli v Srcu Slovenije. V zadnjih septembrskih dneh so si ogledali Terme Snovik, na Veliko planino so se odpravili kljub gosti megli, v Budnarjevi domačiji pa so poizkusili domače dobrote. Dolsko si bodo zapomnili po etnološki zbirki na domačiji Pr' Krač, Aktivu kmečkih žena in odličnem kosilu v Vegovem hramu. Navdušeni so bili nad pridelovanjem domačega žganja, saj je v njihovi državi ta dejavnost prepovedana. Ogledali smo si tudi Postojnsko jamo, zvečer pa smo uživali na koncertu v središču prestolnice. Zanje smo pripravili tudi več strokovnih predavanj. Na predstavitvi LAS Srce Slovenije smo naredili primerjavo med obema lokalnima akcijskima skupinama v organizacijskem in finančnem vidiku. Med bolj zanimivimi je bila tudi delavnica o znamki Srca Slovenije, na kateri smo potegnili vzporednice in podali ideje za nadaljnje sodelovanje z njihovo destinacijo Romantiline rannatee (ang. Romantic Coastline), želimo vzpodbuditi tudi k temu, da bi se odločali za specializacijo v kakšno od dopolnilnih dejavnosti, saj je na trgu še veliko prostora za kmetijske izdelke, to je predelano hrano. Srčno smo verjeli, da nam lahko uspe, zato smo še posebej veseli, da se lahko pohvalimo z vsemi doseženimi rezultati. Za vključitev v distribucijsko mrežo Naravnost z dežele in vse dodatne informacije pokličite na Center za razvoj Litija ali na zadrugo Jarina. Mija Bokal Center za razvoj Litija ki se ravno tako še razvija in uveljavlja na lokalnem in regionalnem nivoju. Vse dni svojega obiska so bili Estonci nastanjeni v Hotelu Ambient v Domžalah, nad katerim so bili naravnost navdušeni. Gregor Steklačič Center za razvoj Litija

5 12. november 2010 iz naših krajevnih skupnosti 5 Za turistično društvo in vse druge krajane kar dve pridobitvi Obnovljena in asfaltirana cesta ter nova večnamenska asfaltna ploščad nadaljevanje s prve strani Čeprav je veter tistega petka sredi oktobra bril skoraj do kosti, so bili številni krajani in krajanke Turnše in Češenika, posebej pa še člani in članice Turističnega društva Turnše-Češenik, prijetno razpoloženi, saj sta bili pred njimi kar dve slovesnosti. Najprej so na mejo krajevnih skupnosti Toma Brejca Vir in Dob postavili mlaja, namenjena sta bila odprtju obnovljene asfaltirane ceste, sledila pa je še vožnja in hoja do njihovega prireditvenega prostora v vznožju Hribarjevega hriba, kjer so ob novi večnamenski asfaltirani ploščadi na svoj račun prišli zlasti mladi in športniki. Slovesnost ob obeh mlajih, ki so jo s svojimi dobrotami polepšale ženske in dekleta, s svojimi pesmimi pa Pevski zbor Turističnega društva Turnše-Češenik, so s slovesnimi nagovori pospremili Janez Orehek, predstavnik društva, Robert Hrovat in mag. Lovro Lončar, kot predsednika svetov krajevnih skupnosti, pozdrave in čestitke pa je prinesel tudi župan Toni Dragar. Vsi so izrazili veselje ob novi cesti ter ob čestitkah za novo pridobitev zaželeli vsem uporabnikom ceste srečno vožnjo. Vsi štirje so tudi prerezali trak in kot prvim zaželeli srečno pot konjenikom ter zapravljivčku Orehkovih iz Doba. Slovesnost se je nadaljevala na prireditvenem prostoru, kjer so slovesno odprli novo asfaltirano večnamensko ploščad, ki bo služila večim športom, predvsem pa malemu no- Cerkev Sv. Jurija v Ihanu Malo besed in veliko petja bi lahko označili tokratno revijo, katere gostitelj je bila župnija sv Jurija v Ihanu in na kateri so prepevali zbori iz župnij Domžale, Moravče, Ihana, Vira, Trzina, Radomelj, Mengša in Šentvida pri Lukovici. Tokrat v nedeljo, 17. oktobra, so vsi zbori prepevali darovanjske pesmi in psalme. Pozdravna beseda je pripadla animatorju za zborovski petje župniku Jožetu Tomšiču, na koncu pa nam je spregovoril še domači župnik dr. Andrej Marko Poznič, ki nam je malce za šalo razložil, zakaj so tokrat pripravili srečanje na tako deževno nedeljo, da bi v cerkvi za nami ostal vsak kakšen dežnik. In je ostalo veliko več, kajti če se držimo samo malo pregovora sv. Avguština, ki pravi, da kdor dobro poje, dvakrat moli, potem je bila cerkev sv. Juri- gometu in košarki. Župan in predsednik Sveta KS Dob sta kar hitro preizkusila koš in dokazala, da jima ta šport ni neznan, posnemali pa so ju številni mladi, ki so z novim igriščem pridobili še eno priložnost za koristno preživljanje prostega časa. Skupaj z bližnjim smučiščem, ki je v poletnem času tudi priložnost za tek, tako tudi Turnše in Češenik dobivata mini športni park, ki z vrsto objektov, ki so jih že postavili pridni člani in članice Turističnega društva Revija odraslih cerkvenih zborov domžalske dekanije ja tokrat polna molitve zahvaljujoč številnim zborom, ki so na revijo prišli. In vendar Jacubus Gallus pravi si vox est, cantat če imaš glas, poj a ob tem veli tudi: peti je treba predvsem s srcem, kar bi sicer lahko pomenilo tudi»ne preglasno«. No, v osnovi se poje z glasilkami seveda čim lepše, zato pa z izborom takšnih skladb, ki so primerne našemu znanju in sposobnostim. In tokrat je bil v nedeljo tako izbor kakor samo petje primerno zborom, ki so to petje izvajali in prav je tako, saj se le tako širi tudi naša molitev, saj imajo psalmi nalogo njenega oznanjevanja Božje Besede in spodbujanja premišljevanja. Psalm je Božja Beseda, po vsebini so psalmi častilni, hvalni, prosilni, spokorni in prerokovalni ali mesijanski, in je po svoji naravi namenjen petju. Ob tem se spomnimo Turnše-Češenik, postaja pravo kulturno-zabavno športno središče, kjer nikoli ne manjka obiskovalcev. Odprtju novih pridobitev, ki sta bili pospremljeni z veliko veselja in z željo, da po prvi srečno vozijo vsi uporabniki, druga pa da tudi v prihodnje ostane taka, kot je, in koristi predvsem za športne užitke, je sledilo tradicionalno ličkanje, manjkalo pa ni niti pečenega kostanja niti svežega mošta, ki so ga prešali kar na prireditvenem prostoru. Tudi brez glasbe ni šlo, zanjo je poskrbela glasbena skupina Svetlinovega harmonikarja, za številne dobrote pa so poskrbele tudi pridne članice društva. Društvo tako že tradicionalno ohranja ličkanje kot kmečki običaj, ki ga pri nas vsako leto redkeje srečamo. Za zaključek lahko zapišem, da sta bili odprtji novih pridobitev ter ličkanje, prijetni srečanji, na katerem so vsi prisotni dokazali, da se znajo veseliti novih pridobitev, v katerih je tudi njihovo prostovoljno delo. V. časov, ko je v Žički kartuziji odmevalo petje psalmov in delček tega so nam zbori pričarali v nedeljo. In za slovo so skupno zapeli še pri blagoslovu z Najsvetejšim. In potem smo odšli domov Oh, kje pa, domače gospodinje so pripravile toliko dobrot in greh bi bilo vse to pustiti na mizah. Župnijski dom je z odprtimi vrati vabil, naj se ustavimo in se malce še pogovorimo. In smo se okrepčali z dobrotami odžejali, potem pa smo se v mraku odpravili domov, v nas pa so še vedno odmevali tisti znani glasovi pesmi iz cerkve sv Jurija v Ihanu. Če vas ni bilo poleg, potem tega občutka niste doživeli, res je enkraten, mogoče ga doživite na eni izmed naslednjih revij, če le boste pristopili in prisluhnili. djd Skoraj 500 pohodnikov Devetnajsti spominski pohod po poteh vojne za Slovenijo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale je že devetnajstič organiziralo spominski pohod po poteh vojne za Slovenijo. Zbralo se je blizu petsto pohodnikov, večina mladih s Srednje šole Domžale ter mladih po srcu veteranov vojne za Slovenijo iz raznih krajev naše domovine. Od izhodišča, pomnika iz leta 1991 v središču Domžal, smo se podali proti Krumperku, kjer smo se na kratko seznanili z zgodovino gradu Krumperk in dogodki iz leta 1991, saj je bil prav na Jamarskem domu, poleg gradu, v naše slovenske barve ozaljšano prvo transportno oklepno Krajevna organizacija združenja borcev za vrednote NOB Dob-Krtina je 30. oktobra 2010 pred spomenikoma I. in II. svetovne vojne ob pokopališču v Dobu pripravila komemoracijo in se z njo spomnila vseh padlih, katerih imena so vklesana na obeh spomenikih, pa tudi vseh drugih pokojnih, katerih imena so povezana z obema krajevnima skupnostma. Predsednik krajevne organizacije Vlado Cerar se je v nagovoru spomnil vseh žrtev vojn in poudaril po- vozilo, ki je bilo zaplenjeno v prvem spopadu enot TO in tedanje Milice z JLA v Trzinu. Na dobrih petnajst kilometrov dolgem pohodu smo si prvič nekoliko odpočili šele na Sv. Trojici, kjer so nam po dveh urah hoda že prijali še topli trojanski krofi. Svoje gostoljubje nam je pri tem izkazala ekološka kmetija Ravnikar. Ob vznožju Murovice, na tromeji domžalske, moravške in dolske občine, ob rojstni hiši Daneta Zajca, velikega literata druge polovice prejšnjega stoletja, smo izvedli krajši kulturni program. Preko najvišje točke pohoda (563 n.m.), gradu Konfin, smo prispeli na Oklo nad Ihanom, kjer smo obudili spomin na tragične dogodke iz leta Takrat je namreč v obkolitvi nemških enot padlo kar dvainsedemdeset partizanov, le peščici je uspel pobeg iz obroča sovražne vojske. Tudi to je del naše bližnje zgodovine in morda delček mozaika naše osamosvojitve. Na cilju v Ihanu so nam gostoljubje izkazali ihanski gasilci. Od tam smo se razšli, nekateri prej, drugi nekoliko kasneje, saj je bilo zelo prijetno posedeti na toplem jesenskem soncu, ki nas je po daljšem deževnem obdobju zopet obiskalo. Prenekateri posamezniki so bili navdušeni nad lepoto in pestrostjo okolja, po katerem smo hodili, in to le streljaj ali dva iz centra Domžal. Na pohodu smo mlade, ki se takrat, ko je nastala naša država, niso še niti rodili, želeli seznaniti s tem, kako močno in enotno smo si v tistem času Slovenci želeli živeti v lastni državi. Upamo, da smo pri tem vsaj delno uspeli in prispevali k večjemu domoljubju med mladimi in vdahnili vsaj malce ponosa, da živijo v svoji lastni državi Sloveniji. Pomoč pri organizaciji pohoda so nam nudili: Občina Domžale, NLB Domžale, Gostinsko podjetje Trojane in ROISS-dva iz Ljubljane, ki tržijo tisto, kar vam da krila, ter že prej omenjena ekološka kmetija Ravnikar s Sv. Trojice in PGD Ihan. J. Gregorič Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve v Dobu Lipa zelenela je... men spominjanja na mrtve padle in druge, ki so darovali svoja življenja za Slovenijo. Spomnil se je njihove hrabrosti, predanosti domovini in njihovi trdni volji, da zanjo darujejo svoja življenja. V kulturnem programu je nastopil Pevski zbor Turističnega društva Turnše-Češenik, ki ga vodi pevovodkinja Polona Hribar, prisluhnili pa smo tudi učencem Osnovne šole Dob: recitatorjema Ani Dragar in Domnu Kovaču, ki ju je za nastop pripravila mentorica Marta Keržan, ter flavtistkama Klari Pogačar in Luciji Štih pod vodstvom mentorice Špele Lampret.»Veš, mama, lepo je živeti, toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti,«so bile besede Karla Destovnika Kajuha, s katerimi smo zaključili komemoracijo, za katero bi želeli, da bi se na njej vsem mrtvim poklonilo več krajanov obeh krajevnih skupnosti, ki jih s svojim delovanjem pokriva Krajevna organizacija združenja borcev za vrednote NOB. V.

6 6 domžale 12. november 2010 Čestitamo dobitniku nagrade Avgusta Kuharja za leto 2010 Mag. Florjanu Zabretu nagrada za življenjsko delo za skrb za varnost pri delu»za mag. Florjana Zabreta je značilna pristna skrb za varnost delavca. Vedno je pripravljen priskočiti na pomoč. Navdušuje z svojimi uporabnimi rešitvami in življenjskimi nasveti. Ustvaril je obvladljiv sistem varnosti in zdravja pri delu v kompleksnem sistemu trgovske dejavnosti s številnimi trgovinami in prodajnimi centri razporejenimi po vsej državi ter številnimi varnostnimi tveganji. Brez dvoma pa Florjan Zabret izstopa po svoji zagretosti za društveno povezovanje stroke varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti,«je utemeljitev, na osnovi katere je Strokovna komisija za podelitev nagrade Avgusta Kuharja za leto 2010 odločila, da nagrado za življenjsko delo podeli magistru organizacijskih znanosti, diplomiranemu organizatorju dela in varnostnemu inženirju Florjanu Zabretu, ki ga vsi poznamo kot predanega gasilca, zlasti na področju delovanja mladih, predsednika Kulturnega društva Godba Domžale, člana Občinskega sveta Občine Domžale, kulturnega delavca, dobitnika številnih nagrad in priznanj. Poklicna pot mag. Florjana Zabreta je bila začrtana, ko je star komaj deset let postal gasilec pionir. Ljubezni do gasilstva je ostal zvest vse življenje in deloval tako v Prostovoljnem gasilskem društvu Domžale kot tudi v regijski in Gasilski zvezi Slovenije. Ob tem je razvil občutljivost za skrb za sočloveka. Na Višji tehniški varnostni šoli je diplomiral 1989 in postal varnostni inženir. Potreba po znanju ga je usmerila v nadaljevanje študija. Na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju je 1995 diplomiral z diplomsko nalogo Varstvo pri delu kot sestavni del sistema kakovosti v Merkur d. d. Kranj. Leta 2001 zagovarjal magistrsko nalogo, opravil pa tudi seminar za interne presojevalce OHSAS V podjetju Merkur je prehodil pot od prodajalca do strokovnega delavca za varno in zdravo delo ter nosilca številnih vodstvenih delovnih mest, pred upokojitvijo pa je bil vodja službe varstva in zdravja. S strokovnim znanjem je bistveno prispeval k kvalitetnemu sistemu varnosti in delu. V sodelovanju z glavnim inšpektorjem za delo je bil za izvajanje nadzora na območju celotne države določen isti inšpektor, podobno je organizirano poenotenje storitev pooblaščenih zdravnikov, specialistov medicine dela. Florjan Zabret je vztrajal na prepovedi uporabe alkohola in drugih omamnih substanc na delovnem mestu. Posebej pomemben je njegov prispevek k organizaciji področja varnosti pri delu v Merkurju, kjer je z dobrim poznavanjem tega področja, konkretnimi izkušnjami, predvsem pa v sodelovanju z zaposlenimi in IVD Inštitutom za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor, postavil organizacijo varstva pri delu, ki je temeljila na oceni tveganja in upoštevala dejansko delo na delovnih mestih. Revizija je bila timsko delo varnostnega inženirja, tehnologa, delovodje in delavca na podlagi opazovanja delavca med intenzivnim delom. Sodelovali so tudi z vzdrževalci. Svoje ugotovitve so predstavili delavcu, da jih je lahko dopolnil. Na tej osnovi je bila izpeljana vrsta sprememb v tehnologiji dela, stalno usposabljanje in iskanje strokovnih rešitev za varnostne probleme pa je mag. Florjanu Zabretu omogočilo uspešne rezultate. V oceni tveganja so opredelili vsebino in pogostnost usposabljanja za varno delo ter predvideli poleg teoretičnega usposabljanja in preizkusa tudi preizkus znanja v praksi na licu mesta. Program usposabljanja je bil sistemski dokument kot del standardov kakovosti ISO 9001 in ISO Florjan Zabret je bil kot interni presojevalec vključen pri uvedbi obeh standardov, posebno skrb in pozornost je delavcem na področju varnosti pri delu namenjal od prvega do zadnjega dne zaposlitve, organizirana pa so bila tudi izobraževanja za vodilne in vodstvene delavce, skupaj z inšpektoratom za delo. Prenovljena navodila za varno delo so postala bolj življenjska in opremljena z piktogrami za varno delo, določeni so bili ukrepi prve pomoči. Florjan Zabret je na podlagi analize vzrokov bolniške odsotnosti z dela ugotovil, da so bolezni in poškodbe izven dela daleč najpomembnejši vzrok odsotnost, zato je vrsto let skrbel za ustvarjanje takšne varnostne kulture, po kateri se bodo ravnali zaposleni v Merkurju tudi v svojem prostem času. Z objavljanjem konkretnih tem in uporabnih nasvetov v glasilu Merkurjeve novice je krepil varnostno kulturo, vseskozi pa je uporabljal tudi svoje strokovno znanje s področja s protipožarne varnosti in preventive. Florjan Zabret pa je prispeval tudi k razvoju stroke varnost in zdravja pri delu. Od leta 1989 je član Društva varnostnih inženirjev Gorenjske, član izvršnega odbora društva pa od leta V času njegovega dveletnega predsednikovanja je društvo strokovno in organizacijsko napredovalo, organiziralo posvete o aktualnih temah s priznanimi predavatelji, strokovne ekskurzije v tujino in obiske v podjetjih članov društva. Danes je tajnik društva. O delu društva je redno pisal v časopisu Gorenjski glas in Merkurjeve novice. V letu 1999 je že prejel priznanje Avgusta Kuharja za izjemno strokovno delo na področju stroke varnosti in zdravja pri delu v društvih in sekcijah varnostnih inženirjev, dve mandatni obdobji pa je bil tudi predsednik uprave Fundacije Avgusta Kuharja in si je posebej prizadeval, da bi društva varnostnih inženirjev v osnovnih šolah vzgajala mladini varnostno kulturo po zgledu gasilskih društev. Čestitamo! Vera Vojska Hitovo sejmarjenje Bilo je veselo in dobrodelno Tradicija je, da Komisija za turizem, ki deluje v okviru Oddelka za gospodarstvo in finance Občine Domžale, vsako leto turistična in druga društva povabi, da se predstavijo na Hitovem sejmarjenju, eni od najbolj obiskanih domžalskih prireditev. Tudi letos je bilo tako in tudi letos smo lahko ugotovili, da so bile stojnice, kjer so se predstavljala društva eno izmed najbolj obiskanih, pa naj gre za stojnico z informativno-propagandnim gradivom Občine Domžale ali za oba čebelarja, prijazno Joži Košak z vedno občudovanim šivanjem slamnikov, kjer so ji družbo delala dekleta iz Društva narodnih noš Domžale. Dobro obiskana je bila tudi stojnica Turističnega društva Jarše-Rodica, kateremu so družbo delali mladi iz Turističnega krožka Osnovne šole Rodica. Obiskovalci so množično povpraševali po pridelkih Videmškovih iz Doba, ki so zastopali Društvo Ajda, se ustavljali ob mladih članih turističnih društev Konfin in Rača. S svojimi rezbarskimi mojstrovinami je navduševal rezbar Marjan Vodnik, na stojnici Turističnega društva Radomlje smo občudovali izdelovalko kolažev in nakita ter kaligrafinjo, oba dneva so se predstavljale rokodelke iz Moravč ter dekleta in žene iz Društva podeželskih žena Domžale, opažena pa je bila tudi stojnica z izdelki iz gline. Več o dogodku vam bodo povedale fotografije. Komisija za turizem se vsem sodelujočim v okviru Občine Domžale zahvaljuje. V.

7 12. november 2010 iz naših društev 7 15 let programa Skupine starih ljudi za samopomoč in 10 let Jesenskega cveta Zrno obrodi sad Prijaznost v dajanju ustvarja ljubezen Sredi oktobra 2010 je Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet Domžale v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale pripravilo slovesnost, s katero so zaznamovali dva pomembna jubileja v svojem uspešnem delovanju. Praznovali so namreč 15. obletnico programa Skupine starih ljudi za samopomoč ter 10. obletnico ustanovitve Medgeneracijskega društva Jesenski cvet Domžale. Ob tej priložnosti so izdali tudi ZBORNIK štev. 4, v katerem so zbrali prispevke o delovanju skupin, prispevke strokovnih sodelavcev ter različne utrinke, poglede in razmišljanja posameznih članov, ki bralcem približa vsebino njihovega dela, o katerem veliko povedo tudi zapisane besede Rudija Kerševana: ŽIVLJENJSKI SMISEL NI VEČ- NOST. JE LJUBEZEN IN SPO- ŠTOVANJE. KDOR JU ZMORE, JE VEČEN. Kratek sprehod skozi zgodovino Skupine starih ljudi za samopomoč ter Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet je eden izmed programov, ki Z besedami KORAKI ZA ZDRA- VO ŽIVLJENJE smo se predstavili na 10. festivalu za tretje življensko obdobje, ki je bilo v Cankarjevem domu. Imeli smo enourno odprto delavnico, na kateri smo predstavili telesno vadbo za vse generacije, za vse starostne skupine ne glede na motorične sposobnosti. Vaje smo predstavili sede in stoje s pripomoč- Medobčinsko društvo invalidov Domžale Koraki za zdravo življenje Medobčinsko društvo invalidov Domžale ki, ki jih lahko naredimo sami doma: žoge odpadno blago v vrečko; palice držala za metle; raztegljiva vrv elastika; uteži plastenka ali vrečka napolnjena z mivko... K izvajanju vaj smo pitegnili številne obiskovalce različne starosti in narodnosti. Presenečeni so bili, ko so videli, da lahko telovadi vsakdo tudi, če hodi z berglami ali je na vozičku. Vsak položaj Vabi svoje člane k usmerjeni rekreaciji od oktobra 2010 do julija 2011 v društvu: torek najtežji invalidi (bergle, hojca, invalidski voziček), od 18. do 19. ure četrtek lažji invalidi in zdravi člani, od 9. do 10. ure na OŠ Roje: ponedeljek zasedeno, od petek lažji invalidi in zdravi člani, od 19. do 20. ure Športna dejavnost PIKADO: ponedeljek in sreda, v društvu, od 9. do 11. ure BALINANJE: ponedeljek in četrtek, pri Budničarju na Količevem, od 9. do 11. ure sreda in petek, v Športnem parku Domžale, 14. do 17. ure KEGLJANJE: enkrat tedensko, Fit Fit center Domžale dopoldan Vse informacije dobite na sedežu društva v času uradnih ur ali na tel.: 031/ Pridružite se nam in naredite nekaj za svoje zdravje. delujejo na področju zadovoljevanja nematerialnih potreb starih ljudi. Začetek njegove poti v Sloveniji izvira iz leta 1987, v Domžalah pa je njegov začetek v letu 1994, ko sta ga začeli strokovni delavki Majda Hrovat in Anka Zdovc, kot prva pa je bila v letu 1995 ustanovljena prva skupina Naša srečanja. Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet je bilo ustanovljeno 24. oktobra 2000 v Domžalah, za območje upravnih enot Domžale in Kamnik. Po manjših spremembah Jesenski cvet danes združuje občine Domžale, Lukovica, Moravče, Mengeš in Trzin ter Kamnik in je prostovoljno, samostojno, humanitarno in nepridobitno združenje fizičnih oseb na področju samopomoči za starejše ljudi in socialnega varstva. Na območju obeh upravnih enot deluje 24 skupin in več kot 240 društvenih članov, ki se dobivajo enkrat tedensko. Društvo so doslej vodile Majda Pučnik Rudl, Tatjana Štrubelj, Vlasta Rozman, sedaj pa je predsednica društva Majda Knehtl. Naša srečanja, Veseli ljudje, Cvetje v jeseni, Izvir, Lipov cvet, Dobra volja so imena skupin, ki lepšajo življenja starejših od 65 let, jim prinašajo srečo, radost in predvsem prijateljstvo. Veliko ljubezni, spoštovanja, sreče, veselja ter medgeneracijskega sodelovanja je prinesla tudi jubilejna prireditev, ki jo je s pesmijo Prinesi mi rože začela znana pevka in kitaristka Silva Kosec, dopadljivo in včasih kar malce nenavadno pa vodila Marija Radkovič, ki je prav za vsakogar našla pravo besedo. Pozdravila je vse, ki so se udeležili pomembnega dne, ne le za društvo, temveč predvsem za vse, ki vsak teden najdejo v skupinah za samopomoč veliko prijetnih trenutkov, pomoči, ki je še posebej pomembna v teh časih, pa tudi priložnosti, ki jim pomagajo preko ovir, ki jih prinaša vsem generacijam življenje. Spomnili smo se tudi vseh, ki so preminuli, nato pa smo prisluhnili gospe Branki Knific, predsednici Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije, ki je v kratkem nagovoru povedala, da zveza združuje več kot pet tisoč oseb, ki se srečujejo, sodelujejo, prostovoljno delajo, posebej pa je poudarila, kako je njihovo prostovoljno delo neizmerno pomembno za vsakogar od njih, saj je prav vsak nenadomestljiv člen v toplem in iskrenem sožitju vseh generacij. Čudovita jubilejna prireditev V programu so nastopile posamezne skupine, mladi glasbeniki in plesalka, Gamsi, prisluhnili pa smo tudi organizatorki Lidiji Fugger Krivec, ki je med drugim povedala, da je v okviru domžalskega Jesenskega cveta 24 skupin, med njimi 13 v domžalskem prostoru, pet pa v domskem okolju. Na kratko je predstavila njihove slogane in njihovo dejavnost, katere večji del so prijetni vsakotedenski pogovori, petje, izleti, ustvarjalne delavnice, velikokrat pa so skupine za samopomoč starejšim tudi nadomestne družine, v katerih dobijo dodatno toplino in srečo ter veselje in ljubezen do prikazovanja kulturne in zgodovinske dediščine, kar nam je pokazala skupina s Korena. Ta svet je lep, če je dober človek, je lahko še lepši, je bila ena od iskrivih misli, ki nam jih je voditeljica Marija nadrobila med prijetne kulturne točke, ko smo tudi slišali pravljico o starih ljudeh, o izkušenosti, modrosti, spoštovanju, katerega pomemben del mora biti tudi hvaležnost in spoštovanje do starih ljudi. Na kratko rečeno, skrbimo, da je ljudem lepo, smo slišali, preden telesa ležečega, sedečega in stoječega moramo izkoristiti za pravilno razgibavanje in tako ohranjati naše zdravje ali ga pridobiti. Posebno smo poudarili, da je zelo pomembno dihanje pri izvajanju vaj in uporaba mišic, ki varujejo naše sklepe. Dan začnemo s telovadbo že v postelji. V petih minutah počasi razgibamo celo telo od nog do glave in tako bomo vsakodnevna opravila lažje naredili. Čez dan naredimo nekaj vaj kjerkoli sede, leže, stoje. Zvečer je spet naših pet minut za sprostitev celega telesa in za dober spanec. Veseli smo bili, da smo vzbudili zanimanje in naučili obiskovalce, rekreacijo za vse starosti, ne glede na spol in glede na motorične sposobnosti. Ponosni pa smo tudi, da smo predstavljeni na internetu (prispevek si lahko ogledate na: 10. Festival za 3. življensko obdobje) z značilnimi domžalskimi slamniki, ki so pritegnili veliko zanimanja. Tako so bili mnenja, da ne samo zdrava prehrana, tudi pravilna vsakodnevna telesna aktivnost je pomembna, da ohranimo naše zdravje ali pa ga ponovno pridobimo po nastali bolezni, poškodbi... Da ponovno vzpostavimo stik z realnostjo in se odločimo, da bomo za svoje zdravje nekaj naredili, organiziramo glede na starost, motorično in psihično sposobnost psiho-fizično rekreacijo. Telovadimo stoje, sede in leže z različnimi telovadnimi pripomočki. Nekaj odgovorov članov skupin, ki prihajajo že vrsto leto k usmerjenimi rekreaciji: Zakaj hodim k telovadbi? Grem od doma. Skupina mi pomaga razrešiti probleme. Nisem sama. Nikoli ni prepozno začeti z razgibavanjem. Začel sem se ponovno pogovarjati. Brez zadržkov povem, kar me teži. Govorim o sebi. Ni konec sveta, ker sem invalid. Ni me sram iti na cesto z berglami, s hoduljo ali na vozičku. Sem v prijetni družbi in smo kot ena družina. Krepimo smejalne mišice. Zaradi revme pod strokovnim vodstvom izvajam koristne vaje. Nabiram kondicijo in ohranjam razgibanost telesa. Lažje premagujem vsakdanje težave. Sklepi me manj bolijo. Hrbtenico znam čuvati. Domov grem nasmejana in sproščena. Teden hitreje mine. Imam več kondicije. Imam ljudi, ki jih lahko prosim za pomoč, kadar sem bolan. Helena Weith Ob zaključku jubilejnega 10. poletnega kulturnega festivala Studenec 2010 Veselo v Beli krajini V lanskem letu je Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan obudilo dolgoletno tradicijo skupnega zaključka kulturnega poletja ter jo letos nadaljevalo z obiskom Bele krajine. Priložnost smo izkoristili tudi za pogovore o končanem 10. poletnem kulturnem festivalu Studenec 2010, kar nekaj besed pa je bilo namenjeno tudi prihodnjemu 11. poletnemu kulturnemu festivalu. Letošnji jubilejni festival lahko ocenimo kot zelo uspešen, saj je bil Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale se je sredi oktobra 2010 v okviru tradicionalnega jesenskega izleta odpeljala na Ptujsko. Blizu 80 udeležencev prijetnega potepanja se je najprej ustavilo na Ptujski Gori, kjer smo v prijetni družbi brata minorita izvedeli zgodovino Ptujske gore in še posebej cerkve Marije zavetnice s plaščem. Zvedeli smo tudi, da je papež Benedikt XVI. listino o razglasitvi božjepotne cerkve Marije Zavetnice na Ptujski Gori za baziliko podpisal 8. decembra 2009, Marijino svetišče ves program izpeljan po načrtih, še posebej pa je, kot smo napovedovali, pravi hit sezone postala domača gledališka predstava Pod svobodnim soncem. Sezona se je sicer 23. maja 2010 začela z uspešnim koncertom odličnega dekliškega zbora s Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani, ki se nam je z bogatim programom predstavil v cerkvi sv. Lenarta na Krtini, nadaljevala s koncertom Prifarskih muzikantov in Smrtnikovih bratov, nato smo še enkrat Društvo izgnancev Domžale Jesensko potepanje po Ptujskem smo lahko zaploskali vsem tistim, ki so prejeli priznanja in pohvale za trud in marljivo delo.»vzemite si čas za veselje in smeh, za srečo in radost,«smo velikokrat slišali na jubilejni prireditvi. Naj to velja tudi za vse, ki morda za skupine starih ljudi za pomoč in Jesenski cvet še niste slišali. Ogromno opravljeno delo in številni zelo zadovoljni ter srečni starejši ljudje, ki v skupinah in Jesenskem cvetu najdejo drugi dom, so dokaz, da prostovoljno delo rodi sadove, rodi srečo, veselje in prijetno jesen življenja, rodi pa tudi medgeneracijsko razumevanje in lepše življenje vseh, ki radi delajo na tem področju. Prepričana sem, da imajo tovrstni projekti prihodnost, zato iskrena hvala in veliko uspeha tudi v prihodnje vsem, ki znajo in zmorejo starejšim ljudem darovati delček svojega življenja in dela. Vera Vojska občudovali Moje pesmi moje sanje, bili navdušeni nad Janom Plestenjakom ter Perpetuum Jazzile, za odličen narodnozabavni večer je poskrbel ansambel Saše Avsenika z gosti, nato je ves mesec navduševala odlična domača gledališča predstava Pod svobodnim soncem, festival pa se je zaključil s Silvom Terškom in njegovimi slikarji ter koncertom Katrinas. Z eno besedo odlična poletna gledališka sezona, ki je ljubiteljem kulture in zabave popestrila letošnje poletje. Prijetno sobotno dopoldne smo začeli s potjo preko Gorjancev v Belo krajino. Prva postaja so bile Rosalnice in ogled treh znamenitih romarskih cerkvic Tri fare iz 14. in 15. stoletja. Naslednji vodeni ogled je bil ogled Belokranjskega muzeja v Metliškem gradu, ustavili pa smo se tudi pri stojnicah pred gradom ter poizkusili znano belokranjsko pogačo. Brez pokušine odličnih belokranjskih vin seveda ni šlo. Naslednji daljši postanek je bil obisk družine Cvitkovič, kjer so nam prijazni domačini predstavili in pokazali belokranjsko vezenje, tkanje lanenega platna, izdelovanje belokranjskih pisanic, spoznali pa smo tudi del belokranjske zgodovine. Zadnja postaja je bila Radovica, kjer smo bili gostje turistične kmetije Bajuk, spotoma pa smo si ogledali še prav tisti dan odprto tradicionalno belokranjsko hišo z vsemi njenimi značilnostmi. Pravi belokranjski dan z vodnikom Edijem Zgoncem je minil v prijetnem razpoloženju, smehu, predvsem pa spoznanju, kako lepa in privlačna je naša Bela krajina. Vera na Ptujski Gori pa je postalo osrednja božjepotna cerkev mariborske nadškofije. Ob tem pa je potrebno povedati, da je bila njegova predstavitev mnogo več kot le prikaz turističnih zanimivosti in znamenitosti, saj nas je povabil, da stopimo iz vrste in naredimo kaj prostovoljnega za prijatelje, še posebej pomembno pa je, da naredimo prostovoljno tudi za kaj za tiste, ki jih nimamo radi, in tako gradimo boljši svet, v katerem bomo tudi sami bolj zadovoljni. Prijazne Terme Ptuj so nas presenetile z zelo toplo vodo in brezplačnimi savnami, v katere so nekateri vstopili prvič in bili nad njimi prijetno presenečeni. Poskrbeli smo za zdravje in dobro počutje ter prijeten klepet. Del potnikov si je v času kopanja ogledal starodavno mesto Ptuj. Posebej zanimiv je bil Ptujski grad s svojo bogato zgodovino, ki sega vse v 12. stoletje, danes pa obiskovalcem ponuja pogled na številne zbirke, ki smo si jih ogledali tudi obiskovalci iz Domžal. Navdušila nas je zbirka fevdalne stanovanjske kulture, fantje so občudovali zbirko orožja, dekleta je bolj zanimala zbirka glasbil, vsi pa smo z velikim navdušenjem občudovali etnološko razstavo z zgodovino mask, med katerimi smo občudovali zlasti kurente, ki jih vsi kar dobro poznamo. Prijetno druženje z vodiči smo zaključili v grajski kleti s pokušino najboljših vin tega vinorodnega okoliša. Potepanje po Ptujskem je pomenilo zadnji projekt v programu Krajevne organizacije izgnancev Domžale, ki se že pripravlja na zadnje srečanje v letu Dobimo se 23. decembra 2010 v gostišču Kovač na Količevem. Vabila še pridejo, do tedaj pa srečno in veliko prijetnih jesenskih trenutkov. K prijetnejšemu dnevu je prispevalo tudi Gostinsko podjetje Trojane, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. D. I.

8 8 iz naših društev 12. november 2010 Rotary klub Domžale Donacija Domu za otroke brez staršev in slikarska razstava Vinka Železnikarja v Sarajevu Ob mesecu požarne varnosti Osmi kviz gasilske mladine v Študi V letošnjem oktobru mesecu požarne varnosti se lahko študljanski gasilci pohvalimo z že osmim uspešno izvedenim gasilskim kvizom za mlajše in starejše pionirje. Prijavilo se je manj ekip, kot smo pričakovali, to pa ni zmotilo tekmovalnega duha in na koncu so o razvrstitvi odločale desetinke točk in celo dodatna naloga, saj sta dve ekipi mlajših pionirjev po rednem delu dosegli popolnoma enako število točk. Na kvizu 16. oktobra 2010, s pričetkom ob 16. uri, je sodelovalo 6 ekip mlajših pionirjev in 5 ekip starejših pionirjev, ki so morali pokazati svoje znanje s področja gasilske preventive, vezanja vozlov in splošnih tem narave, družbe ter športa. Težavnost nalog je bila prilagojena starosti tekmovalcev, odgovori pa so poleg znanja terjali tudi nekaj zbranosti in iznajdljivosti. Vse ekipe so se pomerile tudi v preizkusu spretnosti, pri čemer se je moral en član ekipe ob pomoči drugih dveh obleči v zaščitno gasilsko jakno, si obuti (prevelike) škornje, nadeti čelado ter pogasiti čajno svečko s kozarcem vode. Mladi gasilci so se z ognjem dobro spopadli, kar dokazuje še vedno stoječ gasilski dom. Za gasilski naraščaj se nam torej ni treba bati. Sledila je razglasitev rezultatov; v kategoriji mlajših pionirjev je 3. mesto zasedla ekipa Žeje-Sv. Trojica, 2. mesto Študa, zmagala pa je ekipa PGD Rova. Pri starejših pionirjih so bili 3. Jarše-Rodica, 2. Dob, 1. mesto pa je pripadlo ekipi Žeje-Sv. Trojica. V vsaki kategoriji so tri prvouvrščene ekipe prejele kolajne, zmagovalci pa še torto. Vse sodelujoče ekipe so seveda kot vedno prejele praktične nagrade. Razglasitvi rezultatov je sledila pogostitev udeležencev s krajšo analizo kviza. Za nagrade so tudi letos poskrbeli sponzorji, katerim se še enkrat najlepše zahvaljujemo: urad župana Občine Domžale, GZ Domžale, KS Simona Jenka, Erdani šport, evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj, Avtoakustika, DAR computers, Slaščičarna GM, Radio Hit, Jantar trade, Pekarna Jurček, Slaščičarna Lenček, McDonald's Domžale, Mercator HM Domžale, Mladinska knjiga, MOKO d.o.o. in trgovina Pikapolonica. Kviz ne bi uspel brez izdatne pomoči prizadevnih članic in članov domačega društva, katerim gre zahvala za pripravo in izvedbo kviza. Hvala vsem tekmovalcem, njihovim mentorjem ter gostom za obisk in nasvidenje prihodnje leto. Z gasilskim pozdravom: NA POMOČ! Člani Rotary kluba Domžale smo v času od 24. do 26. septembra 2010 obiskali Sarajevo, z namenom, da svečano predamo donacijo KJU Dom za djecu bez roditeljskog staranja, Sarajevo, v znesku evrov. Donacija je namenjena nakupu enega televizorja, opreme logopedskega kabineta in opreme otrok za šolo (torbe, obleke, obutev, ). Pomoč otrokom brez staršev v Domu v Sarajevu sodi med osnovni humanitarni program Rotary kluba Domžale, ki že od vsega začetka, to je od ustanovitve leta 1998, aktivno skrbi za pomoč rejencem in rejniškim družinam na področju Domžal, kjer ima rejništvo že dolgoletno tradicijo. Obisk Sarajeva smo izkoristili tudi za obisk in poglobitev sodelovanja z dvema Rotary kluboma v Sarajevu, in sicer Rotary klubom Sarajevo in Rotary klubom Sarajevo International Delta. Donacijo je predstavniku KJU Dom za djecu bez roditeljskog staranja, Sarajevo, direktorju Amirju Zeliću, predal predsednik Rotary kluba Domžale, Jure Miljevič. Svečano predajo donacije smo združili s slikarsko razstavo akademskega slikarja Vinka Železnikarja, člana Rotary kluba Domžale, ki pomeni nadaljevanje uspešnega sodelovanja z Bosno in Hercegovino, ki se je začelo oktobra 2008, ko je v Galeriji Domžalah razstavljal akademski slikar grafik Admir Mujkić iz Sarajeva. Prireditev je potekala v Galeriji B. Smoje v Sarajevu, vodil in povezoval pa jo je njen lastnik, akademski kipar Admir Halilović. Svec ana otvoritev razstave Jure Miljevic, Vinko Z eleznikar, Boris Mrak, Admir Halilovic, Andrej Grasselli Dan PIGD Helios v CPV Količevo Poklicni gasilci iz CPV so s pomočjo Heliosa uspešno pripravili in izpeljali omenjeno prireditev za otroke iz bližnje okolice in zaposlenih staršev v Heliosu. Prireditev je potekala trinajstič, in sicer 8. oktobra 2010, ob 16. uri, na dvorišču in v predavalnici CPV-ja, vsi tekmovalci pa so se prijavljali pred tekmovanjem. Največje zanimanje za tekmovanje je bilo v najmlajši kategoriji deklic in dečkov do šestega leta starosti, kjer je bilo tudi največ prijavljenih. Sledila je starostna kategorija deklic in dečkov od sedmega do dvanajstega leta, ter odrasle ženske in moški. Najmlajši so v manjšem vedru prenašali žogice med ovirami in z vodnim curkom zbijali tarčo, v pomoč so jim bili lahko starši ali gasilci. Starejša starostna kategorija je po sprožitvi štoparice najprej sklopila gasilsko spojko, razvleči je bilo potrebno gasilsko cev do rova, plazenje skozi rov, prenesti ročnik do gasilske cevi in z vodnim curkom iz brentače podreti tarčo. Nadaljevanje je sledilo v predavalnici, kjer so najmlajši barvali že predhodno narisana gasilska vozila in gasilca v intervencijski obleki, starejši pa so na računalniku risali gasilca ali gasilsko vozilo. Po končanem tekmovanju je vsak udeleženec tekmovanja okrog vratu prejel od poklicnega gasilca pravo gasilsko medaljo. Najstarejša kategorija žensk in moških se je pomerila v sposobnosti gašenja ognja z ročnim gasilnim aparatom na CO2, metanju reševalne vrvi v oddaljeno tarčo in poznavanju, s katerim gasilnim sredstvom gasimo ogenj na različnih gorljivih snoveh. Tu je bilo možno izbirati med gasilnimi sredstvi, kot so voda, ročni gasilni aparat na prah ali CO2, ki bi ju morali imeti mesto v vsaki hiši ali stanovanju, z ročnimi gasilnimi aparati pa je mogoče preprečiti tudi veliko škodo v cestnem prometu, znano pa je, da so prisebni udeleženci s pomočjo gasilnika rešili tudi marsikatero človeško življenje v karamboliranem vozilu. Med časom, ko so gasilci izračunavali rezultate, pa so drugi gasilci udeležencem postregli z vročimi hrenovkami, pleskavicami in sokom. Po izračunu rezultatov Turistično društvo Turnše-Češenik je direktor tovarne TBLUS Helios Marko Vresk najboljšim čestital za dosežene rezultate in jim izročil praktične nagrade. Do 6 leta starosti je tekmovalo 29 deklic in 49 dečkov, najboljši so bili: 1. Ana Potočnik, 2. Erika Habjanič, 3. Ajda Osojnik 1. Tadej Grčar, 2. Gašper Trojanšek, 3. Jan Kobav Skupina od 7 do 12 let tekmovalo je 13 deklic in 20 dečkov: 1. Lara Potočnik, 2. Lara Klopčič, 3. Ana Pohlin 1. Luka Juteršek, 2. Dominik Grčar, 3. Jan Grošelj Odraslih žensk je tekmovalo 15 in 17 moških 1. Ani Gerčar, 2.: Julijana Slapar, 3.: Janja Pohlin 1. Anže Novak, 2.: Rok Andročec, 3. Darko Čevka Poklicni gasilci iz CPV in vodstvo Heliosa vsem najboljšim tekmovalcem čestitajo in se vsem udeležencem tekmovanja zahvaljujejo za tako številčno udeležbo ob dnevu PIGD Helios. Ne pozabite, naslednje leto v oktobru se zopet vidimo! Viktor Svetlin (CPV) Koncertu ob bajerju se je letos pridružila sejmula Veleposlanik RS Andrej Grasselli Razstavo je odprl častni pokrovitelj razstave, njegova ekscelenca veleposlanik Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Andrej Grasselli. Za prijetno vzdušje sta poskrbela glasbenika, člana Simfoničnega orkestra jugovzhodne Evrope iz Sarajeva duo violine in violončela, Boris Lončar in Belma Alić. Svečanega dogodka se je udeležilo prek 150 obiskovalcev, večina iz Sarajeva, ki so se še dolgo po otvoritvi razstave prepustili zanimivim pogovorom. Za uspešno izvedbo tega humanitarnega dogodka se moramo zahvaliti tako posameznikom kot organizacijam, ki so nam priskočili na pomoč: osebju Veleposlaništva Republike Slovenije (predvsem Boštjanu Širniku in Gregorju Preskerju), Kulturnemu domu Franca Bernika Domžale, Poslovnemu sistemu Mercator, d.d., Ljubljana in Mercatorju BH, d.o.o., Sarajevo, Simfoničnemu orkestru jugovzhodne Evrope iz Sarajeva, PIT d.o.o., Trzin, ter našim rotarijskim prijateljem iz RC Sarajevo. Za Predaja donacije: Admil Halilovic, Milan Pirker, Boris Mrak, Amir Zelic, Haso Hubijar, Jure Miljevic Boris Lonc ar in Belma Alic organizacijo in izvedbo prireditve je poskrbel Boris Mrak, član Rotary kluba Domžale (vodja projekta). Tudi letošnja prva nedelja v septembru, ko Župnija Dob praznuje žegnanjsko nedeljo, je bila ob bajerju v Črnelem praznična, saj so se zopet zbrali številni obiskovalci in obiskovalke, da bi prisluhnili Pihalnemu orkestru Bežigrad. Tudi tokrat sta bila gostitelja številnih obiskovalcev Janez Burica, skupaj z ženo lastnik bližnje graščine Črnelo, in Turistično društvo Turnše-Češenik. Prijetno glasbeno dopoldne je vodil kar kapelnik, obi- skovalce pa je pozdravil tudi gostitelj Janez Burica. Program je bil pester, za oči so poskrbele mažoretke, v pavzi pa je bila priložnost za prijeten klepet, za srečanja in za krofe ter osvežilno pijačo, za kar poskrbeli člani in članice turističnega društva. Koncert ob bajerju v Črnelem postaja tradicionalna oblika srečanja, ki se je radi udeležujejo ljudje od blizu in daleč. Prav vsako leto jih igranje godbe ter prijazno kramljanje in nastop mažoretk navduši, zato pričakujemo, da se ob bajerju v družbi Janeza Burice in turističnega društva dobimo tudi v prihodnje. Ker ima Turistično društvo Turnše Češenik v programu tudi obujanje tradicionalnih običajev in skrb za kulturno dediščino, smo se letos odločili, da organiziramo sejmulo, ki včasih ni manjkala noben ponedeljek po žegnanjski nedelji. Čeprav vreme ni bilo najbolj ljubeznivo, je bila prva, zanesljivo pa ne zadnja, sejmula zelo dobro obiskana. Gostitelji smo poskrbeli za klobase, tudi domačega»rajželca«ni manjkalo, Okrogli muzikanti pa so poskrbeli za veselo razpoloženje in ples. Za vse je bila letošnja sejmula prijeten dogodek, posebej pa za starejše, saj so se lahko spominjali nekdanjih sejmul, ki so bile včasih najbolj obiskan dogodek po žegnanjski nedelji. Dobrodošli v Turnšah in Češeniku. Mojca Hafner ri ersko ne Ovalni salon lasek si k d POP ST P I BA VANJ DO KONCA NOV MB A POP ST NA PAK T P DIK A D PILACIJA C L NOG IN BIKINI DO KONCA NOV MB A

9 12. november 2010 iz naših vrtcev 9 Obiskali smo Kekčevo deželo Kdor vesele pesmi poje..., tako so prepevali otroci, ko so odhajali v Kekčevo deželo in se veselili srečanja s Kekcem in njegovimi pravljičnimi junaki. Sprehodili smo se po zanimivih Kekčevih poteh. Najprej smo si ogledali Bedančevo domovanje, kjer je vse skrivnostno zaudarjalo, a Bedanca k sreči ni bilo doma. Toda kmalu smo ga opazili ob Brincljevi bajtici. Pregnali smo ga z glasnim kričanjem ter oponašanjem sove in ni se več prikazal. Brincelj nas je v zahvalo varno pripeljal do Kekčevega domovanja, kjer Poseben dan za otroke iz Vrtca Dominik Savio Za skupini Lučke in Zvončki je bil četrtek v sredini oktobra res poseben dan. Odpeljali smo se v Ljubljano in poiskali Hišo eksperimentov. Raziskovanje je bilo še bolj bogato, polno in koristno, ker smo se vzgojiteljice že pred obiskom pripravile na to»glavno jed«; ogledale, prebrale smo»predjed«in tako smo se lahko še bolj posvetili eksperimentiranju. Otrokom so se najbolj zanimivi zdeli vodni mlini, žoge v zraku, mehurčki velikani in seveda fakirska postelja. Ura poizkusov je hitro minila. Čez Zmajski most smo prišli na tržnico, kjer nas je čakala Galova babica z vrečo mandarin, ki smo jih z užitkom pomalicali na Ljubljanskem gradu. Grad smo zapustili v pravljičnem razpoloženju, veseli, da se zmaj ni zbudil. Jesenski kros na Viru V mesecu oktobru je bil na Viru organiziran jesenski kros domžalske regije. Udeležili so se ga seveda tudi otroci iz vrtca Dominik Savio. Ni nam šlo toliko za zmago, bolj za to, da otroci pridobijo izkušnjo tekmovanja z otroci iz drugih vrtcev, za to, da preizkusijo sami sebe, da sodelujejo. Pa vendar so se vsi štirje otroci iz skupine LUČK izjemno izkazali in dosegli krasne rezultate; fanta sta osvojila peto in šesto mesto, pri deklicah pa se je sprva nekoliko zataknilo in so tekle tudi solze. In to opravičeno. Naša Zorka je v cilj pritekla tretja, tam jo je eden izmed sodnikov zaustavil, drug pa mahal, da je treba še nekaj metrov naprej. Zorka je tako nemočna obstala v rokah sodnice, deklici za njo pa sta jo obšli in prehiteli. Zgodila se je krivica. A posluha za pritožbe ni bilo, odslovili smo uživali in skupaj s Kekcem uganjali norčije. Izvedeli pa smo tudi skrivnost, ki je ne smemo izdati. Pot smo nadaljevali do koče tete Pehte, ki je bila do nas zelo prijazna. Skuhala nam je čaj, in ponudila»ta dober«kruh. Skupaj smo se smejali, zabavali, prepevali in... čas je prehitro minil. Morali smo se posloviti. Še skupna fotografija in želja, da se še kdaj srečamo. Pa srečno Kekec! Marta in Sonja Z ogice, Vrtec Urša Pustolovščine pa s tem še zdaleč ni bilo konec Večina nas je v vrtcu namreč ostala do naslednjega dne. Zabava v pižamah in prenočitev stran od staršev je bila za večino otrok edinstvena izkušnja in prav tako za nas vzgojiteljice. Vesela sem za novo izkušnjo vsakega izmed otrok in za večer, poln smeha. Andreja Marin Soklic so nas, češ, da zdaj je, kar je. Obstali smo nemočni in razočarani. Potem se je zgodilo nekaj neverjetnega. Do nas je pristopila deklica Nika z bronasto medaljo okrog vratu. Njena mamica je dejala, da je tudi sama videla, kaj se je zgodilo in je bilo razvidno tudi na fotografijah, ki jih je posnela. Deklica si je snela medaljo in jo izročila naši Zorki. Veselje je bilo nepopisno, solze žalosti so postale solze sreče. Vesela sem, ko vidim, da v ljudeh še žive vrednote, omenjena mamica pa je bila krasen zgled, ker je tako pravično in pošteno ravnala. Kljub temu, da je Nika ostala brez medalje, je dobila mnogo več; zavest da sta ona in njena mamica storili dobro delo. In to nas osrečuje! Vzgojiteljica Urša Lavric Tečemo, skačemo, mečemo atletika v Vrtcu Domžale V Vrtcu Domžale s svojo strokovnostjo in željo po navduševanju najmlajših za gibanje skrbimo, da se množica otrok lahko udeleži tudi popoldanskih gibalnih dejavnosti. Tako imamo izdelanih več gibalnih programov, ki zajemajo ključne ciljne skupine. V letošnjem šolskem letu pa prvič v novozgrajeni enoti Gaj izvajamo program atletike. Kot vzgojiteljica in tudi vaditeljica atletike sem se odločila voditi program, ki sem ga poimenovala Tečemo, skačemo, mečemo.v tem programu lahko otroci skozi igro spoznavajo atletiko. Otroci se spoznavajo Doživljanje jeseni v enoti vrtca Bistra Domžale Nova enota Vrtca Domžale vrtec GAJ je zaživela Veselje nas vabi znova in znova v varno zavetje»gaja,«bi rekli naši najmlajši. Tako je popolnoma nov vrtec zaživel v vsej svoji naravi. Najmlajši otroci že raziskujejo, premlevajo in iščejo nove poti k gibanju, ustvarjanju, veselju do dela, igre, plesa in še in še. V enoti se pričele tudi obogatitvene dejavnosti, ki otroke vabijo k plesu, ustvarjanju, pravljicam, igri in telovadbi. Tako bi vam rada predstavila prav slednje. Obogatitveno dejavnost Telovadimo. Skupine Sove, Ptički, Miške in Lisičke že pridno vadijo v telovadnici vrtca in urijo svoje spretnostne sposobnosti. z različnimi atletskimi izrazi, imajo možnost spoznati različne atletske discipline, kako so oblečeni in obuti športniki v atletiki, kako pomembna je zdrava prehrana športnika, katera orodja mečejo atleti, v toplejših mesecih pa si bomo vadbo privoščili tudi na atletskem stadionu v Domžalah in tako zajeli celoten čar te športne panoge. V letnem delovnem načrtu sem zajela ključne cilje, ki nas bodo skozi razigranost tekalnih iger in spretnostnih poligonov vodili do spoznanj. Vsem mladim atletom in atletinjam želim veliko atletskih doživetij. Vaditeljica, vzg. Mojca Grojzdek Vrtec Domžale, enota Gaj Oktober jesenski mesec je bil v naši enoti Bistra zelo pester, raznolik in ustvarjalen. Največ se je dogajalo v času tedna otroka. V tem tednu so se pri nas dogajale različne dejavnosti. Obiskala nas je gospa Silva Kosec. Skupaj z njo smo prepevali in se učili otroške pesmi. Imeli smo pravljični dan s slavistko gospo Lipuš, ki nam je povedala pravljico. Začela sta se odvijati dva projekta in sicer Otroci v Bistri se radi družimo in Z letnimi časi lahkih nog naokrog. Vse tri skupine so se predstavile in zapele pesmico. Z letnimi časi lahkih nog naokrog se je po bližnjih poteh potepala vsaka skupina po svoje. Vsi pa smo imeli skupni cilj uživati v jesensko obarvani naravi, si ogledovati spremembe v barvah drevja in seveda nabirati kostanj. Imeli smo tudi srečo, da nas je grelo toplo jesensko sonce. Poigrali smo se z različnimi zabavnimi igrami. V popoldanskem času so se otroci skupaj s starši lahko udeležili velikega Uršinega živ-žava v vrtcu Urša. Tam so se lahko posladkali s palačinkami in sladkimi priboljški z jabolčnim nadevom. Na svoj račun so lahko prišli ljubitelji pečenega kostanja. Projekt Listki srajčke barvajo smo izvajali v obliki likovno-ustvarjalnih delavnic, ki smo jih zaključili z razstavo. Čaka nas še zadnja dejavnost v tem mesec bučarija. Naredili bomo razstavo buč in kakšno tudi izrezali, s tem bomo sprostili naše ustvarjalne ideje. Tjaša Drenik Z vadbo otroci postajajo vse bolj samozavestni, spretni, pogumni in tudi iznajdljivi. Tako sem v program zasnovala raznoliko vadbo, ki otroka skozi igro popelje v svet gibanja. Vadbo spremlja gibljivi škratek, ki nemalokrat poskrbi za presenečenja kot so štampiljke, nalepke, česar so otroci zelo veseli. Vzgojiteljice vrtca smo izredno ponosne na dejavnosti, ki uspešno vodijo do cilja in zadovoljnega in zdravega otroka. Vsem otrokom želimo prijetno bivanje in igro v vrtcu Gaj. Vzg. Mojca Grojzdek Vrtec Domžale, enota Gaj Teden otroka v Vrtcu Domžale Vrtec Domžale obiskuje kar 740 otrok na devetih, dislociranih enotah. V tednu otroka nas je povezoval skupen cilj, da načrtujemo še več dejavnosti, ki izhajajo»iz otroka«, to pomeni, da pri organizaciji in izvajanju otroci participirajo.»participacija otrok«je v sodobni vzgoji vodilo načrtovanja in izvajanja večine vzgojno-izobraževalne dejavnosti.»participacija prebivalcev v javnih zadevah Republike Slovenije izvira neposredno iz ustavne pravice državljanov sodelovati pri upravljanju javnih zadev«(lavtar, R., 2007). Otroci naj bi participirali na vseh nivojih delovanja v svojem okolju, kar pomeni, da so soudeleženi oblikovanja svoje igralnice, prostorov v vrtcu, na igrišču ter v okolici vrtca, tudi v lokalni skupnosti. Otroci so del družbe! Niso samo majhni in nebogljeni, ampak znajo biti tudi ustvarjalni in primerno svojim letom, seveda odgovorni. Če jim te možnosti ne damo, potem ne moremo pričakovati, da se bodo odgovorno vedli, ko bo»po naših, odraslih merilih«pravi čas za to. Kar se otroci naučijo in zgradijo v rani mladosti, to nadgrajujejo v dobi odraščanja. Participacija otrok je bila Ličkanje koruze je dolga desetletja nazaj sodilo med najpomembnejša jesenska kmečka opravila, pa tudi prava veselica za staro in mlado. To je bil tisti kmečki običaj, ki je včasih na vseh kmetijah lepšal jesenske večere, kot tudi pogovori in prepevanje pesmi. Kot se še spominjamo, so kmetje koruzo na njivah najprej ročno»pokrhali«ali»poželi,«jo pripeljali s konji in vozovi na domače dvorišče, spravili v skedenj in ob večerih skupaj ličkali. Ta običaj smo spoznali tudi mi, mali navihani in razigrani medvedki v vrtcu Urša. Kot bi se pripravljali na jesensko spanje, smo koruzo po pripovedovanju otrok»olupili in dali dol tiste rumene kroglice.«tako kot stari ljudje smo tudi mi prepevali sicer otroške pesmice, a ob vsem tem smo se izredno zabavali in na koncu je tudi v igralnici že nastala prava veselica. V nas se je prebudila domišljija in skorajda ni bilo otroka, ki bi iz koruze in ličja ne naredil kaj zanimivega. Nastalo je prekrasno jesensko cvetje iz ličja, koruzo, tiste male rumene kroglice, smo nizali na vrvico in nastale so zapestnice in ogrlice, iz tulcev in z ličjem okrašeni so nastali ptički pa tudi čudoviti ježki. In tako smo iz povsem naravnega materiala okrasili garderobo in jo združili s projektom Listki srajčke barvajo! Jesen nas obogati s toplimi barvami: rdečo, rumeno, oranžno, rjavo in zeleno. Vsaka barva izžareva posebno energijo. Ko se sprehajamo po naši čudoviti, pisani naravi, ugotovimo, kako dragoceni so pogledi v nebo, Res je, zopet je tu z vsemi škrlatnimi barvami in darovi, ki nam jih narava daje. Ves mesec je bil v vrtcu namenjen sprehodom, opazovanju narave, spoznavanju, poimenovanju, okušanju, kuhanju, prinašanju sadja, zelenjave, plodov in še kaj. Najbolj veselo pa je bilo v tednu, ko smo imeli kostanjev piknik ter zdaj že kar oktobrsko tradicionalno tržnico. Otroci so na kostanjev dan veselo prihajali v vrtec s košaricami in vrečkami kostanja ter prijateljem in vzgojiteljicam pripovedovali kje so ga nabrali. Dopoldne se je v vrtcu in zunaj njega razlegala pesem Kostanjček zaspanček, potekale pa so tudi različne dejavnosti na to temo. Otroci so se najraje zadrževali okoli mesta, kjer smo kostanj pekli, še bolj pa kasneje za mizo, kjer so se ga lahko kuhanega in pečenega do sitega najedli. Bilo ga je dovolj za vse, še ostalo ga je za tržnico. Tržnica pa je bila kot prava. Otroci so se nekaj dni pripravljali nanjo. Ogledali so si pravo tržnico, opazovali prodajalce pri delu, izdelali so eno od najpomembnejših izhodišč pri načrtovanju ob»tednu otroka«. Po enotah Vrtca Domžale so se začele obogatitvene dejavnosti, otroci so ustvarjali (čokoladni fondi, peka palačink, ročna izdelava mil...), si ogledali predstave, izvedli kros, pekli kostanj, se igrali, poslušali pravljice, peli, plesali, prinašali igrače od doma... Počeli so tiste stvari, ki jih otroci radi, celo najraje počnejo; nekatere dopoldne, nekatere popoldne skupaj s starši. Imeli so tudi dan odprtih vrat. Pri tem, da otrokom ustrežemo v njihovih željah, ne pomeni, da otroci lahko počnejo vse, kar hočejo. Nikakor. Počnejo lahko vse, kar je rezultat demokratičnega dogovora. Osnovno vodilo je dejstvo, da nam je vsem všeč, da se ob tem vsi dobro počutimo in pri tem se upoštevajo želje otrok, staršev in vzgojiteljev.»vsi smo pomembni«je eden od ciljev Kurikuluma za vrtce (1999) in ta cilj je po mojem mnenju temelj dobrih družbenih odnosov, ki ga otroci morajo postaviti v predšolskem obdobju. Nina Mav Hrovat Pomoc nica ravnateljice Vrtca Domžale Ljudski običaj ličkanje pri Medvedkih»Spet prišla je k nam jesen «kako dragocen je vsak trenutek v naravi in kako smo lahko ponosni, da živimo in dihamo svež zrak. So pa tudi trenutki, ki jih preživimo ob in z otroki vredni več kot vsako zlato! Hiter tempo, ki je del našega vsakdana, nas opominja na to, da moramo in smo dolžni ohraniti našo slovensko tradicijo. In če šege in navade izgubljajo veljavo in pomen, je prav, da se nanje vsaj spomnimo in jih otrokom predstavimo, saj na koncu spoznamo, da, kot pravi anonimni avtor pregovora, čez petdeset let ne bo več pomembno, kakšen avto smo vozili, v kakšni hiši živeli, koliko imeli na bančnem računu in kako smo se oblačili. A svet bo morda za odtenek boljši, ker smo bili pomembni v življenju nekega otroka. Vzgojiteljica Andreja Ropotar Jagodic Vrtec Urša Domžale denarnice, izrezovali barvne žetone, se učili razvrščati sadje, zelenjavo po vrsti, žetone po barvi. Naše igrišče je bilo polno miz, stojnic, zabojev s sadjem in zelenjavo, rož, čaja, pač z vsem, kar se na tržnici prodaja. Ob strani je bila banka, kjer so starši, stari starši, tete, strici lahko dobili denarnice z barvnimi žetoni, sredi dogajanja pa je tja prišlo tudi veliko otrok, ki so denar iz svoje denarnice porabili. Otroci starejše skupine so se spremenili v prodajalce, mlajši pa so svoje košare, cekarje in vreče polnili z nakupljenimi dobrotami, ki jih ni zmanjkalo. Vzgojitelji opažamo, da je naša tržnica iz leta v leto bolj založena, predvsem po zaslugi staršev, ki se jim za to sodelovanje iz srca zahvaljujemo, saj s skupnimi močmi omogočimo otrokom dejavnost, ki jim veliko pomeni, ob enem pa se pri tem veliko naučijo. Oktober je za nami, pred nami pa so še meseci polni novih odkritij in dejavnosti, ki nas bogatijo in razveseljujejo. Ana Dolinšek

10 10 iz naših šol 12. november 2010 Kamniški maturanti Uspešno zaključno leto Poletna šola v naravi v Pacugu Že ob koncu četrtega razreda smo izvedeli, da gremo v začetku petega razreda v šolo v naravi v Pacug. Tega smo se zelo razveselili. V ponedeljek, 13. septembra 2010, je bil že pred osmo uro zjutraj pred OŠ Dob velik živžav. Poleg nas, učencev, so se pred avtobusom drenjali naši starši ali stari starši, ki so nam pomagali pri prtljagi in nas pospremili pred odhodom. Učiteljice in učitelji so poskrbeli, da smo s seboj vzeli športne rekvizite, tombolske dobitke in nagrade za športne dosežke. Na avtobusu smo se vsak po svoje zabavali, zato je bilo kar pestro. Ob prihodu v Pacug so nam učiteljice povedale, po koliko nas bo v posamezni hišici. Nato smo sami med sabo izbrali, kdo bo s kom skupaj. Eden od nas je bil zadolžen za ključ. Po kosilu smo pričeli z vsakodnevnim programom Ob tej priložnosti se tudi učitelji spremljevalci prisrčno zahvaljujemo podjetju Mobitel za prelepe nagrade, s katerimi smo našim učencem popestrili bivanje v Pacugu. ENO dan na OŠ Roje Tudi letos smo se vključili v svetovno mrežo EKO šol, ki v projektu ENO dan na svetovni dan miru posadijo drevo, ki simbolizira spodbujanje k strpnosti, miru in skrbi za okolje. Zbrali smo se pred šolo ter dali možnost vsem predstavnikom razredov, da so poročali o svojih mislih o miru. Zanimivo, da se tudi otroci zavedajo, da mir vključuje tudi možnost uživanja v naravi in preprečevanje naravnih katastrof. Mnogo jih je tudi pripovedovalo o možnostih, ki se nam zdijo samoumevne kot npr. imeti svojo posteljo in imeti možnost počivati. Veliko učencev je z veseljem pomagalo pri sajenju našega drevesa in prav vsi so obljubili, da bodo na drevo budno pazili ter se vsakič spomnili na pomembnost narave in ohranjanja okolja, sodelovanje med šolami v svetu ter kulturno raznolikost, strpnost in mir. Zorica Rucheton in ekošolarji OŠ Roj našega petdnevnega bivanja. Dan smo pričeli ob 7:30 z vstajanjem in pospravljanjem sobe. Ob 8. smo imeli zajtrk, nato pa pouk, kjer smo spoznavali družbo in naravo. Čas pred in po kosilu smo izkoristili za plavanje. Po popoldanskem plavanju smo bili malo prosti. Komaj smo čakali, da je kuharica pozvonila za večerjo. Pred spanjem smo imeli različne aktivnosti ogledali smo si Piran in okolico, igrali smo družabne igre, tombolo in se po svoje zabavali. Predzadnji dan smo se preizkusili tudi v znanju plavanja in tako pridobili različna priznanja delfinčke. Žal nam je bilo, da se nismo mogli peljati z ladjico, ker se je pokvarila. Še bolj pa smo bili razočarani, ko si zaradi dežja nismo mogli ogledati morskega akvarija v Piranu. V šoli v naravi smo doživeli veliko lepega, veliko smo se naučili, bilo nam je lepo in vedno se je bomo spominjali. Pa vendar smo vsi imeli malo domotožja, zato smo komaj pričakali petek popoldne, da smo se lahko stisnili staršem v objem. Aleks Turk, 5. b OŠ Dob Jesen se je obarvala v čarobne barve in narava se pripravlja na zimski počitek. Jesensko-zimskega počitka pa ni za šolarje in dijake, ki že nekaj časa gulijo šolske klopi. V oktobru so se jim pridružili tudi študentje in med bruci, za katere je to začetek prav posebnega obdobja, so tudi maturantje s Šolskega centra Rudolfa Maistra iz Kamnika. V lanskem šolskem letu 2009/2010 je šolski center zapustilo 250 dijakov, ki so z uspešno opravljeno maturo dokazali, da so pripravljeni na nove življenjske izzive. Ne samo, da so maturo opravili uspešno, ampak so bili po doseženem kar precej nad slovenskim povprečjem. Splošno maturo na gimnaziji in ekonomski gimnaziji je uspešno opravilo 94,47 odstotkov dijakov, medtem, ko je bil odstotek v državi 91,10. Povprečno število točk, ki so jih dijaki ŠCRM dosegli na splošni maturi, je bilo 20,17, v državi pa je bilo povprečje 19,46. Tudi povprečna ocena na maturi pri posameznih predmetih je bila pri večini predmetov nad slovenskim povprečjem. Še posebno pohvalo si zaslužijo dijaki, kar osem jih je bilo, ki so ce- V mesecu oktobru smo bili na ekskurziji v Novem mestu. Poleg mestnih znamenitosti smo si ogledali tudi tovarno zdravil, kjer so nas lepo sprejeli. Že v pritlični avli so nam razdelili kartice z napisom obiskovalec, na velikih okroglih mizah pa so nas čakali sendviči. Ozirali smo se naokoli, saj nas je prostor prevzel s svojo urejenostjo. V vitrinah smo si ogledovali izrezke iz časopisov, ki so se nanašali na Krkino poslovanje, pritegnile so nas tudi steklene omarice, v katerih so bili razstavljeni izdelki, ki jih proizvajajo. Nato smo se seznanili z eno izmed vodičk, ki nas je kasneje spremljala tudi na ogledu tovarne. Najprej nam je predstavila zgodovino tovarne in njen pomen v današnjem času. Sledila je projekcija; predstavitev KRKE in njenega delovanja, trženja in načrtov za prihodnost. Izvedeli smo, da so danes uspešno mednarodno podjetje in da je njihova osnovna dejavnost proizvodnja zdravil na recept. Celotna proizvodnja je bila prikazana na lotno splošno maturo opravili tako uspešno, da so pridobili naziv zlati maturant in dijaka, ki sta dosegla največji možni izkupiček točk (100 odstotkov) pri posameznem predmetu. Zlatih maturantje so postali: Danaja Fabčič Povše, Jakob Frontini, Valter Bergant, Gaber Bergant, Veronika Grilj, Jure Hrastovec, Tanja Ropas in Peter Zabret. Največji možni izkupiček točk pa sta si pri filozofiji prislužila Tine Kolenik in Janez Trobevšek. Tudi na Srednji ekonomski šoli so bili rezultati poklicne mature nadpovprečni. Kar 97,87 odstotkov kamniških dijakov je uspešno opravilo poklicno maturo, kar je krepko nad slovenskim povprečjem, ki znaša 88,63 odstotkov. Učenci devetih razredov OŠ Dob Obiskali smo Krko, tovarno zdravil projekciji in komaj smo čakali, da bomo to lahko videli tudi v»živo«, saj so nas vozički, ki so daljinsko vodeni, čisto prevzeli. Videti je bilo tako kot v kakšnem znanstveno-fantastičnem filmu. Sošolci, ki bodo nekoč študirali kemijo in farmacijo, so bili navdušeni. Prvi del našega obiska smo zaključili s skupinskim fotografiranjem pred glavnim vhodom v poslovno zgradbo, potem pa smo sledili vodičkama do obrata Notol, kjer smo si po hodnikih za obiskovalce ogledali različne stopnje izdelovanja njihovih izdelkov. Njuno razlago smo spremljali preko slušalk, ki jih je dobil vsak izmed nas, in so se nam zdele zelo imenitne, saj smo si sami uravnavali glasnost. Ogled je bil za nas nekaj posebnega, saj so slike s projekcije sedaj dobile resnično podobo. Videli smo bobne, v katerih nastajajo tablete, in ljudi, oblečene v bele delovne obleke in podobne astronavtom. Uravnavajo aparate, na katerih je ogromno lučk. Zdelo se mi je podobno kot v pilotski Gaudeamus Igitur na Šolskem centru Rudolfa Maistra v Kamniku Iskrena hvala vsem donatorjem za radodarnost, ki ste jo izkazali ob 25. državnem tekmovanju iz logike in državnem debatnem turnirju. Brez vas ne bi bilo veselja na obrazih učencev. Organizatorka tekmovanja iz logike Tatjana Vilar Organizatorka debatnega turnirja Mira Marinšek Ravnatelj dr. Branimir Černohorski kabini. Povedali so nam, da je to izjemno natančno in zelo zahtevno delo. Podobne slike so nas spremljale do pakirnice, kjer smo skozi steklo delavcem tudi pomahali in se nam je vse zdelo bolj vsakdanje. Ampak samo do Po doseženih točkah so bili s 15,25 točkami nad državnim povprečjem 14,91 točk. Prav tako pa so bili nadpovprečni pri matematiki in angleščini. Tudi na Srednji ekonomski šoli se lahko pohvalijo z dvema zlatima maturantoma. To sta postala Aleksandra Drljača in Anže Jamnik. Na Šolskem centru Rudolfa Maistra smo zelo ponosni na generacijo dijakov, ki je tako uspešno zaključila štiriletno šolanje. Ne dvomimo, da bodo prizadevni tudi pri študiju, saj gre za sposobne, nadarjene in vedoželjne mlade ljudi. Upamo, da smo jim dali dobro popotnico za naprej in jim želimo veliko uspeha, izpolnjenih ciljev in zadovoljstva na novi življenjski poti. Mojca Krevs, prof. skladišča, kjer so glavni šefi vodeni vozički z imeni določenih zaposlenih. Tako so nam bili všeč, da smo jim namenili nekaj vzklikov navdušenja. Ko smo se vrnili na izhodiščno točko, smo bili tako polni vtisov, da jih še nismo mogli ubesediti. S tem obiskom smo si izboljšali predstavo dejanskega dela v tovrstnih podjetjih in spoznali, da so temelj uspešnosti tudi dobri medsebojni odnosi. Hana Radilovič Pravljicni medvedki Vabimo vas v solsko knjiznico OS Dob na uro pravljic Zabec in tujec Max Velthuijs pripoveduje Tatjana Kokalj v cetrtek, , ob Z glavo na zabavo V četrtek, 7. oktobra 2010, ob , smo se učenci 7., 8. in 9. razredov OŠ Domžale odpravili v Kulturni dom Groblje na prireditev z naslovom Z glavo na zabavo. Pričakala nas je temna dvorana in v temi smo nestrpno pričakovali začetek predstave. Pozdravila nas je Generacija 00 in Big Father. Nato sta nam čarovnik Sam Sebastjan in Petruška prikazala ognjeni ples. Razdelili so nam ankete za sodelovanje pri prvi nagradni igri. Vsi smo jih navdušeni in polni pričakovanj izpolnili. Druga nagradna igra je bila tekmovanje za naj faco na planetu. Če si želel sodelovati, si se moral slikati z gospodom Korenčkom. Čarovnik Sam Sebastjan nam je pokazal dva izredno zanimiva trika. V enem je močno ogrozil denar našega pridnega učenca 8. razreda, Aljoša, ki je denar seveda dobil nazaj. Učitelje je čakala preizkušnja hitrosti refleksov. Tekmovala sta g. Szomi Bela Kralj in ga. Tatjana Vilar, ki je tudi zmagala. Generacija 00 je zapela in zaplesala. Pridružili pa so se jim tudi nekateri pogumni učenci. Na koncu so razglasili zmagovalca prve velike nagradne igre, ki je postal Matic iz 7. c, v drugi veliki nagradni igri pa je zmagala Urša iz 7. b. Mislimo, da je bila prireditev Z glavo na zabavo zelo zanimiva, zabavna in poučna. Spoznali smo, da se lahko odlično zabavamo tudi brez kančka opojnih substanc. Tekst: Lea Sambolec, Nina Zvizdalo in Teja Vidic iz 7. c Foto: Fundacija ZGNZ Teden otroka malo drugače Ob tednu otroka smo se na OŠ Dragomelj učenci prvih treh razredov učili malo drugače. Dnevno smo prirejali skupna srečanja. Imeli smo ustvarjalne delavnice, kjer smo izdelovali igrače, igre, nakit in še Ko se v šoli oglasi alarm in v daljavi zatuli sirena Mesec oktober, ki s svojimi ognjenimi barvami obarva listje dreves, je res pravi mesec požarne varnosti. Letošnje geslo se je glasilo»ogenj ni igrača!«in je bilo torej usmerjeno varnosti otrok. Na PŠ Krtina smo znanje, ki smo si ga skozi cel mesec pridobivali med branjem zgodb, reševanjem nalog in pogovorom o varovanju pred požarom, s pridom izkoristili še na čisto pravi gasilski vaji. Ker na naši šoli nimamo zvonca, so ob zvoku alarma vsi otroci poskočili in se vprašujoče ozrli okoli. Ko so zaslišali še gasilsko sireno, so vedeli, da gre zares. Evakuacija zgradbe je potekala hitro in mirno. Otroci so se resnih obrazov spuščali po stopnicah in hiteli 'na varno'. Na šolskem igrišču so se stisnili v gruče. Razživeli pa so se ob prihodu nasmejanih in dobro izurjenih gasilcev PGD Studenec. Ti so iz 'goreče' šole skozi okno rešili učence drugega razreda, ki so bili ujeti v učilnico. Nato se je začelo kaj. Odpravili smo se na jesenski pohod in se igrali s svojimi najljubšimi igračami. Obiskali smo gasilsko društvo Dragomelj-Pšata, kjer so nam razkazali opremo in nam povedali o delu gasilcev. Preizkusili 'gašenje'. Vodni curki so se vzpenjali v nebo in učenci so očarani strmeli vanje. Čeprav so gasilske vaje redni letni dogodek, so za učence vedno znova enkraten in vznemirljiv dogodek. Če je vanj vključeno še pomerjanje gasilske opreme in pomoč pri zvijanju cevi, pa še toliko bolje. Zahvaljujemo se PGD Studenec za še eno dobro izpeljano vajo in si želimo, da bi bilo klicev na pomoč čim manj. Anja Kokalj PŠ Krtina smo se v gašenju. Teden je minil v prijateljskem duhu in medsebojni pomoči. Zbirali smo tudi obleke in šolske potrebščine za slovensko Karitas. Zbrali smo veliko stvari in rada bi se vsem zahvalila za pomoč. Gabrijela Visenjak

11 12. november 2010 iz naših šol 11 V naravo z glavo Učenci 7. razreda naše šole so naravoslovni teden preživeli v CŠOD Breza v Radencih ob Kolpi. Načrtovali smo izredno zanimive dejavnosti in upali, da nam bo vreme naklonjeno. Ob prihodu v dom nas je najprej pozdravila prijazna kuharica in nam zagotovila, da imamo srečo, saj ta teden ne bo»škrabalo«. Ko nam je razložila, da to pomeni, da ne bo deževalo, smo bili iskreno veseli. Program ni dopuščal posedanja in lenarjenja. Učitelji, zaposleni v domu, so kaj hitro poskrbeli za dvig naše kondicije. Na dolgih pohodih so učencem predstavili pester svet gliv, različne drevesne vrste, življenje v gozdnih plasteh, kal, vodno jamo Kobiljačo in kanjon reke Kolpe. Učenci zdaj v resnici vedo, da so rečne doline v obliki črke V, saj se je ta črka kar naprej videla na obzorju. Občutili so močan vodni tok, ko so pri raziskovanju življenja v reki stali v vodi. Tudi levi in desni breg reke jim na tak način ni več delal težav. Orientirati zemljevid jim ni predstavljalo večjega problema, saj so se že v šoli naučili, da je na drugi strani reke Kolpe Hrvaška in tam je jug. Končno so to videli in tudi spoznali, da meja ni rdeča črta, pač pa po meji teče reka in od tod mejna reka. Zdaj razumejo tudi pomen besedne zveze»s trebuhom za kruhom«. Mladih ljudi tukaj ni, hiše so prazne. Le tu in tam srečaš starejšega človeka. Obiskali smo vasico z več hišami in samo dvema prebivalcema. Osamljenost in pozabljenost obkolpskega človeka je v mladih ljudeh vzbudila različna pozitivna čustva. Ko smo na mokri mivki ob reki našli sveže sledi medvedke z mladičem, jih je zaskrbelo, kaj bo zdaj s staro gospo, ki živi sama. Pa še hitro so se spomnili, da je potrebno biti zelo glasen, da se medved umakne. Govorili so veliko in na glas, tudi tisti, ki sicer redko spregovorijo. Najbolj pa so učenci uživali v spoznavanju manj znanih športov. Pri veslanju v kanuju so se kot skupina morali hitro uskladiti, če so hoteli pluti proti toku ali kanu pravilno usmeriti. Pri lokostrelstvu so spoznali, kaj pomeni natančnost, pri plezanju po umetni steni pa so doumeli pomen besede preudarnost. Kaj pa ekološko obnašanje? Niso ponovno slišali le tega, da smeti odnesemo domov. Pri ocenjevanju sob so v praksi spoznali, da je treba ugašati luči in dvigniti rolete. Če ne, tudi za brezhibno urejeno in čisto sobo dobiš le osmico. Veliko novega znanja so učenci pridobili v tem tednu in utrdili veliko tistega, kar so že vedeli in so sedaj to videli v živo. Tudi solznih oči ob koncu tedna ni manjkalo, stkala so se namreč nova prijateljstva in rodile so se prve simpatije. Danica Ujc, OŠ Roje Foto: Meta Košir, OŠ Roje Naši učenci in dijaki uspešni v mednarodnem projektu Skupaj v program MEPI Večkrat smo že pisali o različnih, tudi mednarodnih aktivnostih, s katerimi se v naših osnovnih in srednjih šolah uveljavljajo v Evropi in svetu. Med temi dejavnostmi je tudi program MEPI, na katerega pomembnost kaže tudi dejstvo, da je najboljše udeležence tega projekta, ki ga označujejo kot enega od šestih največjih svetovnih programov za mlade od 14. do 25. leta, pred leti sprejela angleška kraljica, ko je bila na obisku v Sloveniji. V oktobru 2010 pa so v sodelovanju z Nacionalnim odborom programa MEPI ter ob podpori Občine Domžale in Britanskega veleposlaništva v Republiki Sloveniji Srednja šola Domžale ter osnovni šoli Rodica in Venclja Perka pripravili slovesno podelitev bronastih in srebrnih priznanj, ki so jih v programu MEPI dosegli dijaki in učenci omenjenih šol. Prijetne slovesnosti so se poleg dobitnikov priznanj, njihovih mentorjev in koordinatorjev na posameznih šolah udeležili tudi župan Občine Domžale, Toni Dragar, veleposlanik Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, Andrew Page, lokalni ambasador programa MEPI Robert Pečnik, Neda Kajfež, predsednica Nacionalnega odbora programa MEPI v Sloveniji, ter Milena Vidovič, ravnateljica OŠ Rodica. Program MEPI deluje na treh stopnjah (bronasta, srebrna, zlata) in mladostnikom nudi mnogo več kot le pridobivanje neformalne izobrazbe. Na področjih prostovoljstva, veščin, rekreativnih športov in odprav se mladi urijo in izpopolnjujejo v, za današnji način življenja, vse bolj zapostavljenih, vendar pomembnih veščinah, ki bistveno vplivajo na razvoj doživljajskega sveta, odgovornosti do drugih in do sebe, in se preko preizkušenj in odrekanj razvijajo v močne, samozavestne in odgovorne državljane. Hkrati pa MEPI vzpodbuja osebno rast, samozaupanje, vztrajnost, odgovornost do samega sebe in priložnost za povezovanje. Prijetna slovesnost, na kateri so o pomenu MEPI govorili skoraj vsi našteti gostje, je celovito predstavila pestrost dogajanj na posameznih šolah ter delovanje posameznih kulturnih skupin. Tako smo po himni MEPI in uvodnem pozdravu prijetne povezovalke Renate Vinčec prisluhnili Simple Band z OŠ Venclja Perka, ki se je predstavil s pesmijo 99 Red balloons, zaploskali smo plesni točki Laure Maučec, Lee Hrovat, Lee Gostič, Neže Škofljanc in Lare Tekavc z OŠ Rodica, z iste šole je Urša Štepec ob kitari zapela Orion. Prijeten večer s tem še ni bil končan, saj se je predstavila skupina Angels s Srednje šole Domžale, v kateri plešejo Tjaša Derstvenšek, Anja Štrukelj, Anja Slovnik, Simona Kopač in Živa Sabolj, za prijeten zaključek pa so poskrbeli mladi glasbeniki z OŠ Venclja Perka z Larry Shields; Dixiland, Fidgety feet. Bronasta priznanja so z Osnovne šole Rodica prejeli: Tilen Oberwalder, Petra Škabar, Anja Oršič, Nina Rihtar, Nika Pirnat, Timotej Mušič, Jani Jakopin, Andrej Resnik, Anja Križnar, Neža Vodnik; koordinatorka programa MEPI je Darinka Šmit Bahčič. Prejemniki bronastih priznanj z Osnovne šole Venclja Perka so: Manca Topole, Kristina Gregorc, Neža Koritnik, Pia Falamić, Valentina Banožič, Manca Žankar, Lejla Fazlić, Matevž Zlatnar, Gorazd Kurent ; koordinatorica MEPI je Ida Vidic Klopčič, mentorji pa Nina Arh, Andreja Mežan, Matjaž Kladnik, Tina Preglau Ostrožnik. S Srednje šole Domžale so bronasta priznanja osvojili: Simon Jeglič, Gašper Žankar, Tim Božič, Anže Cerar, srebrna pa: Ana Zamljen, Anže Kokalj, Leon Šutar. Mentorji so Saša Kukič, Nuša Fujan in Miha Karlovšek, koordinatorica pa Metka Karlovšek. Vsem prejemnikom priznanj iskrene čestitke! Vera ustvarjalnost in iznajdljivost Teden otroka na OŠ Dob Pozdrav jeseni na OŠ Roje Krog življenja se neprestano vrti in tudi letošnje leto ni nobena izjema. Za poletjem je tudi tokrat prišla jesen, ki je vso naravo odela v škrlatne jesenske barve. Za nekatere je prav zaradi tega, pa tudi zaradi bogatih darov narave, to najlepši del leta. Ko smo lansko leto skupaj z učenci pospravljali jesenske dekoracije, je eden od prvošolčkov ves žalosten vzkliknil: Pustimo še gospo Jesen, saj je tako lepa. A zunaj so že naletavale prve snežinke in gospa Jesen je hočeš nočeš morala svoje mesto prepustiti Zimi, ki je že trkala na vrata. Ganjena nad besedami malega fantiča, ki zna opaziti drobne, lepe stvari, ki nam lahko polepšajo življenje, sem mu obljubila, da naslednje leto gospa Jesen zopet pride. In res je prišla. Prav na dan, ko smo v šoli praznovali njen prihod, se je skrivnostno pojavila v šolski avli, kjer smo kasneje pripravili razstavo. Letošnja prireditev pod skupnim naslovom Pozdrav jeseni je potekala v torek, 21. oktobra. Dan smo pričeli z delavnicami, v katerih so učenci izdelovali različne izdelke iz buč in drugih jesenskih plodov, ki so jih ves teden pridno prinašali v šolo, nekaj pa smo jih pridelali tudi na šolskem vrtu. Ustvarili so številne, zelo lepe jesenske aranžmaje, izdelali strahove, skulpture in druge zanimive izdelke iz buč celo motor je bil med njimi. Z lepljenjem semen in drugih naravnih materialov na papir in karton so izdelali lepe slike in čudovita ogledala. Vsi ti izdelki, nad katerimi kraljuje gospa Jesen, krasijo našo jedilnico in ob prižiganju svečk v bučah že ves teden ustvarjajo prav čarobno vzdušje. Ker je mesec oktober mesec požarne varnosti, smo del dneva namenili tudi tej temi. Učenci so si ogledali prikaz delovanja reševalnih služb. Svoje delo so na zanimiv in nadvse simpatičen način predstavili gasilci, reševalci in policisti. Tudi učenci so lahko aktivno sodelovali. Ogledali so si notranjo opremo gasilskega, reševalnega in policijskega vozila. S policijsko ali gasilsko kapo na glavi so se prelevili v prave male policiste in gasilce. Z radarjem so merili hitrost vozil, se preizkusili v držanju težke gasilske cevi, ki»bruha«vodo, spoznali način reševanja iz višin preko gasilske lestve, dobili prvo pomoč po poškodbi, ki pa na srečo ni bila prava Nad vajo, ki je potekala pod vodstvom Tomaža Žargija, smo bili vsi navdušeni. Po končani predstavitvi smo odšli na šolsko igrišče, kjer nas je že čakal slastno dišeč pečeni kostanj, ki ga je ob pomoči učencev spekel gospod Slavko. Posladkali pa smo se tudi s kostanjevim zavitkom in pecivom, ki so ga spekli učenci 8. razreda. Tudi vi si v tem jesenskem času polepšajte dan in si privoščite kakšno od številnih jesenskih dobrot. Marinka Bregar, OŠ Roje V tednu otroka smo na šoli pripravili pester in zabaven program, v katerem so učenci pokazali svojo ustvarjalnost in iznajdljivost. Dnevi od ponedeljka do petka so bežali še hitreje kot sicer, saj je bilo dogajanje zelo sproščeno in prijetno. Vsako jutro so učenci zadnjih razredov najmlajšim učencem brali pravljice in se pogovarjali z njimi. S svojim obiskom je najmlajše razveselil tudi mladinski pisatelj Slavko Pregelj. Ponedeljek smo preimenovali v Dan norih majic in učence predhodno povabili, naj se oblečejo v najbolj nenavadno majico, ki si jo morajo zamisliti. Povabilo so vzeli zelo resno, saj smo videli take majice, ki se jih ne bi sramoval noben modni oblikovalec, ki ustvarja mladostniško modo. Med glavnim odmorom smo izmed vseh polepljenih, poslikanih ali porisanih izbrali in nagradili najboljše tri, zmagala pa je majica, ki je bila po mnenju žirije najbolj domiselna. Bravo tudi za vse mame teh»norih majic.«učenci 9. razredov so se istega dne v odbojki pomerili z učitelji. Navijaška stran je bila močnejša na strani učencev, pa saj je prav tako, kajne? V tem tednu so se po šolskem radiu predstavili tudi učenci, ki so kandidirali za predsednika Šolske skupnosti učencev. Dokončna odločitev je bila v petek, ko so učenci za predsednico OŠ Preserje pri Radomljah prejela zeleno ekozastavo Osnovna šola Preserje pri Radomljah je ekošola, zato jo lahko s ponosom štejemo med šole, kjer je tako pri učencih kot pri učiteljih stopnja ekološke ozaveščenosti zelo visoka. Vse to dokazujejo z ekokotičkom na šoli, s sodelovanjem na ekokvizu, z ekotaborom, z ekobralno značko, predvsem pa z ekološkim otokom oziroma s pridnim ločevanjem odpadkov. Ker z vsemi temi dejanji šola pomaga vzgajati človeka k uravnovešenemu odnosu do nara- izvolili Zalo iz 8. razreda. Sredo smo poimenovali Dan norih copat. Med najbolj domiselnimi je izstopala učenka, ki je svoje copate obložila z darovi narave. V četrtek so si najmlajši učenci na pravem bolšjem sejmu izmenjali igrače, malo starejši pa so svojo igračo že kar sami izdelali. Zadnji dan v tednu smo naše prvošolce slavnostno sprejeli v Šolsko skupnost učencev naše šole, dobili pa so tudi vsak svojega»botra«, učenca predmetne stopnje, ki jih je presenetil s simboličnim darilcem. Starejši učenci so se udeležili prireditve Z glavo na zabavo, kjer so spoznali, da se tudi brez alkohola lahko dobro zabavajo. Ta dan je bil tudi Dan norih frizur, ko so nekateri učenci prihajali v šolo s takim okrasjem v laseh, da so morali prav paziti, da se niso česa dotaknili, da se jim ne bi kaj polomilo, odlomilo in podobno. Med lase so bili vpeti lizike, pa grozdje, pa palčke, pa bomboni, frizure pa so izstopale tudi zaradi svoje barvne nenavadnosti. Kako smo se zabavali ob gledanju in simpatičnih komentarjih sošolcev! Popoldne smo se sladkali s palačinkami in pečenim kostanjem, razstavili in nagradili smo tudi buče, ki so jih učenci skupaj s starši okrasili doma. Čisto na koncu smo pripravili še šolski ples za najmlajše, ko pa se je stemnilo, so zaplesali še starejši učenci naše šole in v petek pozno zvečer se je letošnji teden otroka iztekel. Poleg vsega opisanega so si učenci lahko vsak dan po pouku ogledali filme po izboru naše knjižničarke. Zabavno je bilo tudi v oddelkih podaljšanega bivanja, kjer so se zabavali ob šaljivih štafetnih igrah ter ustvarjalnih in glasbenih delavnicah. Irena Trop, predsednica Šolske skupnosti ve, ji je bila v oktobru na Brdu pri Kranju slavnostno podeljena zelena ekozastava, za kar ima največ zaslug koordinator ekošole Tomaž Pajnič. Za učence in učitelje je ekozastava nagrada za ves trud pri ločevanju odpadkov in ekološki usmerjenosti, na kar je ravnateljica Ana Nuša Kern ponosna in pravi, da je pridobitev ekozastave vredna čestitk, a vse hkrati zavezuje, da nadaljujejo z začetim delom. Tanja Kastelic Srečanje predstavnikov šol v programu ACES Skupaj proti nasilju V šolskem letu 2010/2011 naši šoli (OŠ Preserje pri Radomljah in OŠ Rodica) sodelujeta v mednarodnem programu ACES, ki vsako leto na izbrano temo povezuje šole v srednji Evropi. Letos je tema projekta reševanje konfliktov v šoli in naši okolici. Imeli sva čast, da od 27. septembra do 1. oktobra 2010, kot predstavnici učencev posamezne šole, zastopava projekte na mednarodnem srečanju na Slovaškem v kraju Senec. Polni pričakovanj smo se v ponedeljek zjutraj iz Domžal odpravili proti Slovaški. V kombiju smo skupaj potovale učiteljice in učenke, predstavnice štirih slovenskih šol. Med vožnjo smo se imele bolje spoznale in navezale prijateljske stike. Pred prihodom na kraj dogajanja smo si na hitro ogledale samo mesto Senec, ki je le 30 km oddaljeno od slovaškega glavnega mesta Bratislava in je zelo zanimivo. Sprejem ob našem prihodu je bil prijeten in domač. Dobrodošlico so nam izrekli organizatorji srečanja in nam zaželeli veliko prijetnega medsebojnega druženja. Drugi dan je v dopoldanskem času potekala uradna otvoritev srečanja, na kateri so sodelovali tudi pomembni predstavniki države, med drugim tudi ministrica za izobraževanje. V nadaljevanju so nas razdelili v sedem skupin, v katerih smo s sodelovali s projektnimi partnerji in iskali skupne rešitve za konflikte. Delavnice so trajale ves dan. Po dobri večerji je bilo poskrbljeno tudi za zabavni program. V sredo dopoldne smo imeli Ocean of Learning (ocean znanja). S pomočjo igrice smo se razporedili v skupine po pet. Vsaka skupina je imela enega kapitana, ki je bil odgovoren za navodila, in zemljevid. Začeli smo na začetnem otoku, kjer smo rešili prvo nalogo, nato pa smo izbirali med 20 ostalimi otoki (delavnicami). Vsak otok je imel drugačno vsebino, skupna tema pa je bila, kako rešiti prepir. Po Slovenke na Slovaškem kratkem odmoru za kavo je ponovno sledilo projektno delo. Pogovarjali smo se o stvareh, ki bi jih radi počeli pri izmenjavah ter si delili izkušnje iz prejšnje delavnice. Sledila je skupinska slika ter kosilo. Ta dan smo imeli prosto popoldne in večer, ki smo ga slovenske učenke in učiteljice izkoristile za ogled Bratislave. Midve sva se skupaj z učenko Vesno udeležili tudi lova na zaklad. Po starem delu Bratislave smo iskale določene spomenike, hiše in vodnjake, ki bi nas pripeljali do zaklada. Uspelo nam je z ogromno pomočjo prijaznih domačinov, ki so nam pokazali pot do označenih točk. Nagrada je bila čokolada. Nato smo se odpravile še po nakupih, potem pa se z vlakom odpeljale nazaj v hotel. Četrti dan je bil namenjen delavnicam po izbiri. Še prej pa smo si ogledali slike, ki so jih v sklopu projekta poslali naši sošolci in sošolke od doma. Nekatere so bile bolj izvirne od drugih, a na koncu je štel le trud, saj so se vsi potrudili po svojih najboljših močeh. Sledila je prva delavnica. Možnosti je bilo veliko, vse pa so vodili učitelji, ki so se na svoje delo dobro spoznali. Izbirali smo lahko med desetimi delavnicami, eno dopoldne in eno popoldne. Zanimiva je bila delavnica, v kateri smo se naučili, kako v petih korakih rešiš prepir. Proti koncu dneva smo imeli še zadnji sestanek s šolami, s katerimi smo v projektu. Po večerji pa je sledila zabava v slogu morja, ki smo jo vsi čakali ves teden. Vsi smo se oblekli v mornarske majice, obleke, si nadeli mornarske čepice ali si poveznili na glavo gusarski klobuk. Zabava je trajala do jutranjih ur. Zadnji dan smo se po zaključni prireditvi odpravili na izlet po izbiri. Me smo izbirale izlet z ladjico po Donavi, videle smo nekatere znamenitosti ter mostove. Nato smo se polne lepih vtisov in novega znanja vrnile domov. Živa Stare in Alja Šinkovec

12 12 iz življenja in dela političnih strank 12. november 2010 Lista za vse generacije LTD Toni Dragar Lista za vse generacije Z željo, da k sodelovanju pri upravljanju občine pritegnemo čim širši krog občanov različnih poklicev, izobrazbe, različne starosti in iz vseh krajev naše občine, smo junija 2010 ustanovili listo LTD Toni Dragar Listo za vse generacije. Člani, ki so se pridružili ustanovitveni skupini, s svojim znanjem, izkušnjami in pripravljenostjo za delo zagotavljajmo, da bo lista pomembno vplivala na nadaljnjo rast blaginje občanov vseh generacij. Lista se zavzema za uspeh in ugled Občine Domžale, ustvarjen s podjetnostjo in delom vseh generacij v vseh krajih naše občine. Že sam izbor kandidatov na listo LTD je bil usmerjen v pokrivanje celotne občine z njenimi predstavniki, tako geografsko kot tudi generacijsko. Cilji, ki smo jih zastavili, so dolgoročni in želimo, da so večinsko sprejeti, določajo razvojne strategije in ukrepe, s katerimi bi radi mobilizirali občane, vzpostavili medsebojno zaupanje, solidarnost in skupni interes. Lista je zato odprta za vse, ki postavljajo družbene cilje nad individualne, pri katerih skupne koristi prevladajo nad sebičnimi in kjer je moč argumenta nad argumentom moči. Vizija razvoja občine je zato trajnostni razvoj, v katerem se prepletajo vrednostni, kulturni, okoljski, ekonomsko-gospodarski in socialni vidiki razvoja. Trajnostni razvoj mora prinesti izboljšanje kakovosti življenja, povečanje blaginje občanov, zmanjšanje socialnih razlik in večjo družbeno povezanost. Radi bi, da z obstoječimi idejami, znanjem in izkušnjami na različnih področjih nadaljujemo razvoj občine in vsem generacijam zagotavljamo boljšo kvaliteto bivanja in življenja. Verjamemo v podjetnost, ustvarjalnost, dialog, verodostojnost, socialno občutljivost in pripadnost. Pogoje za uresničevanje takšnega razvoja v veliki meri imamo. Po kriterijih, s katerimi merimo ogroženost lokalnih skupnosti, sodimo v sam vrh tistih, ki so razvojno najmanj ogrožene. V prvi vrsti sta nalogi liste ureditev centra Domžal in pričetek gradnje komunalne opreme v coni Želodnik, obenem pa moramo prispevati k pospešitvi razvoja podjetništva in gospodarstva, zagotoviti še več prostora v vrtcih in zaključiti projekt novega doma upokojencev z oskrbovanimi stanovanji in dnevnim centrom. Občina s svojo okolico nudi številne možnosti za šport in rekreacijo, kar je pogoj za zdravo življenje. Na listi ne manjka športnikov, ki bodo velika pomoč pri nadaljevanju razvoja in vzpodbujanju športa in rekreacije za vse občane in občanke. Verjamemo, da imajo tudi občanke in občani ter različne interesne skupine veliko idej, želja in znanj, ki bi lahko doprineslo k trajnostnemu razvoju, zato je naš cilj ustvarjalni dialog, odprtost in razumevanje za zagotovitev sodelovanja vseh omenjenih pri sooblikovanju prijetnega in varnega bivanja. Skrb za boljše bivanje vseh generacij, vključevanje vseh prebivalcev občine v dialog, razvijanje in moderniziranje infrastrukturne mreže, vzpodbujanje športnega preživljanja prostega časa, ohranjanje kulture in njene prisotnosti v družbi, skrb za izobraževanje vseh generacij in inovacije, omogočanje brezhibne in kakovostne zdravstvene oskrbe, varovanje okolja in utrjevanje ekološke zavesti, ustvarjanje in vzdrževanje visokokakovostnih javnih prostorov, izboljševanje ekonomske politike in energetske učinkovitosti, kar vse pomeni trajnostni razvoj občine. To je vizija liste LTD, ki ji sledimo. SDS Domžale»L état c est moi!«(»država, to sem jaz!«) je sloviti stavek še bolj slovitega francoskega kralja Ludvika XIV. Če ga čisto malo parafraziramo v»občina, to sem jaz!«in če si, tako, za povrh, ogledamo še izjavo novega-starega župana naše občine, ki jo je odmomljal v kamero sodelavcev spletne televizije tvojemesto.si, nam je vse skupaj še bolj prezentno. Županska funkcija naj bi bila sinonim za odgovorno delo, za jasen, na stvarnih in izvedljivih projektih temelječ razvoj, za človeku dostojno obnašanje in izražanje, za prezentativno formo zastopanja ljudi, ki so ti zaupali vodenje nečesa tako pomembnega, kot je občina, za trezen pogled na dogajanja in na dogodke, pa tudi v ljudi. Vse navedeno naj bi bil aksiom podobe nekega župana, županje. Pa v Domžalah, žal, nimamo te sreče, da bi čisto vse prebivalke in prebivalce zastopal župan z vsemi navedenimi kvalitetami. Slaba polovica je bilo tistih, ki ste prišli na volišča, in dali svoj glas tej ali oni stranki, temu ali onemu (oni) županskemu kandidatu (kandidatki). In od te slabe polovice vas je prav tako slaba polovica odločila, da se 16-letna vladavina po našem mnenju nesposobnih lahko nemoteno nadaljuje. Po navedenem je moč sklepati, da je novega-starega župana realno podprla le slaba četrtina vseh volilnih upravičencev naše občine. In prav vsled pravkar zapisanega lahko mirne vesti rečemo, da Toni Dragar ni človek, s katerim bi se lahko poistovetili vsi tisti, namreč, ki ali niste odšli na volišča in ste odločitve prepustili tistim, ki so na volišča vendarle odšli, ali pa niste glasovali za Tonija Dragarja. Njegova TV-izpoved, ki si jo lahko ogledate na spletnem portalu tvojemesto.si., je prototip vsega tistega, kar si nihče, ki ve, kaj so resnične vrednote, ne more želeti. Ognjemet pamfletov tipa»zmagat je fajn«ni razočaral le tistih, ki vodenje občine razumejo»po domače, po slovensko na izi!«, kot se je v omenjeni TV-izjavi slikovito izrazil Toni Dragar, temveč tudi vse ostale. Njegovi samega sebe prehitevajoči evforizmi pred gledalca trosijo zavestno izrečene podatke o tem, da se bo župan šele začel odločati, kako naprej, ker tega, očitno, še ne ve. Ne on, ne njegovi potencialni koalicisti ne, vsaj tako je moč razbrati iz njegove izjave. Največji problem mu že zdaj predstavlja prihajajoči proračun občine. Le zakaj? Proračun je korelacija med nujno potrebnim, razvojnim in obstoječim, pa med realnimi sredstvi za dosego vsega nevedenega. Župan in njegovi so gromoglasno prepričevali ljudi v predvolilnem času z najrazličnejšimi vele-projekti, ki pa, spet očitno, niti slučajno nimajo finančno vzdržnega»pokritja«v realnosti. Blef? Bržkone! V svoji izjavi Toni Dragar pove tudi to, da on in njegovi delajo celo več kot Jankovič, kar 320 ur na mesec. Če je to res, potem delajo katastrofalno slabo, saj bi v tem času nek sposobnež premaknil Domžale v orbito razvite Evrope, ne pa v mlakužo nedokončane cone Želodnik. Leta 2013 se izteče EU rok za črpanje sredstev. Domžale pa capljajo na mestu, korakajo nazaj in se samozadostno lesketajo v prahu luknjastih parkirišč in obledelih post-socialističnih fasad. 16 let nam Toni Dragar in»njegovi«ponujajo ene in iste projekte in vsi so neuresničeni. Glede na to, da v svoji izjavi nazorno pouči avditorij tudi o tem, da bo zdaj uresničeval le še»prave projekte«, nas resnično»firbec matra«, kateri so tisti, iz njegove izjave sklepajoč»ne-pravi projekti«(če logično sklepamo!), ki jih je uresničeval do zdaj. Vestno in natančno bomo spremljali vsak korak Tonija Dragarja. Pa ne zato, ker bi ga imeli tako radi. Bolj zavoljo tega, da bomo skušali pravočasno ustaviti njegove morebitne, zdaj že pregovorne, vse prej kot premišljene odločitve. OO SDS Domžale SD Domžale Lokalne volitve 2010 Volilna kampanja in volitve so za nami, kar je dobro, saj se v povolitvenem času politično dogajanje zopet vrne v normalne in realne tire. Trend všečnosti in pomikanja političnih strank proti sredini je še vedno zelo značilen. Slaba profiliranost političnih strank na lokalnih volitvah je vsaj tako močna kot na ravni državnozborskih volitev. Postavlja se vprašanje pestrosti izbire volivcev, torej kaj lahko povprečen volilec sploh izbere. Zdi se, da se v zadnjih letih politične stranke vse bolj nagibajo k populizmu oziroma uniformnosti v želji po čim večji aktivaciji neopredeljenega volilnega telesa. Programi političnih strank so si med seboj zelo podobni, zato si bomo v SD-ju tudi v tem mandatu prizadevali za čim večjo preglednost, jasnost in usmerjenost, saj le tako lahko upravičimo pričakovanja naših volilk in volilcev. Naša prepoznavnost in zaveza temeljnim vrednotam, kot so solidarnost, pravičnost in enakopravnost, sta ključno vodilo tudi v tem mandatu. Kapitalizem in liberalizem sta se močno zažrla v naša življenja in spodkopavata temelje osnovnega civilizacijskega konsenza želja po eksistenci in preživetju človeštva. Egoizem in individualizem ljudi postajata osrednji družbeni vrednoti postmoderne, zahodne družbe. Najbolj zastrašujoče pa je dejstvo, da sta radikalni egoizem in individualizem postala ustaljeni normi v vzgoji in izobraževanju mladih, ki prihajajo za nami. Kaj še preostane družbi polni egoistov in individualistov? Katarza. Propad. Menim, da slednje. Socialni demokrati se bomo tudi v tem mandatu zavzemali za socialno in pravno državo, ki bo temeljila na (medgeneracijski) solidarnosti ter na enakosti možnosti, saj se dobro zavedamo, da je družba toliko močna, kolikor je močen njen najšibkejši člen. Spodbujali bomo tržno gospodarstvo, inovativnost in tekmovalnost z visokimi moralno-etičnimi standardi. V dnevnem časopisju je vse preveč propadlih menedžerskih zgodb. Menedžer brez etike in morale ni in ne more biti dober gospodar. Država in njene institucije morajo v takih primerih zaščititi šibkejši člen delavstvo, saj je to odvisno in nemočno v odnosu do menedžerskih odločitev. Zavedamo se, da je državo potrebno poceniti v korist večje konkurenčnosti gospodarstva, vendar ne na račun manjše socialne varnosti.tranzicijska zgodovina v prvi polovici devetdesetih let nam je zagotovila višji nivo socialne varnosti kot v primerljivih državah Vzhodne Evrope. Socialna demokracija to spoštuje in si prizadeva, da nivo socialne varnosti še poveča. Potrebno je do konca izpeljati pokojninsko in zdravstveno reformo, saj sta ti dve reformi ključni za boljšo in varnejšo prihodnost vseh nas. Socialni transferi so nujno potrebni, vendar jih je treba normirati, konkretizirati in racionalizirati. Potrebno je zagotoviti minimum storitev, do katerih so upravičeni vsi državljani Republike Slovenije. Kaj pa lokalna politika? Socialna demokracija se zavzema, da je lokalna politika namenjena lokalnim ljudem, torej občankam in občanom Občine Domžale. V predvolilni kampanji je bilo premnogokrat slišati, kako bi naredili to in ono, vendar premalo pobud je izhajalo iz ljudi in njihovih potreb, ki tu živijo že leta. Naj postanejo Domžale pravo, revitalizirano mesto z vsebino, ki bo služilo občankam in občanom tudi v novem mandatu. Jernej Lenič, ml. Uvedba mladinskih kvot na volitvah V Mladem forumu SD smo zaskrbljeni nad odnosom mladih do politike in tudi nad odnosom mladih do njihovih državljanskih pravic, do odhoda na volitve. Prepričani smo, da se mora politika in njen način delovanja približati mladim in jih tudi bolj vključevati v procese odločanja. Zato predlagamo spremembo volilne zakonodaje na način, da mora biti na listah za lokalne volitve vsaj 1/5 mladih, med starostjo od 18 do 29 let. Na podoben način se je začela uvajati ženska kvota, sprva so bile spremembe uvedene na lokalni ravni, po uspešni realizaciji pa se je način prenesel tudi na državno raven. Več o tem na Rezultati glasovanja za izvolitev župana občine domžale 2. Krog Oktober 2010 Ime volišča Št. vol. po volilnem imeniku Skupaj glasovalo Odstotek udeležbe Toni Dragar št. glasov % glas. Robert Hrovat št. glasov KS DOB I, Dob, Ul. 7.avgusta KS DOB II, Dob, Ul. 7.avgusta DK V ŽEJAH, Žeje GD DOMŽALE, Savska cesta AMD DOMŽALE, Krakovska GD ŠTUDA, Študljanska c SŠ DOMŽALE, Ljubljanska c GALERIJA Domžale, Mestni trg OŠ DOMŽALE I, Bistriška c OŠ DOMŽALE II, Bistriška c OŠ DOMŽALE III, Bistriška c OŠ RODICA, Kettejeva ul SŠ DOMŽALE, C talcev Zveza slo. častnikov, Lj. c KS VP, Ljubljanska c VARNOST LJ. d.d., Ljubljanska ZOREC, Depala vas OŠ DRAGOMELJ, Dragomelj GD HOMEC, Bolkova ulica OŠ IHAN I, Šolska ulica OŠ IHAN II, Šolska ulica SAMOSTAN, Mala Loka OŠ JARŠE, Šolska ul.1a GD SREDNJE JARŠE, Jarška c OŠ KRTINA, Krtina OŠ PRESERJE, Pelechova c KD RADOMLJE I, Prešernova c KD RADOMLJE II, Prešernova c GD ROVA, Rova, Žiška cesta DD VIR I, Šaranovičeva c DD VIR II, Šaranovičeva c VRTEC VIR, Hubadova ulica Količevo Karton, Papirniška c Predčasno glasovanje Volišče ki je dostopno invalidom 0 0 / 0 / 0 / Glasovanje po pošti % glas. Nsi Nova Slovenija Predlog zakona o RTV je neustrezen in ustavno sporen Novi zakon o RTV je jasen odraz želje Vlade RS, da si podredi RTV Slovenija. Predlog ne predvideva nobenih bistvenih izboljšav, ki bi pomenile še boljšo RTV, ampak ravno nasprotno. Povečuje se vpliv politike na javna radio in televizijo, kar je zelo zaskrbljujoče. Žal vlada s predlogom zakona izključuje civilno družbo, kamor spadajo tudi verske skupnosti, in tudi zaposlene na RTV. S tem zakonom bo javni RTV postal zgolj trobilo vladnih strank. Ustavno sporen je tudi 6. člen, po katerem bi morala RTV Slovenija vključevati vsebine narodov bivših jugoslovanskih republik. V Novi Sloveniji se nikakor ne strinjamo z idejo preoblikovanja RTV Slovenija v gospodarsko družbo, saj gre za popolnoma drugačne pristope in načine delova- nja, ki bi RTV Slovenija škodili. Preoblikovanje ni rešitev, kajti priča smo temu, kako slabo v Sloveniji delujejo delniške družbe in kakšne»napake«oziroma zlorabe se pri tem dogajajo. S tem preoblikovanjem bo RTV Slovenija izgubila prvotni status»javne RTV«. Zaskrbljeni smo predvsem zaradi dejstva, da se iz programskega sveta, ki se bo sedaj preimenoval v Svet RTV Slovenija, izključi predstavnike registriranih verskih skupnosti. S tem je koalicija tudi javno pokazala svoj odklonilni odnos do verskih skupnosti, ki imajo pri kulturnem in družbenem delovanju ter aktivnostih v različnih iniciativah civilne družbe v Sloveniji pomembno oziroma osrednjo vlogo, zato imajo sedaj upravičeno svojega predstavnika v Svetu RTV Slovenija. Dejstvo je, da so verske skupnosti imele osrednjo vlogo pri kulturnem razvoju Slovenije skozi celotno zgodovino. V Novi Sloveniji pa bomo naredili vse, da ne bo veljal 6. člen novega zakona, po katerem bo morala RTV Slovenija, poleg programa za Slovence v zamejstvu in po svetu ter za pripadnike italijanske, madžarske in romske skupnosti, vključevati tudi vsebine, namenjene predstavljanju družbenega položaja ter kulturnih in drugih dosežkov pripadnikov narodnih skupnosti republik nekdanje Jugoslavije. To je ustavno sporno in N.Si bo vložila pobudo za oceno ustavnosti tega člena. Narodi nekdanje Jugoslavije niso narodna manjšina, zato ni primerno in potrebno, da se takšna obveza vključi v zakon o RTV Slovenija. Ta dodatek je dokaz, da vlado navdaja nostalgija po nekdanji Jugoslaviji in komunističnih časih. Zaskrbljujoče je tudi to, da se pod to vlado nenehno povečuje vpliv nekaterih lobijev iz tujine, ki so blizu vladnim strankam, in tako ti korak za korakom prikrito osvajajo Slovenijo

13 12. november 2010 iz življenja in dela političnih strank 13 LDS Domžale Lokalne volitve so za nami Spoštovani občani in občanke! Zahvaljujem se vam za udeležbo na volitvah, še posebej vsem tistim, ki so dali svoj glas za svetniško listo LDS, Slovenske liberalne demokracije in za mene kot županskega kandidata. Z rezultatom v OO LDS Domžale nismo zadovoljni, saj imamo le dva občinska svetnika (mene in Vero Vojsko), kot županski kandidat pa se nisem uvrstil v drugi krog. Spoštujem načelo, da imajo volivci vedno prav, ni pa nujno, da so se najboljše odločili. To bo pokazal čas in novi 4-letni županski mandat Tonija Dragarja z njegovo ekipo. Ne glede na moja (naša) stališča, ki ste jih prebrali v javnih glasilih v predvolilnem času (za temi še vedno stojim), je OO LDS Domžale v drugem krogu županskih volitev podprla Tonija Dragarja in mogoče tudi pripomogla k njegovi zmagi glede na relativno tesen izid. Takoj po drugem krogu sem mu čestital in napisal:»s tvojo zmago je bil dosežen osnovni zastavljeni cilj torej zmaga za levo sredino v občini Domžale in tako tudi Hvala vam! Spoštovane občanke in cenjeni občani, volitve so za nami in rezultati so znani. Nekateri ste z volilnimi izidi zadovoljni, drugi nismo. Nismo, predvsem zato, ker ni prišlo do spremembe na županskem mestu. Vendar pa volivci imate vedno prav in to vašo odločitev spoštujemo. Zadovoljni smo z doseženim rezultatom naše liste, saj ste nam namenili 5 svetniških mest, katera bomo zasedli Peter Verbič, Metod Marčun, Daniela Horvat, dr. Robert Ferko in mag. Florijan Zabret. Da je temu tako, gre zahvala seveda Vam, ki ste razumi moj glas na včerajšnjih volitvah kot tudi podporo, ki ti jo je izrekel Izvršni odbor LDS Domžale na svoji seji dne, , pred 1. krogom županskih volitev. Pred tabo in nami vsemi je veliko dela in nalog, ki jih bo brez kvalitetnega dela ter vodenja uprave in občine kot»sistema«in ustreznega obnašanja vseh sodelujočih glede na razmerje sil v občinskem svetu težko izpeljati. Največ je seveda odvisno od tebe samega kot izvoljenega župana«. Takoj po drugem krogu županskih volitev smo imeli sejo izvršnega odbora OO LDS, na kateri smo analizirali rezultate volitev. Ponudil sem članom izvršnega odbora svoj odstop kot predsednik, vendar so ga člani soglasno zavrnili in menili, da sem uspešno vodil stranko po izstopu iz stranke prejšnjega PETER VERBIČ Lista za Domžale Spoštovane volivke in volivci občine Domžale! Izkazali ste nam zaupanje, zato se vam v imenu občinskega odbora stranke mladih-zeleni Evrope iskreno zahvaljujemo za izkazano podporo. S tem ste nam naložili odgovorno nalogo, da realiziramo čim več zastavljenih ciljev. Zagotavljamo vam, da se bomo v občinskem svetu po najboljših močeh trudili izpolniti zastavljene cilje. Ker verjamemo, da lahko le s skupnimi močmi dosegamo cilje, vas pozivamo, da se nam pridružite z vašimi pobudami, predlogi in vprašanji na naslovu sms.domzale@gmail.com. Še enkrat iskrena hvala za izkazano zaupanje in podporo! predsednika Tonija Dragarja. V samem času pred volitvami smo imeli kar nekaj prestopov iz naše stranke v stranko Tonija Dragarja, ki je tem kandidatom ponudil relativno visoka mesta na svoji listi, kamor se pri nas ne bi»kvalificirali«. Ne polemiziram z volivci, vendar mi je iskreno žal, da v občinskem svetu ne bodo sodelovali mag. Marko Vresk, mag. Milan Pirman, Darka Bitenc, Jani Novljan, Dada Bac, in drugi, in to zato, ker dobro poznam njihove kvalitete v primerjavi s številnimi izvoljenimi svetniki. In kako naprej? Razgovorov z županom po volitvah še ni bilo možnosti so dvoje: ali biti v konstruktivni opoziciji, ali pa se aktivno pod povsem v vnaprej določenimi pogoji vključiti v»županovo«pozicijo. Jaz osebno se celo bolj ogrevam za prvo pozicijo. Svojih (naših) volilnih obljub ne bom mogel s takšno ali drugačno ekipo realizirati, s svojo pa bi jih bil prav gotovo v stanju uresničiti. Ali se bomo tudi pri nas zgledovali po celjskem vzoru vodilni delavci občinske uprave so svojemu dotedanjemu in hkrati bodočemu ponudili svoj odstop! Vsekakor bo delo v novem občinskem svetu v naslednjih štirih letih zelo naporno. Anton Preskar predsednik OO LDS Domžale nam dali glas. Ob tej priložnosti se Vam za Vaše zaupanje iskreno zahvaljujemo. Vaša dosedanja podpora pa nam vsekakor daje iztočnice in vzpodbude za nadaljnje delo. Trudili se bomo, da bo naša Lista v prihodnje skupaj z Vami pomagala soustvarjati Domžale takšne, kakršne si želite. V občinskem svetu bomo izpostavili probleme, na katere nas boste opozarjali in posredovali rešitve, v kolikor bo do njih prišlo. Trudili se bomo za izboljšave na področju izboljšanja kvalitete življenja prebivalcev naše občine. Naše delo bo nagrajeno, če boste Vi zadovoljni. Ker želimo z delom pričeti takoj in ne zgolj v času pred naslednjimi volitvami, bomo za Vas na naši spletni strani ( si) pripravili rubriko za Vas, v kateri boste spraševali, hvalili, grajali, predlagali itd. Vaše predloge nam lahko pošljete na: info@peter-verbic.si, na fax.: 01/ ali nam pišete na Peter Verbič Lista za Domžale, Kamniška cesta 11, Sr. Jarše, 1230 Domžale. Vse predloge, ki smo jih prejeli v času delovanja naše predvolilne pisarne, že pripravljamo kot vprašanja pobude, ki jih bomo izpostavili na sejah občinskega sveta. Ponovno se zahvaljujemo vsem, ki nam zaupate in verjamete v pravilnost naših odločitev. Veliko Vas je tudi aktivno sodelovalo v pred volilni kampanji in ste z svojim delom veliko prispevali, da skupaj spremenimo Domžale na bolje. Vsem iskrena hvala. Peter Verbič Lista za Domžale Neznanska lahkotnost bivanja Verjamem, da je vsem nam, spoštovane bralke, cenjeni bralci pričujočega zapisa, nekako odleglo. Še ene volitve so za nami in prav rad in iz srca bi se vsem, ki ste glasovali za stranko, kateri pripadam, ali pa zame, kot potencialnega župana, zahvalil za vaše izkazano zaupanje. Znal in znali ga bomo ceniti in vam v zameno ponuditi vse tisto, kar sem oz. smo z neizpodbitno gotovostjo napovedoval(i) že pred (in med) volitvami: trdo in odgovorno delo v prid vseh nas. V to me prepričujejo skorajda zastrašujoči dogodki pravkar minulih dni. Gospod Pahor se vse bolj trudi, da bi nas spravil v zadušne okvire bivše države, in pri tem mu ni prav nič sveto. Ne svobodno slovensko nebo, ne svoboda govora, še delo, ta tako značilna socialistična vrednota, je za premiera postalo problem. Očitno mu je soseda Jadranka tako zmešala glavo, da je izgubil sleherni čut za realnost, ki je zdaj in tukaj in je vpeta v neka pravno obvezujoča pogodbena razmerja z razvitim svetom, ne pa z, žal, še vedno hudo okostenelim Balkanom. Očitno je razum našega premiera tako zmeden, da noče videti in slišati svojih ljudi, prebivalk in prebivalcev suverene države Slovenije, njih delavnih stisk, njih muk in težav, izhajajočih in zdaj že skoraj vsem dodobra vidne operacije, imenovane»ponovna nadvlada nad osrednjim slovenskim elektronskim medijem«, Slovenija se je znašla v krču in veliki stiski. Med ljudmi vse bolj nastaja občutek, da pravna država ne deluje, da se kriminalcem in goljufom vseh vrst ne znamo in zmoremo zoperstaviti in jih primerno kaznovati ter da se ob velikanski krizi, zaradi katere naj bi vsi odpovedovali (upokojenci, delavci, javni uslužbenci, študentje ) nekaterim ne godi nič hudega. Krivice, ki jih vsakodnevno opažamo, postajajo tako hude in kričeče, da so ljudje razočarani in se sprašujejo, kaj se dogaja z državo in ali so res vsi korumpirani, pokvarjeni in nepošteni. Dejstvo je, da je porast gospodarskega kriminala v porastu, letos za okoli 70 %, škoda zaradi tega pa naj bi bila v 10 mesecih preko 520 milijonov. Kakorkoli smo že nezadovoljni in kritični do kriminalistov, tožilstva in sodišč, je dejstvo, da se v tem trenutku sodni postopki vodijo zoper mnoge, ki si jih pred leti ne bi mogli niti zamisliti, da bodo kar RTV Slovenija zagotovo je. Vlada pošilja v parlament zakone, ki so evidentno usmerjeni proti preprostim, delavnim ljudem. Vlada, na čelu z ministroma Golobičem (»tiha voda bregove dere!«) in Svetlikom (pod kožuščkom ovčice se očitno skriva ubogljivi aparatčik!) jemlje ljudem pravico do svobodnega izražanja mišljenj, predvsem tistih, ki niso (in nikoli ne bodo!) povšeči vladajoči oligarhiji (nacionalno RTV hišo želi spremeniti v nekakšen javno-zasebni hibrid, ki bo, sčasoma, lahek plen kakega novega, ta zaresnega tajkuna!), istočasno pa študentom jemlje pravico do pošteno prigaranega zaslužka, ki za prenekatero slovensko družino pomeni zdravilni obliž na finančne rane. In če pomislim še na vse fopaje»železne Irme«(ministrice Pavlinič Krebsove), pa na vratolomne finančne»salto mortale«ministra Križaniča, pa na dodobra zaskrbljujoči projekt popisovanja naših nepremičnin (16 mio eur nas je stal!), pa na totalno (ali morebiti totalitaristično?!?) nezmožnost (zavestno nehotenje?) ministra Lukšiča, da bi v slovenske osnovnošolske in srednješolske učbenike vendarle umestil odločno več poglavij o naši zgodovini po letu 1980 in malo manj tistih, ki konstantno neobjektivno opevajo dogajanja po letu 1945 (režim ranke Juge), ko skupaj zberem vse navedeno, postanem resnično zaskrbljen, in me ponovni vstop kolegice Cvetke Država mora zaseči premoženje kriminalnega izvora pristali v sodnih mlinih npr. Bavčar, Janša, Šrot, Zidar, Kordež, Zagožen. Tudi Hilda Tovšak. Kako uspešni bodo»borci«za pravico in kaj jim bo uspelo dokazati na sodiščih, je že druga zgodba, a bodimo optimisti. Ostaja pa odprt problem njihovega eventuelno protizakonito in kriminalno pridobljenega premoženja. Za zaseg tega v tem trenutku v Sloveniji, za razliko od mnogih drugih držav (Nemčija, Avstrija, Danska Italija, tudi Srbija in Hrvaška), nimamo dovolj učinkovite in primerne zakonske podlage, saj praksa kaže, da zasežemo zanemarljivo malo premoženja nezakonitega izvora. Zato sem že spomladi pozvala pristojne (Pravosodno ministrstvo), da pričnejo s pripravo in spremembami zakonov, ki bi to omogočili, a žal prav velike zagnanosti nismo zaznali. Srečevala se je stroka, sporočali so, da so številni pomisleki, da se pravni eksperti ne strinjajo Lumpi pa veselo še naprej uživajo Oražmove v občinski parlament (skozi šivankino volilno uho!) navdaja s pravim olajšanjem (gospa je evidentno trn v prenekateri peti, trn, ki dodobra slabi nekdanje»soborce«in to do meja iskrenih medsebojnih prerekanj in potencialnih izsiljevanj, vsaj tako je slišati!). Ne vem, če je»cesta«pravi poligon za reševanje vsega navedenega. Sem pa globoko prepričan, da ima slovenski narod z ustavo zagotovljeno pravico, da reče odločen»ne!«, ko je mera polna. Da ima ta narod s krvjo pridobljeno pravico, da se jasno in nedvoumno upre norostim trenutno vladajočih. Norostim, ki nikakor in za nobeno ceno nočejo pravne države in spoštovanja le-te. Norostim, ki so tako do konca pokvarjene, da jim težko najdeš enake, ne le dandanašnji, temveč tudi v zgodovinskem kontekstu. Robert Hrovat, poslanec SDS v državnem zboru RS sadove svojega»dela«. Zato sem kot prvopodpisana v začetku novembra vložila Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora in zanj prejela veliko podporo sopodpisnikov s strani poslank in poslancev. S tem želimo jasno sporočiti, da želimo pospešiti pripravo bolj učinkovite in jasne zakonodaje in ob nekaterih pomislekih in kolebanjih v strokovnih krogih dati nedvoumno sporočilo, da politika takšne rešitve podpira. Cveta Zalokar Oražem, poslanka Zares Občinski odbor SMS-Zeleni Domžale V Evropskem parlamentu za tople domove pozimi Mlada Slovenija Najhujši udarec vladne koalicije po študentih Poslanci so se danes odločili za malo delo in tako študentom ter dijakom zadali najhujši udarec do sedaj. Koalicija se je odločila za socialno bombo, ki bo kaj kmalu odjeknila med mladimi, ki so odvisni od študentskega dela. Študenti, dijaki ter njihovi starši so pred socialnim brodolomom, v katerega pelje malo delo. Zakon o malem delu je poguben, saj bodo dostopnost do študija imeli le tisti, ki imajo premožne starše in otroci t.i. tajkunov, ki jih vlada več kot očitno podpira. Zakon je neusklajen, brez soglasja socialnih parterjev, pripravljen brez pravih argumentov, predvsem pa je ško- dljiv za mlade. Vlado Boruta Pahorja si bodo študenti in dijaki zapomnili predvsem po mačeho- vskem odnosu, ki ga do njih vseskozi goji. Leva vlada dejansko škoduje študentom in tako iz Slovenije dela družbo neznanja. Vlada ni naklonjena socialno šibkejšim študentom, dijakom, upokojencem in brezposelnim, sicer ne bi predlagala takšnega zakona, s katerim samo jemlje. Jemlje pravico do dela in zaslužka. Takšne in podobne zakone je Slovenija poznala pred letom 1991 in kot kaže, nas vlada Boruta Pahorja pošilja nazaj v ta čas. Vlada v zadnjem obdobju kaže predvsem interes po krpanju državne blagajne. In malo delo je plod tega interesa. Dokaz o temu je obdavčitev malega dela v višini 30 odstotkov. Sramota, da imamo takšno vlado. Slovenija kmalu ne bo več družba znanja, ampak družba malega dela, ki ga je uzakonila mala vlada. Vlada bi najprej morala poskrbeti za dostojne štipendije, dodatek k štipendijam pa naj bo študentsko delo. Dokler pa štipendij ni, malo delo ne predstavlja nobenega dodatka, predvsem pa postavlja na laž ministra dr. Ivana Svetlika, ki mu je za študente malo mar. Na drugem plenarnem zasedanju v septembru smo v Evropskem parlamentu sprejeli Uredbo o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom. Sprejetje dokumenta ocenjujem kot enega najpomembnejših dosežkov septembrskega zasedanja v Strasbourgu. Sprejeta uredba je eden od primerov, kjer se lahko nazorno pokaže in dokaže evropska solidarnost, ko pride do izrednih dogodkov. Številni naši državljani so namreč sredi najhujše zime v letu 2009 zmrzovali, njihove peči pa so ostale hladne prav zaradi motene oskrbe s plinom v Evropi. Do tega ne more priti, če smo na to ustrezno pripravljeni, kar pomeni, da moramo okrepiti infrastrukturo v posameznih državah članicah in povezave med posameznimi državami. Poskrbeti moramo za delovanje plinskih zank, torej za delujoče zazankanje ali dvosmerno delovanje plinovodov, prav tako pa moramo poskrbeti za učinkovit načrt preven- tivnih ukrepov v primeru izrednih razmer. S to uredbo naj bi to uvedli, ta pa je tudi dokaz, da v središče naših ukrepov postavljamo dobrobit posameznega človeka. Z uredbo smo namreč definirali t. i. zaščitene odjemalce, to so vsa gospodinjstva, ki so priključena na plinovodno omrežje. Tem mora biti zagotovljeno zadostno napajanje tudi v primeru izrednih dogodkov, to uredba rešuje s t. i. standardom oskrbe in z infrastrukturnim standardom. Vesela sem, da je poročevalec prisluhnil tudi argumentom posameznih držav članic in upošteval njihove specifičnosti. Tako so rešitve ustrezne tudi za Slovenijo, kjer kombinacija napajanja ruskega in alžirskega plina zadostuje za doseganje standarda oskrbe, kljub pomanjkljivostim pri standardu N-1. Uredba predstavlja prvi pravni akt, ki obravnava področje zanesljive oskrbe s plinom po Lizbonski pogodbi, in je tako dokaz, da EU izkorišča nove pristojnosti, ki jih ima. Predstavlja mejnik oskrbe s plinom in pot k vzpostavitvi skupnega energetskega trga. Pomembno pa je, da bo Evropska komisija odločno zahtevala pravočasno izpolnjevanje zahtev iz uredbe s strani držav članic. Dr. Romana Jordan Cizelj slovenska poslanka v EP

14 14 domžale 12. november 2010 Iskrene čestitke ob 80. rojstnem dnevu Stanislav Cerar strasbourg Društvo Lipa v Evropskem parlamentu V tednu otroka so bile organizirane različne aktivnosti otrok in razvedrilni programi za otroke v vseh večjih krajih po Sloveniji, z njimi pa se lahko pohvalimo tudi v naši občini. Zveza prijateljev mladine Domžale je tudi tokrat povabila otroke v park ob občini Domžale ter jih razveselila z vrsto aktivnostmi. Ker bi bilo naenkrat preveč, če bi nastopile vse osnovne šole, so letos povabili Osnovno šolo Zveza prijateljev mladine Domžale Živahno v tednu otroka Venclja Perka, katere učenci in učenke so oblikovali različne aranžmaje iz suhega cvetja, tkaničili pa predvsem vzorce za izdelovanje čestitk. Gospodinjski krožek z Osnovne šole Domžale je že pri urah gospodinjstva spekel različne vrste zdravih kruhov in jih ponudil navdušenim obiskovalcem, ki so se ustavljali tudi ob stojnici Osnovne šole Roje. Velike pozornosti so bile deležne Društvo Lipa ima vsako leto bogat repertoar iz le tov za vse okuse; od eno dnevnih v kraje zno traj meja naše države do večdnevnih po Evro pi, pogosto pa tudi izza meja stare celine. Pre teklo šol sko leto zapušča udele žencem vseh vrst ekskurzij nepozabne vtise. Pred nami pa je že program novih doživetij na potovanjih, ki jih načrtujemo v šolskem letu, ki prihaja. Že na začetku šolskega leta, v septembru, smo se podali na štiri dni dolgo potovanje. Naš glavni cilj je bil Strasbourg, sedež evropskega parlamenta. Potovanje v to»evropsko mesto«smo razširili s spoznavanjem še drugih evropskih dežel: Nemčije, Švice, Liechtensteina in Avstrije. Prijetno vožnjo po slikoviti južno nemški pokrajini smo obogatili z ogledom zadnje Trubarjeve življenjske postaje v Derendingnu. V cerkvi, kjer je bil 20 let župnik, smo si ogledali njegovo zapuščino in se poklonili spominu na človeka, ki je prvi pisal knjige v slovenskem jeziku. Naša naslednja postaja je bil Strasbourg, mesto z izredno lepo ohranjenim srednjeveškim jedrom, ki smo ga spoznavali na kratkem dopoldanskem sprehodu. V stavbi Evropskega parlamenta nas je sprejela in prisrčno pozdravila naša poslanka dr. Romana Jordan Cizelj. V prijetnem pogovoru nas je seznanila s svojimi prizadevanji za ohranjanje zdravega okolja, spregovorila pa je tudi o reševanju energetskih problemov v EU. Pokukali smo še v veliko dvorano, kjer so plenarna zasedanja, nato pa se odpeljali proti Švici, naši naslednji postaji. Prenočevanje ob Züriškem jezeru je bil pravi»počitniški«užitek, sprehod po Luzernu naslednji dan pa poslastica za naše odlične fotografe. Na severu Švice smo se spustili pod Renske slapove, na poti proti Liechtensteinu pa si bežno ogledali še tretje švicarsko jezero, Bodensko jezero. Sprehod po žepni državici Liechtenstein nas je prepričal, da je to zares država z vsemi svojimi institucijami; ima parlament, vladno palačo in vladarjev, knežji dvorec visoko nad glavnim mestom. Zadnji dan smo si kljub slabi vremenski napovedi ogledali še zadnje, nekaj časa tudi cesarsko mesto Innsbruck. Čudovite srednjeveške palače s cesarsko zlato strešico so že zadnjič navdihnile naše fotografe, da so ustvarili odlične spominske posnetke. Na poti smo le za hip pogledali v mondeni smučarski Kitzbühel s strmim Petelinjim grebenom. Po dolini med Visokimi turami, katerih zasneženi vrhovi so se lesketali v soncu, smo se vračali nazaj v Slovenijo. Potovanje nas je zopet obogatilo z nepozabnimi vtisi, ki smo jih doživeli v petih državah. Prisrčno zahvalo zato izrekamo dr. Romani Jordan Cizelj, ki nas je sprejela in naše potovanje tudi finančno podprla. Zahvalo smo dolžni tudi obema njenima asistentoma, Metki Čavka v Strasbourgu in Darku Rudlu v Domžalah, za vso pomoč pri izvedli našega srečanja. Posebej Darko Rudl nam je pri organizaciji srečanja s poslanko že drugič pomagal, zato se mu še posebej zahvaljujemo. Popotniki v LIPI pa se oziramo že v naslednje leto, ko bomo morda zopet krenili proti evropskim institucijam in vmes spoznali še nekaj držav v severnem delu Evrope. Jožica Polanc, vodnica na potovanju vragolije Društva žongler z Vira, ki ni pokazal le spretnega lovljenja žog, temveč je iz balonov izdeloval tudi različne predmete in živalce, s katerimi so zlasti razveselili najmlajše otroke. Del svoje zanimive dejavnosti je predstavilo Športno društvo Sonček. Veliko obiskovalcev je imel Matija, ki je pekel kostanj, najmlajše so pritegnila igrala, vse pa prijetna glasba Bele Somija z njegovo glasbeno skupino in pevko. O prireditvi je Ema Škrjanc Ogorevc, predsednica Zveze prijateljev mladine Domžale, povedala:»najprej iskrena zahvala vsem, ki so nam pri prireditvi pomagali oz. na njej sodelovali. Prijetno presenečenje je za nas pomenil obisk staršev in starih staršev z otroki, kar morda kaže na to, da so se tovrstna srečanja v tednu otroka»oprijela«in da v prihodnje lahko pričakujemo še več obiska. Ob tem naj povem, da so starši in stari starši spraševali po podobnih dejavnostih v parku ob občini ter izrazili želje, da bi se vanje tudi sami vključili. Zato menim, da je ta prostor zelo primerna priložnost tudi za druge prireditve. Ob tej priložnosti pa bi rada povedala, da Zveza prijateljev mladine Domžale vabi vse, da se nam tudi letos v okviru prireditev v veselem decembru pridružijo v pravljičnem mestu v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale«. Hvala, več o prireditvah pa v naslednji številki. V. Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 3. decembra Rok za oddajo prispevkov je 25. novembra do 12. ure. 20. oktobra 2010 je svoj 80. rojstni dan praznoval Stanislav Cerar iz Doba, ki dolga leta aktivno dela tako v Krajevni organizaciji združenja borcev NOB Dob- Krtina kot v Medobčinskem društvu invalidov Domžale, katerega član in poverjenik je vse od njegove ustanovitve, vrsto let pa je bil tudi član vodstva tega društva. V prijaznem pogovoru ob obisku predstavnikov zveze borcev je gospod Stane, ki je sicer rojen pri Logaju v Dobu, obudil spomine na težko otroštvo na veliki kmetiji, kjer sta starša na skrbela za štiri sinove in hčer.»smo morali fajn delati,«se spominja sogovornik, ki so ga v letu 1944, prav na Miklavžev večer, skupaj z očetom beli zaprli v Domžalah in ga po pretepanju po štirinajstih dneh izpustili, medtem ko so očeta odpeljali v taborišča, kjer je v Mauthausnu tudi umrl. Mama je ostala sama s številno družino in otroci so morali zelo pomagati, da so preživeli. Jubilant se je šel leta učit v papirnico na Količevem za»šlosarja«, kasneje je bil tri leta v JLA v Titovi gardi. Iz tega obdobja so tudi spomin na Martinovega Lukca, ki je mlademu fantu prigovarjal, naj ostane v vojski, vendar ga to ni premamilo in se je raje vrnil domov v Dob ter našel zaposlitev v Papirnici Količevo. V njej je opravil vso svojo delovno dobo. Nekaj časa je delal kot strojni ključavničar v KS 3, nato je bil vodja strojne delavnice, vmes pa je opravil mojstrski izpit in srednjo šolo. Upokojil se je leta Ima dve hčerki in štiri vnuke, ki ga radi obiskujejo na njegovem domu v Dobu, na Gubčevi ulici 10 ter mu tudi pomagajo. Jubilant je vseskozi praporščak. Dolgo let je nosil prapor krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob-Krtina, še sedaj pa nosi»fabrški«prapor, s katerim pospremi nekdanje sodelavce iz Papirnice Količevo na njihovih poslednjih poteh. Za predano delo v Medobčinskem društvu invalidov Domžale, kjer je ves čas tudi poverjenik, je prejel priznanja. Priznanje za predano in Klub grč Magnolija Taborniki večkrat radi rečemo, da taborništvo ni zgolj interesna dejavnost, pač pa način življenja. To dokazujemo tudi tisti, ki smo aktivno taborništvo že pred leti prepustili mlajšim, pa se kljub temu še vedno ne moremo povsem odtrgati od vsega, kar smo nekoč dobili pri tabornikih. Po nekaj letih smo se ponovno združili v klubu Magnolija. V letošnjem letu se je prebudila generacija, ki je bila svoj čas gonilna sila domžalskih tabornikov. Danes štejemo okoli trideset let, v šolo ne hodimo več, večina delovnike preživlja v službi in ne stanuje več pri starših, svet pa se nam vrti okoli nekoliko drugačnih stvari, kot se je pred desetimi leti. Ko se življenje nekoliko umiri in se stvari približno postavijo na svoje mesto, je pravzaprav logično, da se človek zopet obrne tja, kjer je v mladosti preživel najbolj zanimive, razburljive in lepe trenutke. In tako nekako je vzniknila ideja po oživitvi kluba Magnolija. Klub je letos poleti izvedel že prvi večji projekt, to je taborjenje v Bohinju ob 57. obletnici Rodu skalnih taborov Domžale. Na tabornem požrtvovalno delo je dobil tudi ob 35-letnici društva, ki je bila septembra. Rad obiskuje invalide in invalidke, se pogovarja z njimi in ob tem pove, da ljudem, posebej tistim, ki živijo sami, najbolj manjka pogovor, obiski, topla beseda in temu bi morala društva, posebej tista, ki skrbijo za starejše ljudi, nameniti več časa, morda tudi finančnih sredstev. Vesel je, ker so mu ponovno podaljšali vozniški izpit, saj mu to omogoča, da obiskuje člane invalidskega društva tudi v oddaljenejših krajih, zadolžen je namreč za celotni krajevni skupnosti Dob in Krtina. Ob jubileju je dobil številne čestitke, tudi obiskov je bil vesel, v družinskem krogu pa so mu sploh pripravili pravo slavje ter mu zaželeli vse dobro, predvsem pa veliko zdravja. Posebnih želja nima, da bi mi le zdravje služilo, pravi dobro ohranjeni 80-letnik, ki mu želimo še veliko zdravih let in prijetnih srečanj. Enkrat tabornik, za vedno tabornik Taborniški posvet V petek, 8. oktobra 2010, smo se vodnice iz čete zelenih gozdov Domžale in čete veselih prijateljev Dob odpravile na vsakoletni posvet na Rašico. Po taborniških sestankih smo popakirale spalke in ostalo opremo za nočitev ter se odpravile proti naši končni točki, Rašici. Avto smo parkirale pri gostilni Blaž, potem pa smo se peš odpravile proti vrhu. Malo nam je ponagajala prehitra tema, vendar smo se, kot se za tabornice spodobi, znašle in hitro iz nahrbtnikov potegnile naglavne lučke. V koči na Rašici nas je pričakala zelo prijazna ga. Mija, ki nas je takoj postregla s toplim čajem in nam pokazala naše prenočišče. Sledil je glavni del posveta naši sestanki so bili zelo produktivni! Predebatirale smo vse, kar je bilo potrebno, sestavile odličen program za naše male tabornike in pripravile kar nekaj odličnih četnih akcij. Letos nam na četah v Dobu in Domžalah (šola Venclja Perka) res ne bo dolgčas!!! Naslednje jutro pa nas je čakal še mini izobraževalni tečaj, na katerem smo se naučile novih vezav, ki jih Vera Vojska prostoru se je zbralo zavidljivo število nekdaj aktivnih domžalskih tabornikov, ki so se prišli družit s starimi prijatelji in obujat spomine na vsa poletja, ko smo skupaj taborili v Bohinju. Na začetku ni bilo bolj dolgoročnih planov kot skupaj preživeti nekaj poletnih dni na pristen taborniški način in je ideja po nadaljnjem druženju zrasla povsem spontano. Tako se je oktobra zgodil Zbor kluba grč Magnolija v Davči. Še en vikend smo izkoristili za druženje, zabavo in obujanje spominov, ogled filma Tabor 57, ki je nastal poleti na klubskem taborjenju, različne športne discipline (daleč najpopularnejše je bilo streljanje z zračno puško), nekateri so se odpravili na Porezen, najpogumnejši pa na izlet Čez drn in strn, z izhodiščem pri Davških slapovih. Obenem pa smo izdelali tudi čisto zaresen program, ki ga nameravamo izvajati kot taborniška enota v okviru Društva tabornikov Rod skalnih taborov Domžale. Že v decembru nas lahko pričakujete na najpopularnejšem taborniškem orientacijskem tekmovanju v Sloveniji, ZNOT-u, ki ga organizira prav domžalski rod. Ekipa tekmovalcev že obnavlja znanje orientacije, če bo potrebno, pa bomo pomagali tudi pri organizaciji. Leto bomo zaključili s čajanko, v 2011 pa pripravljamo še vrsto srečanj in izletov. Poleti si zopet obetamo, da bomo delček dopusta preživeli na klubskem taborjenju, morda pa bo kmalu spet pravi čas tudi za NOSK nočno orientacijo s kanuji. Pomemben del programa kluba predstavlja tudi podpora našim zanamcem, ki vodijo rod. Čeprav vodenje društva obvladajo in so v tem sami najboljši, pa lahko malce starejši priskočimo na pomoč kako drugače, predvsem pri finančni, materialni in logistični plati. Na Zboru je klub dobil tudi novega starega predsednika Martina, ki mu bo pri vodenju kluba v veliko pomoč devetčlanski upravni odbor. Veliko nam pomeni, da nas pri ponovnem udejstvovanju podpira tudi mlajše jedro rodu, mi pa se tudi veselimo sodelovanja pri prihodnjih taborniških dogodivščinah. Tanja Cirkvenčič uporabljajo taborniki pri pionirstvu. Pri tem nam na pomoč priskočil naš Blaž Verbič, ki ima opravljen tečaj pionirstva. Ponovile smo tudi znanje orientacije, merile smo azimute, kontraazimute, trenirale minsko polje in narisale skico terena. Ga. Mija nas je pocrkljala tudi z odličnim kosilom, ki je bil paša za oči in prav tako okusno za naš želodček! Preživele smo čudovit začetek vikenda, se veliko zmenile in naučile, naj pa ne pozabim omeniti krasne družbe, ki smo si jo pričarale. Še enkrat hvala gospe Miji, ki je zelo lepo skrbela za nas! Priporočam obisk Rašice! Stela Rankovič

15 12. november 2010 domžale 15 občina domžale Javni razpis za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale za leto 2011 Oddelek za družabne dejavnosti Občine Domžale na podlagi 5. člena Odloka o vrednotenju in sofinanciranju športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 1/03) razpisuje kandidaturo za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale za leto I. Občina Domžale bo iz sredstev proračuna sofinancirala naslednje vsebine: 1. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov zunaj obveznega izobraževalnega programa: 1.1. Interesna športna vzgoja otrok, mladine in študentov Interesna športna vzgoja predšolskih otrok Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok Interesna športna vzgoja mladine Interesna športna dejavnost študentov 1.2. Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami 1.3. Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport: Cicibani, cicibanke Mlajši dečki in deklice Starejši dečki in deklice Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport: Mlajši mladinci in mladinke Mladinci in mladinke 2. Športna rekreacija 3. Kakovostni šport 4. Vrhunski šport 5. Šport invalidov. Vsebine oziroma programi, ki so predmet tega razpisa, bodo vrednoteni na podlagi Pravilnika o pravilih in merilih za vrednotenje športnih in rekreativnih programov Republika Slovenija Upravna enota Domžale Potek večjega števila osebnih izkaznic in pravočasna pridobitev nove osebne izkaznice 20. oktobra 2010 je minilo 10 let, odkar je po Zakonu o osebni izkaznici, iz leta 1997, prenehala veljavnost vsem starim osebnim izkaznicam, izdanim po osamosvojitvi Republike Slovenije. Iz navedenega razloga je bilo v zadnjih mesecih leta 2000 izdano večje število osebnih izkaznic z veljavnostjo 10 let. Obdobje veljavnosti teh dokumentov se ponovno izteka. Tako bo v letošnjem novembru potekla veljavnost osebnim izkaznicam, v mesecu decembru pa osebnim izkaznicam. Iz evidence Ministrstva za notranje zadeve prav tako izhaja, da je v letošnjem letu državljanom že potekla veljavnost osebne izkaznice, pa nove še niso pridobili. Proizvajalec osebnih izkaznice mora, skladno s pogodbo, osebno izkaznico izdelati v roku 4 delovnih dni od prejema naročila, v primeru prejema več kot vlog dnevno pa se lahko rok za izdelavo podaljša. Ker pričakujemo povečano število vlog in s tem podaljšanje roka za izdelavo osebnih izkaznic, vse državljane pozivamo, da preverijo veljavnost svojih osebnih izka- v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/03). II. Na podlagi proračuna Občine Domžale za leto 2010 se za vsebine iz prejšnje točke nameni ,00 EUR. III. Na javni razpis lahko kandidirajo naslednji izvajalci programov: športna društva; zveze in združenja športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem na območju Občine Domžale; zavodi, gospodarske družbe, za sebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa; zavodi za področja vzgoje in iz obraževanja, ki izvajajo program na območju Občine Domžale. IV. Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da so registrirani kot pravni subjekti; da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih programov; da imajo organizirano redno dejavnost in vadbo; da imajo urejeno evidenco o udeležencih programov; da delujejo na območju Občine Domžale; da zanje ne veljajo omejitve iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, kar prijavitelj dokazuje z izjavo. V skladu s 35. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/2010) na javni razpis ne morejo kandidirati izvajalci programov, v katerih je funkcionar, ki pri Občini Domžale opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5 % udeležen pri znic ter vlogo za izdajo nove osebne izkaznice vložijo pravočasno. ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu. Funkcionarji občine so župan, podžupani in občinski svetniki. Za družinskega člana funkcionarja se šteje njegov zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s funkcionarjem živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. V. Rok za prijavo je VI. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po objavi javnega razpisa. VII. Obrazci za prijavo na javni razpis so na voljo potencialnim kandidatom na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale. Potencialni kandidati lahko dobijo navedene obrazce tudi na sedežu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka 4, Domžale, ter na spletnih straneh: in VIII. Popolne vloge s pripisom»za javni razpis«potencialni kandidati vložijo osebno na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljejo priporočeno na naslov: OBČINA DOMŽALE Oddelek za družbene dejavnosti Ljubljanska Domžale. IX. Vse dodatne informacije lahko dobite osebno ali pisno na sedežu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka 4, Domžale, in na tel.: 01/ in 041/ (Zavod za šport bo nudil v razpisnem roku tudi organizirano strokovno pomoč) ter na Oddelku za družbene dejavnosti ali na tel.: 01/ Številka: 671-2/2010 Datum: Dodatne informacije Osebna izkaznica ni obvezen dokument za mladoletne državljane, mora pa jo imeti vsak polnoleten državljan s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, če nima druge veljavne javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ (torej če nima veljavnega potnega lista, vozniškega dovoljenja, obmejne prepustnice, orožnega lista ipd.). Vloga za izdajo osebne izkaznice se lahko vloži le osebno, na kateri koli upravni enoti, ne glede na kraj stalnega prebivališča. Vlogo za izdajo osebne izkaznice mladoletne osebe vloži zakoniti zastopnik. Otrok po dopolnjenem 8 letu starosti mora biti ob vlogi navzoč. Vlogi je potrebno predložiti fotografijo ali potrdilo z referenčno številko iz sistema E- fotograf (slika v digitalni obliki) ter staro osebno izkaznico, ki jo uradna oseba uniči. Cena, ki vsebuje plačilo obrazca s personalizacijo in upravno takso, znaša: - 16,70 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 10 let (za polnoletne državljane); - 13,16 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 5 let (za državljane od 3 do 18 leta starosti); - 13,16 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 3 let (za državljane do 3 leta starosti). Osebna izkaznica je dokument za izkazovanje istovetnosti ter državljanstva, z veljavno osebno izkaznico pa lahko slovenski državljani tudi potujejo, in sicer v Avstrijo, Andoro, Belgijo, Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Ciper, Češko, Črno Goro, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Grčijo, Hrvaško, Irsko, Italijo, Islandijo, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Madžarsko, Malto, Makedonijo, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovaško, Srbijo, Španijo, Švedsko, Švico in Veliko Britanijo. Uradne ure Upravne enote Domžale: ponedeljek in torek, od 8. do 15. ure, sreda, od 8. do 12. in od 13. do 18. ure, petek, od 8. do 13. ure. Upravna enota Domžale Zima prihaja Zimska služba na območju Občine Domžale Običajno se priprave na zimsko sezono pričnejo že konec meseca oktobra in v začetku mesecu novembra. Potrebno je utrditi nekatere bankine, vse makadamske ceste, namestiti snežne kole in zaključiti ostala investicijsko vzdrževalna dela, ki se zaradi nižjih temperatur ne morejo izvajati v zimskem času. Občinske ceste na podlagi koncesijske pogodbe vzdržuje pooblaščeni vzdrževalec podjetje Strabag d.o.o., ki ima organizirano dežurno službo. Za pluženje in urejanje regionalnih cest, kot sta cesti Ljubljana Domžale Kamnik in cesta Ljubljana Domžale Trojane, ter avtocest preko svojih služb skrbi država. Urejanje cest, zagotavljanje prevoznosti, posipanje in čiščenje je v zimskih razmerah nujno potrebno, višina porabljenih sredstev iz proračuna pa je odvisna od količine zapadlega snega in števila snežnih dni. Način posipanja in pluženja je določen na podlagi Zakona o javnih cestah in Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah. V obdobjih, ko obstaja nevarnost poledice, se izpostavljeni in prometno nevarni deli cest posipajo proti poledici. Mesta in način posipanja se določijo s planom zimske službe glede na specifične razmere in lego posameznih cest. Vzdrževalec mora zagotoviti pluženje cest, ko zapade 10 cm snega, ali prej, če se pričakujejo obilnejše padavine. Pluženje se zagotavlja po prednostnih razredih. Območje Občine je razdeljeno v več razredov. Tako se v prvi vrsti zagotavlja prevoznost cest v višinskih predelih občine, povezovalnih lokalnih zbirnih cest, ki se navezujejo na regionalni promet, nato pa še ostalih manjših ulic. Čiščenje in posipanje pločnikov se prioritetno vršita ob šolah in vrtcih ter v centru Domžal, nato pa še ob lokalnih cestah. Prizadevamo si, da bi bile naše ceste zgledno splužene in urejene. Žal se dogaja, da neodgovorni vozniki velikokrat parkirajo na pločnikih in cestah ter s tem ovirajo pluženje, nemalokrat pa se zgodi, da plug zaradi tako parkiranih vozil ne more splužiti zasedenih ulic. Nedopustno in neodgovorno je tudi odlaganje in metanje snega z dvorišč ter drugih zasebnih površin na cesto, kar zna biti ob nizkih temperaturah in poledici še posebej nevarno. Zahvala urgentni službi Zdravstvenega doma Domžale V imenu družine Gubanc se za strokovno in hitro pomoč, takrat ko smo jo najbolj potrebovali, zahvaljujem osebju urgentne službe v Zdravstvenem domu Domžale. Posebno iskrena hvala dipl. med. sestri Tini Urankar ter zdravnikoma Vesni Homar, dr. med., in Tomažu Mušiču, dr. med. spec. Peter Gubanc OBČINA DOMŽALE URNIK PRAZNJENJA BIO POSOD Količevo, Podrečje, Radomlje (Dermastijeva ulica), Škrjančevo, Vir torek, torek, torek, torek, torek, torek, torek, torek, torek, torek, torek, Dragomelj, Ihan, Prelog, Selo pri Ihanu, Zaboršt sreda, sreda, sreda, sreda, sreda, sreda, sreda, sreda, sreda, sreda, sreda, Hudo, Homec, Nožice, Radomlje (Bukovčeva cesta, Gregorčičeva ulica, Opekarniška ulica, Pernetova ulica, Pod Hribom, Prešernova cesta, Ravnikarjeva ulica, Trata), Rova sreda, sreda, sreda, sreda, sreda, sreda, sreda, sreda, sreda, sreda, sreda, Dob, Preserje, Sp. Jarše (Cesta Petra Majdiča, Čevljarska ulica, Groharjeva ulica, Jakopičeva ulica, Jarška cesta, Jelovškova ulica, Kamniška cesta, Prežihova ulica, Smoletova ulica, Šolska ulica, Šubljeva ulica), Sr. Jarše, Zg. Jarše četrtek, četrtek, četrtek, četrtek, četrtek, četrtek, četrtek, četrtek, četrtek, četrtek, četrtek, Domžale (Bistriška cesta, Brezova ulica, Detelova ulica, Gostičeva ulica, Gregorčičeva ulica, Hišni sveti Domžale, Hrastova ulica, Javorjeva ulica, Jesenova ulica, Ješetova ulica, Kamniška cesta, Levstikova cesta, Ljubljanska cesta, Lobodova ulica, Mačkovci, Masljeva ulica, Mestni trg, Miklošičeva ulica, Murnova ulica, Plečnikova ulica, Potočnikova ulica, Radio cesta, Rojska cesta, Sejmiška ulica, Slamnikarska cesta, Študljanska cesta, Ulica Ivana Pengova, Ulica Matije Tomca, Ulica Nikola Tesla, Vegova ulica, Vodopivčeva ulica, Župančičeva ulica) četrtek, četrtek, četrtek, četrtek, četrtek, četrtek, četrtek, četrtek, četrtek, četrtek, četrtek, Depala vas, Domžale (Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica, Cankarjeva ulica, Cesta talcev, Kajuhova cesta, Karantanska cesta, Karlovška cesta, Kasalova ulica, Kersnikova ulica, Kolodvorska cesta, Kopališka cesta, Kosovelova ulica, Krakovska cesta, Krožna cesta, Ljubljanska cesta, Na zavrteh, Partizanska ulica, Pot na Pridavko, Prečna ulica, Prešernova cesta, Ravnikarjeva ulica, Roška ulica, Savska cesta, Slamnikarska cesta, Stob, Stobovska cesta, Stranska ulica, Tabor, Taborska cesta, Trubarjeva ulica, Trzinska ulica, Ulica Antona Skoka, Ulica Simon Jenka, Ulica Urha Stenovca, Usnjarska ulica, Varškova ulica, Vodnikova ulica) petek, petek, petek, petek, petek, petek, petek, petek, petek, petek, petek, Češenik, Krtina, Sp. Jarše (Jarška cesta, Jelovškova ulica, Nova, Obrtniška ulica, Poljska pot, Prešernova cesta, Rodiška ulica, Roje, Vodovodna cesta), Rodica petek, petek, petek, petek, petek, petek, petek, petek, petek, petek, petek,

16 16 kulturni koledar 12. november 2010 Petek, 12. november 2010 KDAJ: ob 10. uri KAJ: Uporaba informacijske tehnologije v knjižnici Brezplačno izobraževanje vodita: Janez Dolinšek in Gorazd Jesihar Vsak drugi petek v mesecu vam bibliotekarja Gorazd Jesihar in Janez Dolinšek nudita brezplačno izobraževanje o uporabi informacijske tehnologije v knjižnici. Če vas tovrstno izobraževanje zanima, vas prosimo, da nas pokličete na telefonsko številko 01/ in se prijavite prijave sprejemata Gorazd Jesihar in Janez Dolinšek. Vabljeni! Petek, 12. november 2010 KDAJ: ob 17. uri KAJ: Bernarda Gašperčič: JESENSKA lutkovna predstava Ponedeljek, 15. november 2010 KDAJ: ob 18. uri KAJ: Dr. Velimir Vulikić: GREGOR AHČIN SLOVENSKI KIRO- PRAKTIK predstavitev knjige Vabljeni na predstavitev knjige Gregor Ahčin slovenski kiropraktik, ki bo v ponedeljek, 15. novembra, ob 18. uri. Vstop prost! KDAJ: ob 19. uri KJE: Center za mlade Domžale Vabljeni na predavanje v okviru Šole za odgovorno starševstvo - Odraščanje in mi - starši. Predava zunanji predavatelj Ljubo Raičevič. Vstop prost. Predavanje bo v prostoru Centra za mlade (Domžalski dom), Ljubljanska c. 58, Domžale. Torek, 16. november 2010 KDAJ: od 9. do 10. ure KAJ: igralne urice Vstop prost! Zaželena je predhodna najava! KDAJ: ob 19. uri (do 30. novembra 2010) KAJ: 112 razstava Vabljeni na odprtje razstave 112. Andrej Nemec razstavlja svoje fotografije gasilcev. Razstava bo v dvorani knjižnice na ogled do 30. novembra. Vstop prost! Sreda, 17. november 2010 KDAJ: ob KAJ: BRALNI KLUB Vabimo vas na srečanje s pisateljico Ido Mlakar v sredo, 17. novembra, od do Srečanje s pisateljico bo v sodelovanju z Osnovno šolo Rodica in Osnovno šolo Dob. KDAJ: 13:40 KJE: Šolska jedilnica Šolskega centra Rudolfa maistra Ob podelitvi Mednarodnih priznanj za mlade (MEPI) Vas vabimo, da se nam pridružite, da skupaj pogledamo, kako je obrodil MEPI na naši šoli. Skupaj z Nacionalnim odborom Programa MEPI pripravljamo krajši program, v okviru katerega bomo osvetlili delovanje MEPI in sedmim dijakom podelili bronasta priznanja. KDAJ: ob 18. uri KAJ: Večer za starše Prireditelj: Center za družinsko terapijo Kamnik Vstop prost. Četrtek, 18. november 2010 KDAJ: ob 19. uri KAJ: Dr. Dušan Rutar PLATONOVA PRISPODOBA predstavitev knjige Vabljeni na predstavitev knjige, ki bo v četrtek, 18. novembra, ob 19. uri. Vstop je prost! KDAJ: ob 19. uri Vabljeni na potopisno predavanje Madagaskar... čudovit, poseben in drugačen. Predavata: Tina Grčar in Matjaž Pirnat. Vstop prost. Predavanje bo v prostoru Centra za mlade (Domžalski dom), Ljubljanska c. 58, Domžale. Petek, 19. november 2010 KDAJ: ob 10. uri KAJ: Lucija in Damijan Stepančič srečanje z avtorjema Vabljeni v Knjižnico Domžale, v petek, 19. novembra, ob 10. uri. Za zaključeno skupino. KDAJ: ob 17. uri KAJ: ZAPLEŠIMO V PRAVLJICO animatorka: Lidija Smerkolj Turšič prireditelj: Plesna šola Miki, v sodelovanju s Knjižnico Domžale Vabimo otroke od 4. do 6. leta starosti na plesno gibalno izražanje, ki je zelo pomembno za otrokov vsestranski razvoj. Prijavite se na oddelku za otroke in mladino. KDAJ: ob 19. uri KJE: GASILSKI DOM HOMEC Kulturno društvo Jože Gostič Homec vabi na alpinistični večer z Metodom Humarjem, legendo slovenskega alpinizma, gorskim reševalcem, vodnikom in himalajcem: GORE - POT MOJEGA ŽIVLJE- NJA, v petek, 19. novembra 2010, ob 19. uri, v gasilskem domu na Homcu. Vljudno vabljeni! Ponedeljek, 22. november 2010 KDAJ: ob 17. uri KAJ: PISANI PETELINČKI ustvarjalna delavnica Otroci od 4. do 8. leta vabljeni na ustvarjalno delavnico, ki bo v ponedeljek, 22. novembra, ob 17. uri. Delavnico vodi Nives Podmiljšak. Zaželena je predhodna prijava. Torek, 23. november 2010 KDAJ: ob 18. uri KAJ: mag. Barbara Moser-Kranjčec in Andrej A. Chiaiutta: SPO- ZNAJ SE, UKREPAJ IN ŽIVI ZDAJ delavnica Na delavnici bomo predstavili metode življenja svoje edinstvenosti, različnosti, svoje individualnosti, notranje avtoritete in osebne življenjske poti. Vabljeni. Vstop je prost! KDAJ: od 9. do 10. ure KAJ: IGRALNE URICE Vstop prost! Zaželena je predhodna najava! Sreda, 24. november 2010 KDAJ: ob 19. uri KAJ: PRAVLJICE ZA ODRASLE Vstop je prost. Vabljeni! Četrtek, 25. november 2010 KDAJ: ob 13. uri KAJ: COMENIUS Tema: Motnje hranjenja oziroma nasilje nad lastnim telesom Knjiga: Debeluška Gostja: Pisateljica Janja Vidmar KDAJ: ob 17. uri KJE: Center za Mlade Domžale Vabljeni na otvoritev razstave Naš vrtec smo mi, otroci luči. Razstavljajo otroci iz Vrtca Dominik Savio Domžale. Otvoritev bo v prostoru Centra za mlade (Domžalski dom), Ljubljanska c. 58, Domžale. KDAJ: ob 19. uri KAJ: SEJŠELI potopisno predavanje Popotnik: Igor Fabjan Vabljeni na potopisno predavanje Sejšeli, ki bo v četrtek, 25. novembra, ob 19. uri. Svoje vtise s popotovanja vam bo predstavil popotnik Igor Fabjan. Vstop je prost! Torek, 30. november 2010 KDAJ: od 9. do 10. ure KAJ: IGRALNE URICE Vstop prost! Zaželena je predhodna najava! Ponedeljek, 29. november 2010 KDAJ: od ure v Centru za mlade Domžale Od 29. novembra do 3. decembra vabljeni na tradicionalni prednovoletni bolšjak.več informacij dobite na tel.: ali na: info@ czm-domzale.si. Nedelja, 5. december 2010 KDAJ: ob 17. uri v kapeli Sv. Križa na Homcu Kulturno društvo Jože Gostič Homec vabi otroke iz vasi Homec, Nožice in Preserje na Miklavžev večer z igrico in obdaritvijo, ki bo v nedeljo, 5. decembra 2010, ob 17. uri, v kapeli Sv. Križa na Homcu. Naj ne mine dan brez knjige Prelistajmo skupaj knjige Študentske založbe Litera iz Maribora. V Zbirki Piramida izhaja izvirno sodobno slovensko leposlovje uveljavljenih literarnih imen in mlajših avtorjev. Andreja Zelinka v romanu PRED OGRAJO predstavlja tri protagonistke, ki se ob bližnjem srečanju s smrtjo morajo soočiti z vprašanjem o svojem lastnem življenju, koliko ga je in koliko bi ga pravzaprav želele. Junakinje romana se udeležijo pogreba in po njem odidejo naprej vsaka po svoji poti, ampak zdi se, da odslej stopajo po isti poti, po poti samopremisleka in po poti iskanja odgovorov, pravi med drugim o romanu Robert Titan Felix. Prozna govorica Roberta Simoniška ni v opreki z njegovim pesniškim opusom, ampak od njega dobiva nekatere značilnosti, ki razširjajo meje upovedovanja sveta. Te značilnosti so predvsem gost poetičen, s stilnimi figurami nabit jezik, ki mehča pripovedovanje in vnaša številne impresionistične in simbolistične prvine in dosledno uporabo druge osebe v pripovedovanju. MELAN- HOLIČNA ZRENJA je Simoniškova prva prozna knjiga. Na začetku prednjačijo zgodbe z intimno konotacijo, ki beležijo kronologijo predvsem spodletelih srečanj, v katerih se odčita izmuzljivost posameznikove vpetosti v svet, v drugem delu pa so zbrane zgodbe, ki protagonistom sledijo v širše družbenih kontekstih. Krog iztrganja se sklene s človekovo določenostjo v prostoru in času in preko njiju, pravi o knjigi Robert Titan Felix. V knjižni zbirki Babilon izhajajo zelo kakovostna dela svetovne književnosti. O najnovejših knjižnih izdajah sem zasledila podatke, ki vam jih posredujem. Francoski pisatelj Georges Perec je predstavljen z avtorskimi izbori v knjigi ČITANKA. Avtor se razkriva z izrazito raznovrstnostjo literarnih izdelkov, poskus, da bi z vsakim naslednjim delom ustvaril nekaj drugačnega. Slovenski bralci so imeli doslej že na razpolago prevode njegovih treh del Stvari, W ali spomin na otroštvo in Življenje, navodila za uporabo. S pričujočim izborom založba predstavlja še njegova krajša besedila in odlomke iz nekaterih daljših del. Rusko pisateljico Ljudmilo Jevgenijevno Ulicko postavljajo ob bok velikanom ruske klasike. Njene knjige so prevedene v 30 jezikov med njimi doslej ni bilo slovenščine in so bile prodane v več kot dva milijona izvodov. Zadnji roman, DANIEL STEIN, PRE- VAJALEC je postal pravi bestseller. Zgodba, ki se ukvarja z zahtevnim filozofskim vprašanjem o dobrem in kreposti sami po sebi, je postavljena v čase druge svetovne vojne in povojne Sovjetske zveze ter Izraela. Čeprav je roman vse prej kot lahkotno branje, je postal eno prvih ruskih del, ki so uspešno prestala marketinški tretma. Nekaj dni po izidu je bila knjiga prodana v več kot 100 tisoč izvodih. Pisatelj David Lodge se zdi specialist za presečne množice med različnimi ali celo nasprotujočimi se svetovi. Svetovno slavo si je priboril s križanjem literarne teorije in zgodovine z aplikacijo retoričnih figur na literarnozgodovinska obdobja. Roman LEPA SLUŽBA dokazuje, da rad meče senco literarne teorije in pogojev njene produkcije tudi na literarno prakso. Vprašanje, ki ga ob tem postavlja, pa se zdi vse bolj specializiranem in utilitarnem svetu vse težje odgovorljivo: kje se stikata humanistika in kapitalizem, kakšno senco mečeta drug na drugega? Ko je roman PRI DVEH PTI- ČIH NA VODI pisatelja Flanna O Briena leta 1939 prvič izšel, je platnico krasil citat samega Grahama Greena:»To je knjiga, kakršnih na tisoč pride ena ob bok se postavlja Tristramu Shandyju in Uliksesu«. Vsekakor obetavno; a kot se pogosto dogaja, recenzentovega mnenja sočasni kritiki (konservativne porevolucijske Irske) niso delili. Pravzaprav se je njena stilna nenavadnost večini zdela nerazumljiva in prisiljena, vsebina pa v najboljšem primeru trivialna. Delo BOJEVNICA, s podnaslovom Spomini na deklištvo med duhovi, je po ocenah poznavalcev sodobne ameriške literature eno največkrat antologiziranih besedil še živečih ameriških avtorjev. Na ameriških univerzah je postala skoraj nepogrešljiv sestavni del filološko-humanističnih študijskih programov in zato eno najbolj branih in diskutiranih literarnih besedil med študenti. To prvo obsežnejše delo ob izidu Leta, komaj šestintridesetletne kitajsko-ameriške pisateljice Maxine Hong Kingston, je takoj postalo prodajna uspešnica in bilo deležno naklonjene pozornosti široke bralske javnosti in tudi priznanja kritikov. Prejelo je celo vrsto nagrad. V knjižni zbirki Nova znamenja sta izšli pesniški zbirki GREMO NA MORJE Milana Kleča, bolj znanega kot pisatelja, in V ROKI, prvenec Anje Golob. Tatjana Kokalj

17 12. november 2010 kultura 17 Prvi koncert nove, 13. sezone modrega, glasbenega abonmaja Godalni ansambel Camerata Academica iz Novega Sada s solistkama Evo Nino Kozmus in Tanjo Sonc Več kot obetaven je bil začetek letošnje nove, 13. (2010/11) sezone modrega, tj. glasbenega abonmaja Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Najprej je bila to napoved izvajalcev, tako orkestra, ki je prišel na domžalski oder iz Novega Sada 13-članski (4 prve in 3 druge violine, 3 viole, 2 violončela in kontrabas) komorni sestav samih godalcev brez dirigenta CAMERATA ACA- DEMICA, ki ga umetniško vodi Eva Nina Kozmus violončelist Dejan Mlađenović, s kar dvema domačima, slovenskima solistkama, ta hip morda najbolj odmevnima mladima upoma, kot sta to zagotovo flavtistka, neke vrste formalna evropska prvakinja vseh mladih, 18-letnica Eva Nina Kozmus, in nekaj starejša, 20-letna violinistka Tanja Sonc. Potem pa je bil tukaj tudi spored, ki je kljub napovedi gostujočega tujega ansambla prinesel uvodno slovensko delo, Krekovo Tanja Sonc Sonatino za godala, kar dvoje inštrumentalnih koncertov C. Ph. E. in J. S. Bacha in za konec še glasbo za sama godala O. Respighija. Bilo je to srečanje z glasbo, ki na začetku letošnje domžalske glasbene sezone več kot obeta. Gostujoči ansambel je najprej ponudil slovensko glasbo doayena le-te iz prejšnjega stoletja, akademika Uroša Kreka ( ), in sicer njegovo 3-stavčno Sonatino (1956), sicer naročilo slovitih Zagrebških solistov z A. Janigrom na čelu, potem pa jo je krstno izvedel naš S. Hubad z godali Slovenske filharmonije (1958). Kot je že skladatelj zapisal v njeno vizitko»( ) je šlo za delo muzikantskega značaja: za izvajalce prijetno muziciranje, za poslušalce razvedrilo. Zato v njej ne kaže iskati niti izpovedujočih niti dramatičnih mest, le muziko, kakor si jo napiše skladatelj v oddih ( ) «. Več kot odlična gesta gostujočega ansambla, ki je imel navkljub vsem odličnim referencam pred tem nastopom kar nekaj malih težav (v violinah). In seveda: velika škoda, da tudi za kanček dodatka nismo slišali kaj iz opusa srbske oz. kar bolj konkretno vojvodinske (glasbene) ustvarjalnosti za godala. Kar je seveda tam najmanj tako bogato, kot je bil tokrat bogat godalni zvok širokih in dovolj natančnih, muzično nabitih linij. Njihova (spremljevalna) funkcija zato ni bila v obeh naslednjih koncertantnih točkah nič kaj bolj hvaležna, natančna in v podporo obema mladima slovenskima instrumentalistkama, ki sta se izkazali vsaka s svojim Koncertom: odlična, mlada in najnovejši slovenski flavtistični up Eva Nina Kozmus (iz»šole«milene Lipovšek), v glasbi Carla Philippa Rmanuela Bacha, in malce starejša, še vedno mlada violinistka Tanja Sonc (zdaj»varovanka«primoža Novšaka), pa z glasbo slovitega Johanna Sebastiana Bacha. Bila je to odlična muzika vseh navedenih, četudi tako raznolikih sestavov pa se je dalo slišati, da so podobni, odlični dosežki mogoči navkljub vsemu omenjenemu. Že na prihodnjem koncertu istega (glasbenega) odra pa se bomo 10. novembra srečali s tradicionalnim»lieder abned«, ko bosta na večeru samospevov nastopili naša mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst in njena (stalna) litovska klavirska spremljevalka Gaiva Bandzinaite. Dr. Franc Križnar Prvi jazzovski koncert nove, 4. sezone (2010/11) v Galeriji Domžale Trio Roberta Jukiča Nova, zdaj že 4. (2010/11) jazzovska sezona v Galeriji Domžale se je začela več kot odlično. Tokrat je za to poskrbel odlični 32-letni kontrabasist in basist, Velenjčan Robert Jukič. Ne sam, pač pa v ne kaj preveč tradicionalnem mednarodnem (instrumentalnem) jazzovskem Triu, v katerem sta se mu pridružila še hrvaški trobentač David Jarh (ta naj bi»nadomestil«napovedanega Daniela Noesiga) in avstrijski bobnar Wolfi Rainer. Bil je to vsekakor kratek ekskurz skozi klasični jazz in kjer smo praviloma poslušali avtorsko glasbo vodje tega banda (kontra)basista R. Jukiča. Pri njegovih številnih bravurah, izredno tehnično podkovanem glasbeniku z obilico tiste prave improvizatorske jazzovske žilice, zaradi katere poslušalci tudi prihajajo na te koncerte v Domžale, pa ostala dva člana (in navkljub napovedanemu vskoku trobentača D. Jarha, sicer stalnega člana solista Big banda RTV Slovenija) tega Tria nista nič kaj v depriveligiranem položaju. To je pač jazz in težko bi si drznil napovedati boljšo ali slabšo (jazzovsko) glasbo brez ali s to zamenjavo. To je spet jazz, kjer bi morda slišali kakšne drugačne odtenke, ki pa seveda v tej zvrsti niso čisto nič slabši ali boljši. Vsi trije, dokaj izenačeni jazzovski glasbeniki, odlični improvizatorji, še večji poslušalci drug drugega, tenkočutni bralci jazzovskih modusov, so tako prišli na svoj račun vsak ob svojem (pravem) trenutku. Skoraj brez enega znanega naslova je tekla tale avtorska glasba R. Jukiča, ki naj bi bila plod njegove dosedanje ustvarjalnosti s samostojnih cedejk, kot sta Radio in Jazz za mase, posneti in izdani z različnimi drugimi izvajalci, kombinacijami zasedb idr. Vsekakor pa smo tudi tokrat slišali kaj novega, saj se venomer ustvarjalno in poustvarjalno polni R. Jukič medtem menda že pripravlja na nove diskografske dosežke. Tokrat se je jazzovska glasba»dobro slišala in videla«( J. Matičič) pod slikami in v družbi z modernizmom Silvestra Plotajasa Sicoe, kar v tem (prireditvenem) prostoru postaja že kar pravilo: torej slike oz. razstava in zraven še glasba. Seveda povsem druga kot npr. v matični hiši te Galerije, v KD Franca Bernika oz. na njihovem velikem odru Tomčeve dvorane. Kljub temu, da smo tokrat v debeli uri slišali le štiri skladbe, za katere sem že omenil, da sploh niso imele (objavljenih ali napovedanih naslovov), je bila med njimi po avtorjevih besedah še najbolj izpostavljena Balada alla Žalostinka, ki se je pričela (z Jukičevo basovsko kitaro) in se v dialogu s trobentačem (D. Jarhom) šele po drugi polovici v»happy endu«zaključila v (burnem) Triu. Med drugim smo slišali morda najdaljše delo tovrstne scene, skoraj pol ure neprekinjene improvizacije celotne trojice kot osrednji del tega večera (tretja skladba po vrsti). Šlo je za odlično koncentracijo celotne trojice jazzovskih umetnikov, šlo je za dokaj intimen odnos (polnoštevilnega) občinstva do izvajalcev, bil je to pravi klubski»jam session«. Že v novembru pa je v Domžalah v Galeriji napovedan nov zabavnoglasbeni dvojec, Dada (Kladernik/ vokal) & Marko (Zaletelj/kitara). Franc Križnar Galerija Domžale Ustvarjalne sobote za najmlajše Nadaljevanje s prve strani Poleg stalnega mesečnega programa v Galeriji Domžale, ki obsega otvoritev razstave, strokovno vodeni ogled razstave z avtorjem za odrasle, jazz večer in ogled razstave s kreativno delavnico za predšolske otroke, šolsko mladino in srednješolce, uvajamo tudi ustvarjalno soboto, ki je namenjena najmlajšim udeležencem od treh let dalje. Ustvarjalne delavnice vsebinsko izhajajo iz razstavljenih del, tako da je izpostavljena npr. likovna tehnika, motiv, tema, zvrst itd. Z aktivnim sodelovanjem udeleženci spoznavajo moderne načine likovnega izražanja, se ukvarjajo z abstraktno umetnostjo ter krepijo likovno domišljijo in ročno spretnost. Enourno ustvarjanje je brezplačno, k ustvarjanju povabimo tudi starše. Novembrske aktivnosti ob razstavi tržaškega umetnika Paola Ferluge bodo posvečene abstraktnemu kolažu. Ogledali si bomo avtorjeve razstavljene umetnine in z igro spoznali zgodbe, ki jih sporočajo. Raziskovali bomo likovno tehniko kolaža in spoznali tudi druge sodobne oblike izražanja. V ustvarjalni delavnici bomo izdelali abstraktni kolaž na temo Moje mesto. Ustvarjalna sobota v Galeriji Domžale bo 20. novembra 2010, ob 10. uri. Vabljeni! Katarina Rus Krušelj, Voditeljica likovno-izobraževalnega programa v Galeriji Domžale

18 18 kultura 12. november 2010 Pogovor z Mitom Trefaltom o dobrodelni prireditvi v organizaciji Rotary kluba Domžale, 27. novembra 2010, v hali Komunalnega centra Dobrodošli, obljubljam večer z veliko smeha in prijetnimi občutki, da ste nekomu pomagali Ko človek sliši slovenski igralec, TV voditelj, urednik in športni reporter se zanesljivo spomni na Mita Trefalta, ki je prehodil bogato življenjsko in delovno pot ter se po nekaterih projektih za vedno zapisal v srca Slovencev. Za njim je igralska pot, pot uspešnega športnega reporterja ter avtorja akcije Brazde vzdržljivosti, voditelja trimskih oddaj, scenarista in voditelja razvedrilnih oddaj, med katerimi je imela oddaja Košnikova gostilna posebno mesto. Prav s Košnikovo gostilno, ki je precej drugačna od tiste, ki jo poznate s TV ekranov nekoč, se vrača v Domžale 27. novembra 2010, na dobrodelno prireditev v organizaciji Rotary kluba Domžale. Izkupiček je namenjen programu odvajanja od zasvojenosti od drog in alkohola, v katerega so vključeni predvsem mladi ljudje. Njegov ponovni nastop v Domžalah, o prvem boste lahko prebrali nekaj kasneje, je priložnost, da nekaj več pove o dobrodelni prireditvi, o jeseni življenja, v kateri še vedno aktivno dela zlasti na področju dobrodelnosti, kjer je v spomin na svojega očeta tudi ustanovil Dobrodelno društvo France Trefalt, ter o drugih zanimivostih. Moje prvo vprašanje pa je bilo povezano s sodelovanjem gospoda Mita z Rotary klubom Domžale. Povabili so me in sprva sem bil prepričan, da želijo moje sodelovanje na njihovih tradicionalnih tedenskih srečanjih. Prijetno sem bil presenečen nad njihovim predlogom, da sodelujem na humanitarni prireditvi. Ker je to dejavnost, s katero se ukvarjam v okviru dobrodelnega društva France Trefalt, smo kar hitro našli skupni jezik in priprave, v katerih posebej aktivno sodelujeta zakonca Bogdan in Tanja Zajc Zupan, so stekle. Rotary klub je prevzel organizacijo dobrodelne prireditve, povabil glasbene in pevske goste, sam pa bom prispeval humoristične vložke v obliki kratkih monologov Se vedno odzovete na povabilo na humanitarne prireditve? Če je le mogoče. Če obstaja dober namen, interes in potreba, potem sem zraven. Humanitarne projekte uresničujem že od leta Medtem se je nabralo že 54 nastopov, pri katerih večina dela, tudi organizacijskega, odpade name. Vendar če ima človek veselje s tovrstnimi nastopi, potem ni nič težko, je le zadovoljstvo, tako mene kot igralca, kot vseh, ki so si kupili vstopnico in tako naredili nekaj dobrega. Posebej pomembno pa je, da je s tako zbranim denarjem dosežen dober namen, pa tudi to, da imajo obiskovalci občutek, da so za svoj denar dobili nekaj vrednega, nekaj dobrega in kakovostnega. Med vašimi prireditvami je tudi tradicionalni dobrodelni projekt, v katerem zbirate finančna sredstva za misijonarja z Madagaskarja Izidorja Grošlja, iz katerega imate posebno pozitivno izkušnjo. Dobrodelni koncert, s katerim z zdravnikom Stanislavom Benedikom pomagava zbirati sredstva za izboljšanje življenja na Madagaskarju, je že tradicionalna dobrodelna prireditev, ob kateri na koncu povabimo vse obiskovalce, da, če se jim je zdelo, da je to, kar so dobili na koncertu, več vredno, kot so dali za vstopnico, vržejo kakšen dar v pehar pred prireditvenim prostorom. Skoraj neverjetno se zdi, da navadno ljudje prispevajo celo več, kot jih je stala vstopnica. Prijeten spomin imate tudi na prvi nastop v našem mestu? Res je. Prav dobro se spomnim, da je bil v vaši veliki dvorani koncert ansambla Slavka Avsenika. Ob tej priložnosti me je povabil na oder in prvič je bila omenjena Košnikova gostilna, s katero smo potem razveseljevali številne ljubitelje. Se bomo zbrali v klasični Košnikovi gostilni? Prav v tisti, v kateri sem nastopal prvič v letu 1982 v vlogi Prleka Južeka in Gorenjca Janeza Košnika ne, ta v Domžalah bo bolj podobna tisti, ki ste jo lahko gledali na TV in je bila namenjena 50-letnici mojega dela na televiziji. Vendar z drugimi besedili. Bo pa humoristična in, glede na dosedanje izkušnje, še boljša. Kot povezovalec se nam boste predstavili v humorističnih vložkih, se bomo smejali? Smeh je pomemben in nujen del tovrstne prireditve. Ljudje pa se smejejo marsičemu, včasih s smehom tudi presenetijo. Sam se vselej trudim, da moji nastopi niso vulgarni, da v njih spoštujem sebe in obiskovalce, ki jih nikoli ne podcenjujem. Tovrstni nastopi zahtevajo precej več dela, ob tem pa nikoli ne pozabim materinega naročila:»zmeraj si misli, da pridem v dvorano in se vprašaj, ali bi še naprej govoril, ali bi te postalo sram.«trudim se za zdrav smeh, se je pa že zgodilo, da so me poslušalci s smehom presenetili, a sem kasneje ugotovil, da so dodatno poanto začutili tudi tam, kjer je sam nisem niti slutil. Upam si trditi, da se bodo obiskovalci v Domžalah 27. novembra 2010 pošteno nasmejali, da bodo slišali nove šale in humoristične pripovedi, v katerih ne bo posmehovanja, niti žalitev nikogar. Rad imam kratka, učinkovita in razumljiva šaljiva besedila iz domačega življenja, pa naj gre za spomine iz vojske, za odnose med sosedi in prijatelji, revščino in bogastvo ali kaj drugega. Kaj menite o namenu prireditve? Program odvajanja od zasvojenosti od drog in alkohola, v katerega so vključeni predvsem mladi ljudje, je dober. Vsi imamo otroke, imamo vnuke in če se da kaj narediti, da se jih tega obvaruje, je to veliko vredno. Sam sem velik pristaš dobrodelnih prireditev, katerih izkupiček je v celoti namenjen dobrim namenom in kjer se vsi odrečejo vsemu in je humanitarni namen dosežen. Morda še kaj za konec? Nastopa v Domžalah se veselim. Dobrodošli, obljubljam večer z veliko smeha in prijetnim občutki, da ste nekomu pomagali. Hvala in dobrodošli v Domžalah. Vera Vojska Nova knjiga poezije Zlatke Levstek Vonj po cimetu Verjamete, da knjiga lahko diši. Pa ne le po tiskarskem črnilu, temveč tudi po ljubezni, po zvestobi, po barvah, po pozitivnem... pa tudi po cimetu. In ko boste odprli prvo stran pravkar izdane knjige Zlatke Levstek Vonj po cimetu, mi boste verjeli, še bolj pa mi boste verjeli, ko boste prebrali:»dišiš./po baziliki, sivki,/žajblju./ Po orehih, jabolkih,/cimetu./ Omamne vonjave./ Ne zgrešim te. Pesnica Zlatka Levstek, z družino živi v Radomljah in je prava sončna stara mama, ima rada sonce, šepet valov, roso na bilkah, čebele na sivki, regrat, orlico, dišečo lipo, kosa na živi meji, Radomlje. Všeč ji je cimet, barva, vonj in okus, pomirja. Ljubi moža, otroke,vnuke, poezijo in kavico. Kar 12 zbirk pesmi je že izdala in prav v vseh najdemo skrivnost njenega bogatega življenja, ki jo je v uvodu najnovejše zbirke odkrila tudi Anica Kvas:»Zmore zapisovati najbolj navzočo in silovito resnico, ki jo obdaja. Hkrati pa ni nenavadno prepojena z ljubeznijo, njeno življenje je tako.«vonj po cimetu, Barve cimeta, Cimetovi piškoti in prav na koncu Haiku brez cimeta so delčki pesniške zbirke, v kateri je vrsta kratkih pesmi, ki vsaka zase od bralca ali poslušalca zahtevajo razmišljanje, ponujajo pa tudi možnost in priložnost pogleda na lastno življenjsko pot, na kateri lahko najdemo odsev Zlatkinih pesmi: V najinem gnezdu/ usta rišejo pot do poljuba,/ oči prižigajo plamene,/dotik spleta sanje v oblake./ Sva drug drugemu/ pol dragocene celote. Pred nami, tudi ob njenih ilustracijah, bežijo letni časi, skozi ples snežink kot Zlatka vidimo svoje najljubše oči, gledamo cvetove in preštevamo korake, tavamo izgubljeni v megli in pred nami je jesen, morda še mnogo dolgih skupnih minut in vročih poletnih dni. Strmim in razmišljam ob posameznimi pesmih in zavidam Zlatki, ki pravi: Pesmi so v meni./ O smehu, nebu,/ obljubah in sanjah,/ grmenju, tišini./ Nočejo ven./ A roka jih piše,/ rada bi, kot ona, ki že dolgo krmari po mirnem morju, zavila v pristan in se ne borila, temveč počakala, da mine, in ob tem bila prepričana, da ni še čas, da me potopi. Kako lepo, kako prijazno razmišljanje o jeseni življenja, o čudovitih dneh, ko ugotavljaš, da še nisi raztresel vseh prijaznih besed, nasmehov, da še nisi naučil sonca, kako naj boža vnuke in greje osamljene. In tisti čudoviti haikuji, v katerih nam Zlatka velikokrat v nekaj kratkih verzih pripoveduje zgodbe svojega življenja. Hvala, Zlatka, ostani srečna in sončna. Greva skupaj na pot v sonce, še prej pa na kavico. Čestitam in ti pritrjujem: Diši, pa ne samo po cimetu... Vera Vojska Mladi literati pridružite se nam! V Društvu za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami (D.P.N.T.I.) že ves čas svojega delovanja spodbujamo mlade ustvarjalce, še posebej nam je blizu področje ljubiteljske kulture. Tako smo se odločili, da v začetku meseca decembra pripravimo svojevrsten projekt literarne trenutke na prostem. Zato vabimo vse literate, mlade in mlade po srcu, da se s svojimi avtorskimi literarnimi deli (poezija, pravljice, kratka proza, predstavitve objavljenih ali neobjavljenih knjig) prijavite na literarni večer, ki bo predvidoma med sredino decembra in božičem za točen datum se bomo dogovorili s prijavljenimi. Prijave zbiramo do nedelje, 28. novembra, na elektronskem naslovu brajkovic.rok@gmail.com in na telefonski številki 040/ (Rok Brajkovič). Mateja Kegel Mladi kritik Camerata Academica KD Franca Bernika, Domžale Bil je eden tistih hladnih jesenskih večerov, ko se je poslušalec s koncerta vračal s toplino v srcu, nasmeškom na obrazu ter z glavo, napolnjeno z raznoraznimi mislimi, ki so se večinoma navezovale na koncert, ki je poslušalca tako močno prevzel. Izvajalci, med katerimi moramo posebno omeniti solistki Evo Nino Kozmus na flavti in Tanjo Sonc na violini, so nam pričarali čaroben večer z vrhunsko izvedbo skladb Uroša Kreka, Carla Phillipa Emanuela Bacha, Johana Bacha in Ottorina Respighija. Sam začetek prvega stavka skladbe, ki je imela vlogo nekakšnega uvoda, v sam koncert ni vzbudil kakšne posebne vrhunskosti. Godalni sestav je, vsaj na prvi pogled, Sonatino za godala vzel z levo roko. Neprepričljiv začetek, nečist zvok, neprava razmerja zvoka tako med inštrumenti samimi, akordičnimi toni in glasovi so bili pravo majceno razočaranje. A že kaj kmalu se je stvar močno popravila in stavek so akademski mojstri končali čisto, intonančno točno, s posebnim poudarkom na zvoku godalnega orkestra, ki se je pokazala kot ena njihovih največjih odlik. V podobnem tonu sta izzvenela tudi preostala stavka, zaznamovana in prežeta s čisto intonacijo, ubranim zvokom in odličnim razmerjem med posameznimi glasovi. Prvi vrhunec večera je bila izvedba koncerta za flavto v G-duru Carla Phillipa Emanuela Bacha. Solistka Eva Nina je prav zares biser slovenske glasbene scene in eden največjih talentov v evropskem prostoru trenutno sploh. Izjemna interpretacija tega poznobaročnega koncerta, vrhunska tehnika obvladovanja inštrumenta že pri teh letih ter svetel, kristalno čist zvok, ki ga je mlada solistka izvabila iz flavte, so dokaz, da tudi v slovenskem glasbenem prostoru živijo in se šolajo glasbeni super talenti, ki bodo, upam si trditi, v nekaj letih postali svetovno znani glasbeniki najvišjega kova. Svoje je k izjemni izvedbi pripomogel tudi orkester, ki se je po tutti delih prefinjeno umikal in podrejal solistki, s svojo interpretacijo pa nam je približal duh takratnega časa. Mestoma je izvedba pridobila rahel pridih romanticizma, a to ni nujno slabo, saj je tako Bachov koncert le pridobil na eleganci in prefinjenosti. Solistka se je vseskozi odlično držala in iz minute v minuto razkazovala svojo široko paleto zmožnosti. Posebno pohvalo si prisluži predvsem s tehnično dovršenim pristopom k skladbi. Nekoliko jo je zmanjkovalo le pri zelo zahtevnem zadnjem stavku, toda to še zdaleč ne pokvari izjemnega vtisa, ki ga je pustila mlada solistka. Izjemno delo je opravil tudi orkester pod vodstvom koncertnega mojstra Dejana Mlađenovića, ki se je pri obeh koncertih držal korektno, nudil čvrsto oporo in dopustil solistkama prosto pot pri muziciranju. Po odmoru se nam je predstavila še Tanja Sonc, še ena izjemno talentirana mlada glasbenica, ki je že takoj prepričala z dominantnim, karakterno močnim nastopom. Tudi njen nastop je bil tehnično izvrstno dodelan, komunikacija z orkestrom je bila očitna in užitek v izvedbi Bachovega violinskega koncerta v E-duru je bil resnično prvovrsten. Morda je pri tej baročni skladbi orkester le malo pretiraval z ekspresivnostjo, smo pa poslušalci videli, čutili, slišali nekaj, kar je vsaj za naš glasbeni prostor nepojmljivo: ducat glasbenikov, ki s solistom vred dihajo drug za drugega, podrejajo svojo brez dvoma vrhunsko igranje inštrumenta kolektivu in prav vsi stremijo k enemu cilju, pričarati vrhunsko glasbo. Ta volja in užitek ob igranju se jim sveti in vidi v očeh, v prav vsaki kretnji, kar poslušalca še dodatno prevzame. K Tanjini izvedbi ni kaj dodati, mojstrsko, čutno odigranemu drugemu stavku, kjer je komunikacija med glasbeniki prišla najbolj do izraza predvsem v kontrapunktu posameznih inštrumentov solistki, je sledil še živahen in poskočen zadnji stavek, ki je izvrstno pričaral plesno vzdušje baroka. Tanjina največja odlika je poleg tehnike in zvoka še komunikacija, ki sem jo prej pri Evi Nini malenkost pogrešal, a sta obe pokazali izjemen karakter, ki ga solist nujno potrebuje. Za konec se je orkester predstavil še sam, in sicer z Respighijevimi Antičnimi igrami in arijami. Zvok, ki so ga pri tej skladbi izvabili glasbeniki, je bil resnično nezemeljski, nepojmljiv. Pretanjena, ekspresivna neorenesančna izvedba je verjetno poživila duha prav v vsakem od prisotnih, dovršene variacije v ariji so bili pika na i. Do zadnjega akorda, ki je izzvenel v dvorani, je bilo poslušanje čisti užitek. Orkester ni pokazal niti ene hibe, nasprotno! Lahko izpostavim le izjemno uigranost, vrhunski, bogat zvok, ki se je najbolj odražal v zadnjih stavkih Antičnih iger, angažiranost ter izredno predanost in vodenje karizmatičnega Dejana Mlađenovića. Lahko rečem le, da je bil to in bo ostal verjetno eden izmed najboljših koncertov letos pri nas na Slovenskem. Mihael Kozjek Urbana plastika Na Ljubljanskem gradu je bila v oktobru razstava kamnitih klopi in urbane skulpture, ki je nastala v sodelovanju Festivala Ljubljana, Društva likovnih umetnikov Ljubljana ter podjetja Mineral. Kustos razstave je mag. Vid Lenard, ki je objekte funkcionalno umestil na dvorišče Ljubljanskega gradu. Polona Demšar razstavljala na Ljubljanskem gradu Kot smo lahko prebrali in se tudi sami prepričali, razstava na grajskem dvorišču v Ljubljani predstavlja različne vidike urbanega pohištva, ki so na meji med umetnostjo in designom. Med razstavljavci oblikovalcem Jurijem Dobrilo in umetnikoma Mileno Braniselj in Boštjanom Novakom je s svojim ustvarjanjem sodelovala mlada umetnica Polona Demšar s Svete Trojice. Umetniki so v sodelovanju s podjetjem Mineral zasnovali kamnite klopi in skulpture, ki se vse osredotočajo na kompleksno medsebojno delovanje lokalnega in globalnega, tradicije in novosti. Kamnite klopi in skulpture, postavljene na gradu, naj bi bile kasneje umeščene v mesto in bodo lahko pomenile novo identiteto mesta, hkrati pa na posameznih dogovorjenih lokacijah lahko pomenijo možnost in priložnost za srečevanje prijateljev. Razstava bi lahko pomenila tudi priložnost za identiteto našega mesta. Mladi Poloni Demšar za njeno živahno umetniško ustvarjalnost iskrene čestitke! V.

19 12. november 2010 kultura 19 Slikarska razstava v Galeriji Domžale Silvester Plotajs Sicoe kd franca bernika Klapa Mali Grad spet v Domžalah S kančkom nostalgije na preteklo poletje nam je v hladni jeseni Kulturni dom Franca Bernika zopet postregel s skorajda tradicionalnim celovečernim koncertom dalmatinske Klape Mali grad. Klapo pod umetniškim vodstvom Primoža Leskovca sestavljajo pevci Bojan Kotnik, Boštjan Kurmanšek, Franci Plahuta, Marjan Plemeniti, Matej Primožič, Boris Selko, Matjaž Zadravec in Roman Zorman. Fantje so ljubiteljem tovrstne glasbe v naših krajih dobro poznani. Ne moremo namreč mimo dejstva, da so s svojim izredno aktivnim pojavljanjem v našem prostoru nekako zapolnili tisto manjkajočo glasbeno nišo, ki nam je še iz časov stare Jugoslavije tako ljuba. Njihove glasove smo lahko v preteklosti slišali tako na velikih odrih Hale Tivoli in portoroškega avditorija kot tudi na različnih koncih Slovenije, marsikdo pa jih je imel priložnost slišati tudi na domačem praznovanju. Celovečerni koncerti, kakršnemu smo bili priča v Domžalah, pa so v glasbenem udejstvovanju vsekakor nekaj posebnega. Od izvajalcev zahtevajo veliko mero tehnične pripravljenosti in zbranosti, saj je ta za skoraj dve uri trajajoč koncert nujno potrebna. In moramo priznati, da je Klapa Mali grad na koncertu v Domžalah ta preizkus opravila zelo dobro. Program koncerta je obsegal tako tradicionalne dalmatinske pesmi kot tudi novejše priredbe, pisane za klapske sestave. Fantje so ponovno dokazali, da se z lahkoto sprehajajo med različnimi stili in v vsakem primeru publike ne pustijo hladne. Morda se pozornemu poslušalcu na trenutke zdi, da so bolj»domači«v mornarskih majicah ter kavbojkah kot v svečanih oblekah, vendar pa ne gre zanikati, da tudi v slednjih delujejo zelo suvereno. Posebnost koncerta je bil nedvomno povezovalni del, kjer je imel gledalec/poslušalec na trenutke lahko že občutek, da sedi na gledališki predstavi. V tem oziru je potrebno pohvaliti izredno domiselnost in izvirnost tekstopisca in povezovalca domačina Mateja Primožiča. Preživeli smo lep dalmatinski večer, ki je v vseh ozirih zadovoljil pričakovanja poslušalcev. Zadovoljni so bili vsi, ki so si morda zaželeli le malce dalmatinskega melosa, kot tudi tisti, ki od klape vsako leto pričakujemo vedno več tudi v smislu tehnične dovršenosti. Klapi želimo veliko delovne vneme in energije v prihajajoči sezoni in nasvidenje v naslednji jeseni. A.J.da V uvodni razstavi nove sezone 2010/11 v Galeriji Domžale se je predstavil slikar in grafik Silvester Plotajs Sicoe. Že od začetka njegovega ustvarjanja uporablja izrazito močne barve, ki jih je v zadnjih delih še bolj intenziviral. Oktobrska razstava je zagotovo pričujoči dokaz, da je umetnik Sicoe v dvajsetletnem udejstvovanju na likovnem področju s samosvojim in prepoznavnim likovnim jezikom pustil pečat v sodobni slovenski umetnosti. Silvester Plotajs Sicoe je figuralik, ki svoje slike gradi tako, da ustvarja napetost med prostorom in figuro v sredini. Prostor pušča namenoma ploskovit, skladno z otroško neobremenjenostjo z izkušnjo prostora, ki ga tu pa tam začini z globinskimi detajli (kot je npr. piramida). Figura v sredini pa naj bo človek, žival ali rastlina je bolj ali manj ekspresivno pripovedna in poudarja napetost z abstraktnim prostorom okrog nje. Figura je fantastično realistična in glavna označevalka njegove umetnosti. Vsebinsko je Sicoe zelo neposreden, pripoveden, v zadnjih delih tudi provokativen in precej skrivnosten, tako da marsikatera slika potrebuje večjo poglobljenost vanjo. Predvsem pa Sicoe na svoj poseben odkritosrčen način zrcali svoj čas, svoj domišljijsko resnični svet. Pravzaprav ga ravno zaradi neobremenjenosti v iskanju trendov, duhovitosti in svobode v uporabi mitov in ikon, likovni kritiki uvrščajo med predstavnike mlajše genera- cije slovenske likovne umetnosti, ki izražajo lastno izpoved skozi podobo»realističnega«tipa figure. Silvester Plotajs Sicoe slika premišljeno, a le sprva, ker ga slika postopoma potegne vase. Največkrat v barvo vmeša mivko za doseganje večjega učinka voluminoznosti barve. Ne prenese prazne površine, zato jih v skladnem razmerju na»horrorvacuijski«način polni z glavnimi protagonisti ter različnimi detajli, kot jih narekuje vsebina umetnine. V zadnjem ciklu slik je dodal nov element praznega prostora v sredini kot negacijo vselej prisotne središčne figure. Avtor pravi, da je večina njegovih del avtobiografskih in so v vseh pogledih zaznamovane z resničnimi dogodki, ki jih fragmentarno umešča v slike. Figuralika je tipično Sicojevska, ki bolj ali manj presega tipizacijo in ostaja subjekt z značilnimi osebnimi izrazi in lastnostmi, kot jo je v zadnjih letih v slovenski likovni prostor vnesla skupina mlajših avtorjev (poleg Silvestra Plotajsa Sicoea še Jurij Kalan, Aleksij Kobal in drugi) v uporabi predvsem nadrealne in fantastične figuralike. Njihove slike ob sodobnih multimedijskih umetniških konceptih podajajo vpogled v možnosti današnjega klasičnega slikarstva, ki kljub sodobnosti še ostaja tradicionalno polje raziskovanja. Katarina Rus Krušelj Naši kraji in ljudje skozi čas Filmski večer FKVK Mavrica iz Radomlje V Knjižnici Domžale je bil 18. oktobra tradicionalni jesenski filmski večer. Petnajst filmov in filmskih kolažev se je zvrstilo v uri in pol. Nekateri filmi, in dogodki na njih, so bili stari preko 40 let, nekateri so bili čisto sveži. Prve projekcije so bile namenjene Ljudski tehniki oziroma Zvezi organizacij za tehnično kulturo: Oris LT po 2. svetovni vojni, Državno prvenstvo v kartingu v Domžalah, Odprtje koče radioamaterjev na Menini planini (1974), Kaj veš o prometu (1979), Razstava društev LT v Domžalah (1971), Miting letalskih modelarjev v Radomljah (1986). Nato so se s čisto novim filmom, katerega rdeča nit je iskrena in bogata pripoved Mare Vilar, spomnili 30-letnice delovanja Ljudskih pevk KD Domžale. Vrnitev v leto 1970 je bil dokumentarni film Svetovno prvenstvo v košarki, na katerem je četa Iva Daneva doživela najsvetlejše trenutke jugoslovanske košarke. Poleg filma so razstavili tudi fotografije, ki izjemno kakovostno predstavljajo dinamično športno panogo. Tako film kot fotografije so člani komaj nadaljevanje s strani 1 Razstavo so odprli 27. septembra. Na njej so se predstavili Anja Kosmač, Katarina Popelar, Kristina Marolt, Tinkara Šuštar, Nuša Potrpin Hojnik, Maša Kosmač, Janez Popelar, Jana Hojnik in Ana Novak. Vsem devetim je Jože Kragelj, vodja fotografske sekcije podelil priznanja. V kulturnem programu ob odprtju razstave je Mavrica prikazala nekaj filmov. S prvim so ilustrirali utrip na poletnem krožku. Z dvema filmoma so se spomnili letos umrlih prijateljev kluba, ki ju imajo zabe- ustanovljene Mavrice naredili pod mentorskim vodstvom fotografskega mojstra Vilija Majheniča. Utrip prestolnic Prage, Berlina in Varšave je pričaral na cestni poti posneti»road-movie«film Jezdeci Braneta Bitenca. Gledalci so videli, da je tudi leta 1980 vzhodna Evropa premogla barvitost pokrajine in arhitekture ter prijaznost in neposrednost ljudi. Igriv film Janeza Kosmača Skrivnosti pomladnega gozda je Mavrica posnela pred 30 leti za Košnikovo gostilno Mita Trefalta. Možnost, da se pojavijo v elitni oddaji državne televizije, je tedaj pomenila, da je bila Mavrica najuspešnejše ljubiteljsko filmsko društvo v Sloveniji. Razstavi Mavrice v Radomljah Letnico 1983 ima film Tonija Müllerja Ko b' sodov ne b'lo. Izjemen dokumentarni zapis nastajanja soda je bil posnet v sodarski delavnici Ferdinanda Laha v Suhadolah. S krajšima filmoma so se spomnili tudi preminulih prijateljev Mavrice basista Roka Lapa in kulturnega delavca in harmonikarja Boža Matičiča. Večer so zaključili z barvito fresko Škofjeloški pasijon in filmom Na terenu, ki prikazuje, kako Mavrica z več kamerami in s sodobno tehniko snema dogodke in jih sočasno oblikuje v končni film. Med filmi so se vrstili komentarji o času, v katerem so bili posneti, o ozadju dogodkov, ki so bili posneti, spomnili pa so se tudi rojevanja Mavrice in sopotnikov, ki so k rojstvu in rasti pripomogli: Andreja Zajca, Bojana Krištofa, Vilija Majheniča. Omenili so tudi možnost, ki jo sodobna tehnika omogoča, da si obiskovalci lahko naročijo filme FKVK Mavrica v obliki zgoščenke v formatu DVD. Igor Lipovšek Počitniški fotografski krožek 2010 in Košarka 1970 ležena na filmski trak: basista Roka Lapa in harmonikarja ter vsestranskega kulturnega delavca Boža Matičiča. Slišali smo tudi pesem Slika in beseda, Franceta Cerarja, iz njegove zbirke Dogodnice in... Nostalgijo je prinesel film Svetovno prvenstvo v košarki. V njem so zabeležili triumf Danevove generacije košarkarjev, ki se je leta 1970 v Ljubljani zavihtela na svetovni prestol. Zanimivo je, da je takratni organizacijski odbor dovolil ljubiteljem Mavrice, da so družno s poklicnimi fotografi slikali in snemali dogodke povsem od blizu. Kakovostni, pristni in verodostojni posnetki in fotografije so navdušencem, ki so imeli klub ustanovljen komaj eno leto, uspeli tudi zato, ker jih je vodil in z nasveti usmerjal mojster Vili Majhenič. V njegovem domžalskem studiu so nastale tudi fotografije košarkarskega prvenstva. Fotografije, ki jim štiri desetletja niso odvzela umetniškosti, dokumentarnosti, pravočasnosti in športnosti, dodala pa so jim zgodovinski pridih, so bile razstavljene v pritličju, v galeriji Dom. Igor Lipovšek Kulturno društvo Jožef Virk Dob Palček in Kraljestvo povodnega moža za vesel začetek otroškega Živ-Žava GLEDALIŠKO LUTKOVNI KULTURNI DOM DOB VABLJENI na predstavo otroškega Živ-Žava, v nedeljo 14. novembra 2010, ko se bo na odru Kulturnega doma na Močilniku v Dobu odvila predstava Moj dežnik je lahko balon v izvedbi Lutkovnega gledališča Fru-Fru iz Ljubljane. Za več informacij pokličite na tel.: 041/ ! Veselje, žalost, smeh, napetost in srečen konec vse to so doživeli gledalci, ki so si 26. septembra 2010 v Kulturnem domu na Močilniku ogledali lutkovno predstavo Palček. Prvo igrico v sklopu gledališko-lutkovnega Živ-Žava 2011 sta izvedla igralca iz ljubljanskega Mini Teatra, iz zadovoljnih obrazov pa je bilo videti, da bodo dvorane ob Živ-Žavovih popoldnevih vedno polne. Grimmova zgodbica govori o le za prst velikem dečku, ki sta ga starša poimenovala Palček. Kljub svoji majhnosti je bil fantek velik po svojih dejanjih: bojevit, hiter, okreten, iznajdljiv in bister, od rok mu je šlo karkoli si je zamislil. Pridno je pomagal staršema, če je le lahko. A ker je bila družina tako uboga, je oče Palčka na njegovo prigovarjanje prodal kralju. Oče kralj je Palčka podaril princesi, njeno grdo ravnanje pa je privedlo do tega, da je Palček pobegnil. Na begu je srečal dva razbojnika, ki sta se namenila oropati kraljevo zakladnico, kar pa jima je pogumni Palček preprečil. Za srečen konec je poleg Palčka poskrbel še hvaležni kralj, ki je Palčka nagradil z dovoljenjem, da se sme vrniti k staršema, tako igralcema kot kralju pa so se z aplavzom zahvalili otroci. Druga predstava je postregla s slovensko ljudsko pravljico Kraljestvo povodnega moža in nadvse pomembnim sporočilom: bolj kot bogastvo sta pomembna družina in ljubezen. Jeseniški Teater za vse je 17. oktobra gledalce popeljal v globoki tolmun, kjer je med ribami, raki in školjkami živel povodni mož. Okolje je res bilo čudovito, a kaj ko povodni mož imel prijatelja, ki bi mu delal družbo... Vse do nesreče Tomaža, ki pade v tolmun. Povodni mož je bil vesel družbe in da bi fanta obdržal pri sebi, mu je ponudil srebro, zlato, igrače in drago kamenje. A vse to ni bilo dovolj, Tomaž si je kljub bogastvu želel le vrniti se domov, kjer so ga čakali starša ter bratec in sestrica in bili neskončno veseli ob njegovi vrnitvi. Pravijo, da bi morali tudi odrasli prebirati pravljice, morda res, saj velikokrat vsaj malo pozabimo, da ima vsakdo lahko veliko srce in s svojimi dejanji poskrbi, da je vsem lepše, in da lahko ljubezen in srečo postavimo pred še tako veliko bogastvo.

20 20 kultura 12. november 2010 Matjaž Brojan razstavljal v Trzinu Trzinska s'kerca se na ogled postavi Trzin je zagotovo prepoznaven po sekiri in še zdaj Trzinci prisegajo na»trzinsko s'kerco«, ki je bila nekdaj zbadljiv simbol za kraj in njihove prebivalce.»zato nas veseli, da gospod Matjaž Brojan prav v našem kraju iz svoje bogate etnološke zbirke prvič razstavlja zbirko sekir,«je v prijazno povabilo na ogled razstave oro- dij kulturne dediščine v Centru Ivana Hribarja v Trzinu zapisalo Turistično društvo Kanja Trzin. Prijetno vzdušje z veliko znanimi Trzinci, med katerimi sta bila tudi župan Anton Peršak in predsednica Turističnega društva Kanja Trzin, Jožica Valenčak, ter številnimi Matjaževimi domžalskimi prijatelji, so Največji izziv Toma Kočarja doslej Biblijske zgodbe Tomo Kočar je eden najplodovitejših in najbolj priljubljenih ustvarjalcev literarnih del za otroke in mladino. Napisali in objavili ste več kot 200 pravljic, a na najnovejših zvočnih zgoščenkah ne najdemo pravljic... Kakor se vzame. Zgoščenki nosita naslov Biblijske zgodbe s podnaslovoma Noe in Abraham, ki sta vsak na svoji zgoščenki najbolj izpostavljena lika. Dejansko gre za predstavitev nekaterih znanih zgodb iz Svetega pisma v sodobni in posebej otrokom privlačni obliki. Kaj lahko poslušalci od teh dveh zgoščenk pričakujejo? Tisto, česar so tudi sicer vajeni pri mojih zgodbah: veliko akcije, zanimive dialoge, privlačno zvočno kuliso, ne nazadnje kako poučno sporočilo. Morajo pravljice vedno vzgajati? Po mojem morajo biti najprej zanimive. Če so dobro napisane, pridejo sporočila sama od sebe. Biblijske zgodbe so tako močne, da so preživele tisočletja. Predelava je pomenila veliko odgovornost, saj nisem želel izgubiti bistva, kot se to rado zgodi v kakšnih spektaklih, kjer na koncu ostane le boj med dobrimi in slabimi fanti. Ampak pravljice in tudi zgodbe iz Svetega pisma opisujejo ravno to: boj med dobrim in slabim? To je znana poenostavitev. Veliko ljudi reče, da se otroci iz pravljic naučijo, da dobro premaguje slabo. To ni res. Pravljice so namenjene pripravi na samostojno in odgovorno življenje. Zato se iz njih naučimo na primer, da so napake kaznovane, da je vztrajnost nagrajena, da zvijača lahko premaga silo, da se ti bo prijaznost bolj verjetno povrnila z dobrim kot bi se neprijaznost... Srečni konci so v pravljicah sicer običajni, a ne obvezni. Prvotna verzija Rdeče kapice na primer nima lovca. Je pa v obeh verzijah Rdeče kapice sporočilo enako: prevzeti moramo odgovornost za svoje početje. Rdeča kapica s srečnim koncem sporoča tudi, da po napaki lahko dobimo še eno priložnost. V Biblijskih zgodbah junaki pogosto dobivajo drugo priložnost? To se mi zdi eno najpomembnejših sporočil. Za napako si kaznovan, na primer Adam in Eva morata zaradi»rabutanja«iz rajskega vrta, a si lahko ustvarita svoj vrt. Tudi zgodba o Noetu je zgodba o drugi priložnosti, o upanju. In vse zgodbe o Abrahamu opevajo vztrajnost. Koliko svobode ste si vzeli pri predelavi besedil Svetega pisma? Bistveno manj od generacij prevajalcev in prepisovalcev, ki so zgodbe načrtno predelovale in prirejale svojemu okolju. Iz vsake sem izluščil bistvo, dodal dialoge za poživitev dogajanja, a hkrati poskusil ohraniti nekaj starinskega šarma in čim več poetike, ki odlikujeta besedila Svetega pisma. Dodal sem precej zvočnih učinkov in primerno obarvano glasbo, ki vseeno zveni sodobno. Koliko dela je bilo vloženega? Približno leto dni, najprej študij osnovnih, potem podpornih besedil, seveda v glavnem v tujih jezikih, gledanje in poslušanje številnih predelav, ki prepogosto izpadejo kot pridiganje ali pa zvodenijo v indijanaricam podobne rezultate, čemur sem se poskusil izogniti. Nato pisanje in popravljanje, snemanje, sestavljanje posnetkov devetih igralcev, dodajanje glasbe, kup tehničnih podrobnosti... Koliko zgodb je na zgoščenkah? Vsega skupaj deset zgodb, približno po ura za vsako zgoščenko, od mita o nastanku sveta do Abrahamovega žrtvovanja Izaka. Upam, da bomo lahko že kmalu nadaljevali z zgodbami o ostalih junakih Svetega pisma. Čaka nas še veliko močnih zgodb o ljubezni in sovraštvu, zaupanju in prevari, skromnosti in pohlepu... Če te zgodbe poznamo in jih razumemo, bomo bolje razumeli tudi sebe in druge. So Biblijske zgodbe namenjene samo otrokom? Po mojem se odrasli lahko iz njih naučijo še več. Kdor pozna zgodbo o Abrahamu, ki je prerok tako po krščanskem, kot judovskem in muslimanskem verovanju, bo veliko bolje razumel odnose na Bližnjem vzhodu, ki krojijo svetovno politiko in naš vsakdan. Tudi nikakor niso namenjene le vernikom. V dobri zgodbi, kot je Sneguljčica, lahko uživamo in se iz nje učimo tudi, če ne verjamemo v čarovnice in palčke, kajne? Hvala za pogovor. Bogdan Osolin popestrili pevci Moškega pevskega zbora Kerlci. Vsakovrstne s'kerce pa sta ob Matjažu Brojanu, novinarju in publicistu, raziskovalcu krajevne preteklosti, rezbarju ter strastnemu zbiralcu različnih etnografskih zbirk, med katerimi ima vse, povezano s slamnikarstvom, posebno mesto, pospremila dr. Janez Bogataj, eden najbolj znanih slovenskih etnologov, ter dr. Nikolaj Sadnikar, znani zbiratelj in iz Kamnika. Župan Občine Trzin Anton Peršak je po pozdravu na kratko spregovoril o pomenu dela Matjaža Brojana ter poudaril, da razstava nima le kulturno-zgodovinske vrednosti temveč tudi izobraževalno, posebej za mlade. Dr. Janez Bogataj, ki je Matjaža Brojana prav v letu 1980 navdušil za tovrstno zbiranje kulturne in druge dediščine, je o sekirici govoril kot o enem najstarejših orodij in orožij, predstavil junake, ki so jo nosili, poudaril pa tudi, da je Brojanova zbirka sekir izredno presenetljiva, posebej fenomenalno pa se mu zdi lokalno poimenovanje teh orodij in orožij. Svoj odnos je ilustriral s prijetno življenjsko zgodbo, katere moto je bil, da se oziramo nazaj in se učimo za naprej. Zgodbo, povezano z originalno trzinsko s'kerco, ki je žal za vedno izgubljena, je povedal tudi Matjažev dobri prijatelj dr. Nikolaj Sadnikar, ki je obudil tudi spomine na Ivana Hribarja in Tineta Orla. Ob koncu smo prisluhnili tudi avtorju, ki je svoje življenje povezal z lesom, ob tem pa se spomnil tudi starega očeta tesarja in poudaril, da tudi zbirka sekiric odraža ljubezen in njegovo naklonjenost do lesa. Trzinska s'kerca pa prav po zaslugi Matjaža Brojana postaja spet aktualna in pomemben del dediščine. Vera Prva knjigica v zbirki Sad Earth Collection Alenke in Tomaža Klopčiča Drugačna zgodba o hrastu V novembru je izšla Drugačna zgodba o hrastu Alenke in Tomaža Klopčiča prva knjigica v zbirki Sad Earth Collection, ki sta jo zasnovala mlada avtorja iz Lukovice. Izdajo knjige sta predvidela le v angleškem jeziku, da je izšla tudi v slovenščini, pa je zasluga njune mecenke, evropske poslanke Tanje Fajon. Alenka, ki ljubi rekreacijo, zlasti v naravi, knjige in živali, vse to pa skuša tudi učinkovito združevati, je do sedaj izdala že štiri knjigice z živalskimi junaki, sredstva od prodaje pa namenja tudi živalskim zavetiščem. Drugačna zgodba o hrastu (v angl. A Different Oak Story) je njena peta in Tomaževa prva knjiga, okoljsko tematiko pa sta avtorja poudarila tudi z reciklirnim papirjem. Uvodno besedo je napisala evroposlanka Tanja Fajon, spremne besede na platnici knjige pa so pripravili Dejan Savić iz slovenskega Greenpeacea, urednica revije National Geographic Junior Irena Cerar in evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik. Drugačna zgodba o hrastu govori o mladem hrastu Stanislavu, ki zaradi neustavljive sečnje izgubi starše, v njem pa se tako začne kopičiti jeza celotnega gozda. Sicer resna zgodba pa ima tudi komičen vložek v obliki debelega albinskega netopirja Bojana. Gre za zgodbico, ki jo enostavno morate prebrati in povedati naprej! Otroške knjige za živali in naravo! Alenka in Tomaž bosta vsako leto izdala najmanj eno knjigico v zbirki Sad Earth Collection, pod okriljem bosta odpirala problematične okoljske teme, kot so podnebne spremembe, taljenje ledenikov, krčenje gozdov, vselej pa bosta vanje vključevala tudi spremne besede kompetentnih ljudi. V pripravi imata že naslednjo zgodbico z naslovom Pi zadnji polarni medvedek, s katero nameravata prav tako opozoriti mlado bralstvo, pa tudi starše na nujnost spremembe človekovega odnosa in ravnanja s planetom. Da je namen zbirke Sad Earth Collection resnično primeren v današnjem času, potrjuje tudi dejstvo, da je že prva knjiga dobila mecensko podporo. Če želite širiti glas za živali in naravo ter postati del okoljsko naravnane, kulturno ozaveščene in družbeno odgovorne skupine, ki ji je mar za Zemljo, obiščite lahko pa tudi pišete na alenka.klopcic1@ gmail.com ali pokličete na tel.: 031/ (mak) Nagradno vprašanje za bralce Slamnika Slamnik bo skupaj z Borisom Kopitarjem omogočil štirim bralcem oz. bralkam Slamnika, da so gostje na NOVOLETNEM VIDEOME- HU. Odgovorite na spodnje vprašanje in odgovor do 26. novembra 2010 pošljite na UREDNIŠTVO SLAMNIKA, KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽA- LE, Ljubljanska 61, 1230 Domžale. Novoletni Videomeh Napišite najmanj enega nastopajočega, ki bo na Novoletni Videomeh, v nedeljo, 12. decembra 2010, v halo Komunalnega centra Domžale, prišel s Koroške. ODGOVOR ime in priimek naslov telefon

21 12. november 2010 domžale 21 Zasebni vrtec Mali Princ Vrtec z Montessorijevo pedagogiko v Domžalah 3 1 nadaljevanje s strani 1 Naši vrtci so že v osnovi znani kot zelo kvalitetni, ne le po prostorih, opremi in strokovno izobraženimih vzgojiteljih, temveč tudi po programih. Od kod torej ideja ali želja, da v vrtec začnete uvajati elemente pedagogike Montessori? Renata Dežman: Po podrobnejšem opisu programa iz Zavoda za Montessori izobraževanje, sem bila nad njim navdušena. Že prej sem se spraševala, kaj lahko naredim za svoji vnukinji, da bo dobro za njuno učenje in ravno v tem programu sem za njiju videla največ prednosti. Kot nekoliko bolj plahi, sta tako prišli v okolje, ki vsakemu otroku ponuja enake možnosti. Dejstvo je, da nekateri otroci postanejo vodje že pri dveh letih, drugi pa se skrijejo v ozadje, čakajo na navodila in ne gradijo na svoji samopodobi ali samozavesti. Pri tej, veliko bolj individualni metodi, pa ima otrok možnosti, da se sam odloča, s katerimi dejavnostmi se bo ukvarjal. Tega mu nihče ne more odvzeti in na ta način nam sporoča svoja močna področja. Otrok vedno dela tisto, kar zna, mu je domače in mu prinaša uspešnost. Od tam ga nato povezujemo z ostalimi področji, pri katerih ni tako siguren vase in pri katerih potrebuje nekaj spodbude. Poudarjamo tudi znanstveno dokazani podatek, da se otrok do treh let nauči kar 60 % vsega, do šestega leta pa že od 80 do 85 % vseh stvari. Otroci so kot gobe, ki vase vsrkavajo vse informacije, ki jih dobijo. In to je potrebno izkoristiti. Ali je ta metoda po vašem mnenju za kakšne otroke uspešnejša? Andreja Kovač: Kot zelo uspešna se je pokazala pri plahih otrocih. Pri 5 4 Slika 1: otrok dela na preprogi, ki označuje "njegov teritorij". Ostali otroci spoštujejo njegov prostor in mu ne stopajo po preprogi ali skačejo čez njo. Slika 2: otroci sami skrbijo za ambient. Na sliki je deklica, ki zaliva in ureja lončnice, ki so v igralnici. Slika 3: aktivnost umivanja dojenčka. Otroci rokujejo z realnimi predmeti. V banjici je voda, poleg tega ima še milo s katerim namili dojenčka, ga popudra z otroškim pudrom ali namaže s kremo... Težimo k temu, da otrok rokuje z realnimi stvarmi. 6 Slika 4: otrok si pripravi stalno testo in z njim oblikuje, ga barva... Aktivnosti so otrokom stalno na voljo in ne le takrat, ko si vzgojitelj to zamisli - načelo svobodne izbire aktivnosti. Slika 5: s tem ko otroku omogočamo samostojno in individualno delo, šele spoznamo kako močne koncentracije in natančnosti je sposoben otrok. Slika 6: črke in številke spoznava najprej preko tablic na katerih so peščene črke oz. številke. S prsti tipa in si na ta način zapomni, kako se napiše črka ali številka - se mu vtisne v mišični spomin 2 nas ni primerjave z vodjem skupine, otroci delajo samostojno in so izziv sami sebi. Ne primerjajo se med seboj in niso v stalnem tekmovalnem duhu. Vzgojitelji pa otroku pomenijo le podporo in jim pripravijo prostor ter pomembne materiale. Poudarjate samostojno delo in individualnost. Imate vključeno tudi timsko delo? Andreja Kovač: Dan začnemo skupaj. Po zajtrku naredimo jutranji krog in izvajamo socialne igre za razvoj socialnih veščin. Nato preidemo na individualno delo, kateremu mnogi zelo oporekajo. Menijo namreč, da vzpodbujamo preveč individualnosti, mi pa verjamemo, da se otrok največ nauči in potrudi prav takrat, ko mora nekaj narediti sam. Skoncentriran je namreč na delo, ki ga mora opraviti in takrat so možgani najbolj aktivni. Naša naloga je, da otroka pri njegovem delu zaščitimo, da ga lahko opravi do konca in uspešno. Individualnost je tako poudarjena ravno zaradi te koncentracije. So pa seveda tudi določene aktivnosti, kjer otroci delajo v skupini. Imate kakšna pravila? Andreja Kovač:Gradimo na tem, da je okolje umirjeno, da si otroci ne nagajajo in ne uničujejo materiala. V nasprotnem primeru jih preusmerimo v drugo dejavnost, jim povemo, zakaj smo to naredili, ali pa jih poskušamo pridružiti k igri. Tudi vzgojiteljice nikoli ne vzdignejo glasu ali vpijejo čez sobo, temveč vedno pridejo do otroka. Mini kuhinje, omare, celo likalnik in priprava za pranje oblačil. Kako to uporabljajo otroci? Andreja Kovač: Ravno to je največja razlika našega programa v primerjavi z drugimi vrtci. Otrok dela s konkretnim materialom in ima tako neko mini pripravo na življenje. Tako kot vidi in dela doma, tako dela tudi v vrtcu. Dejavnosti se med seboj povezujejo. Lahko povem primer umivanja dojenčka. Otrok ga sleče, da oblačila v koš za perilo in dojenčka skopa. Drug otrok perilo vzame iz koša, ga opere in obesi, spet tretji pa oblačila zlika in zloži v omaro. Krog, ki ga vidi doma, uresničuje pri nas. Doma navadno otrokom ne dovolimo, da sodelujejo pri vseh aktivnostih, čeprav si to zelo želijo. Tukaj pa za urejenost prostora skrbijo sami, tako da zalivajo lončnice, pobrišejo prah, pospravljajo za seboj in podobno. Vedo, kaj morajo narediti in če se npr. neka roža posuši, bodo vedeli, da je to zato, ker niso dovolj dobro skrbeli zanjo. Kaj je najljubše otroško delo? Andreja Kovač:Otroci komaj čakajo na dežurstvo. Navadno izberemo pet dežurnih, ki gredo predhodno v igralnico, pripravijo mizo in postavijo celo kakšno dekoracijo. Po koncu obroka dežurni ostanejo v sobi in mizo pospravijo. Vse krožnike spraznijo v posodo za odpadke, obrišejo mizo, pometejo pod mizo in prostor pustijo enak, kot je bil pred obrokom. Z enakim navdušenjem zalivajo rože. Kako torej stopnjujete dejavnosti? Andreja Kovač: Pri najmlajših pričnemo z enostavnimi dejavnostmi, ki vključujejo enostavne gibe, nato pa dejavnosti in gibi postajajo vedno bolj kompleksni ter fini. Razvija se fina motorika. Tudi pri oblačenju začnemo na zelo enostaven način. V okvirčke vstavimoblago z zadrgami, gumbi, ježki ali zaponkami in jih postavimo na mizo, nato na mizo prinesemo že prave jakne,na koncu pa to poskušajo že na sebi. Zakaj uporabljate preproge? Andreja Kovač: Določene stvari se lažje delajo na preprogi, določene na mizi, spet druge na stolu. Preproga predstavlja otrokov prostor, ki je v času aktivnosti samo njegov. Mi moramo poskrbeti, da mu drugi otroci ne hodijo po preprogi, gredo okoli nje in ne skačejo po njej ter na ta način spoštujejo njegov prostor za delo. Ali samostojnost izbire velja tudi pri prehrani? Andreja Kovač: Na vsako mizo, za katero sedijo štirje ali šest otrok, postavimo glavno jed v veliki posodi. Otrok si postreže sam in si vzame toliko, kot si želi. Res je, da ne želijo takoj poskusiti nove hrane in raje jedo hrano, ki jo poznajo in jim je všeč, zato jim na krožnik damo le malo, toliko da poskusijo. Tako, da imajo tudi pri obrokih pravico do samostojne izbire. Montessorijeva pedagogika se uveljavlja povsod po svetu. Samostojnost, nevsiljevanje mišljenja s strani staršev in vzgojiteljev, material iz naravnih snovi in vaje za praktično življenje, občutek, matematiko, jezik, ravnotežje in celo vesoljsko vzgojo. Še bi lahko naštevali in opisovali, zato si v primeru še večje radovednosti več o tem preberete na spletni strani Zasebnega vrtca Mali princ na Teja V Cvetličarni oživljeni Beatli V soboto, 23. oktobra 2010, je v ljubljanski Cvetličarni nastopila angle- The Beatles Revival v Cvetličarni ška skupina The Beatles Revival. Ob 50-letnici ustanovitve skupine in 70-letnici rojstva ter 30-letnici smrti Johna Lennona smo lahko občudoval najuspešnejšo evropsko skupino, posvečeno Beatlesom. Deluje že petnajst let, vsako leto ima več kot sto petdeset nastopov po vsej Evropi. Zaradi izjemnega in opaznega nastopa so The Beatles Revival igrali že kot predskupina britanskim legendam The Animals, Joe Cockerju, The Rubettes in The Smokie. Skupina The Beatles Revival je bila ustanovljena leta 1996, odigrala je več kot dva tisoč koncertov in slovi kot najboljši približek legendarnih liverpoolskih»čudežnih dečkov«. V Cvetličarni so predstavili vrsto nepozabnih uspešnic kot so:»all My Loving«,»Can t Buy Me Love«,»Come Together«,»Help!«,»Hey Jude«,»Let It Be«,»Lucy In The Sky With Diamonds«,»Nowhere Man«,»Please Please Me«,»Rock n roll Music«,«Roll Over Beethoven«,»She Loves You«,»Twist And Shout«,«We Can Work It Out«,»Yellow Submarine«. Vloge na odru so bile sicer nekoliko zamenjane, ko je denimo George Harrison kot solo kitarist pel veliko več kot Paul McCartney, ki je bil dejansko drugi vokal skupine. Pesmi je napovedoval John Lennon, čeprav je to običajno počel Paul. John je bil na odru predstavljen kot nesporni vodja skupine, čeprav je to vlogo v zadnjih letih skupine, ki se je dokončno razšla aprila 1970, prevzel Paul. Bobnar Ringo Starr ni zapel nobene pesmi, čeprav je bil pevski izvajalec uspešnice Yellow Submarine. Pa vendar je skupina The Beatles Revival kot celota očarala prepolno dvorano Cvetličarne. Občinstvo je večino pesmi znalo na pamet, skupinsko petje z izvajalsko skupino že epskih izvedb»let it be«in»hey Jude«, pa je dalo večeru čar nepozabnosti in minljivosti. Ko bi le originalni Beatli kdaj tako dolgo nastopali. Običajno njihov nastop ni trajal več kot pol ure. Jože Skok Dragoceno darilo zgodb Nova knjižica zgodb, ki jih je zbral Boža Rustja, tokrat nosi naslov Dragoceno darilo zgodb, je ravno pravšnja za tiste, ki se ne navdušujejo za dolga branja zanimivih zgodb, saj je v njej obilo kratkih, a vendar zanimivih zgodb. V knjigi nas avtor preko posameznih zgodb duhovno bogati in nam poskuša predstaviti vrednost dela in življenja na svoj način. Branje je zelo prijetno in te kar posrka vase. Posamezne zgodbice se nam vtisnejo v podzavest in zato knjigo večkrat vzamemo v roke in jo ponovno preberemo, mogoče samo določeno zgodbo. In ob večerih, takšnih, ki prihajajo, hladni in temni, bo ob krhljih suhega sadja, najboljše je tisto doma pridelano, ob topli peči branje še bolj zanimivo. Obilo bralnih užitkov ob prebiranju knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je lahko tudi lepo darilo, ki jih je zbral Božo Rustja, vam želim. Djd

22 22 uredništvo 12. november 2010 Pisma bralcev Objavljamo prispevke avtorjev katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva Prepleskana dediščina Vedno, kadar se vozim iz Domžal proti Trzinu, pogledam v Depali vasi kužno znamenje, ki je moj priljubljeni motiv. Tako se je zgodilo tudi letos v oktobru. Ko sem pogledal proti znamenju, sem videl samo visoko polivinilasto gmoto, ki je zakrivala vse znamenje. Nisem mogel drugače, kot da sem krenil na stransko pot proti znamenju. Težko sem dojel, kar sem videl. Nekdo se je polotil pravih zidarskih podvigov na tem znamenju zgodovine in davne kulturne dediščine. Kratkomalo rečeno, staro znamenje je popolnoma prenovljeno, okrušeni robovi so popolnoma novi in ostri, piramidasta streha je popolnoma nova. Okoli znamenja je v krogu tlakovano z novimi ploščicami in tudi pobarvan je. Človek bi si ob pogledu na to popolnoma prenovljeno znamenje mislil, da se je staro premestilo v muzej kulturne dediščine nekje v domžalski občini. Tako bi bilo prav in znamenje bi se ohranilo. Pa ni tako. Zgodovinskega znamenja ni več. S tem nestrokovnim dejanjem smo spet izbrisali in v naravi uničili delo rok naših prednikov in če bo šlo še tako naprej, bo slovenska pokrajina postala opustošena, brez dokazov na preteklost. Bo prazna kulturna puščava v lepi in kulturni Evropi. Danijel Lovro Fugger Akademski slikar Nagrajuje Honda Ambrož Nagrajenci nagradne krianke številka 13 v glasilu Slamnik so: Vesna Šmid, Radomlje, Bernard Štamcar, Domžale, Janez Šubelj, Domžale. Nagrajenci prejmejo trikrat po dve vstopnici za ogled filmske predstave KD Franca Bernika. Nagrade tokratne križanke podeljuje Honda Ambrož: 1. brezplačni vikend najem vozila HONDA CIVIC 2. plastična ročka 4l olja Castrol SLX 3. plastična ročka 4 l olja Castrol GTX 4. preventivni pregled vozila z meritvami Pravilne odgovore pričakujemo do četrtka, 25. novembra Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče! NAGRADNA KRIŽANKA 13 Zakaj tako? Tudi v Slamniku velikokrat pišete o živalih, o skrbi zanje in o pomoči, ki bi jo morali vsi nuditi živalim posebno v zimskem času. Ob tem pa je še posebej pomembno, da če se za mačko, psa ali kakšno drugo žival odločimo, zanjo tudi skrbimo in je ne zavržemo, ko se je naveličamo ali nam je odveč. Posebej to velja za komaj rojene živali, ki ne morejo skrbeti zase. Pred kratkim je nekdo hotel odvreči komaj rojeno muco kar v kontejner. K sreči se je našel nekdo, ki jo je rešil zanesljive smrti in sedaj veselo skaklja v njegovem domu ter prijateljuje s kužkom in odraslimi mucami. Ker to ni edini slučaj, bi bilo pametno, da že otroke naučimo skrbeti ne le zase, temveč tudi za hišne ljubljenčke, če smo si jih že zaželeli imeti. Za njihovo počutje in življenje moramo biti odgovorni kot do sebe in do narave nasploh. Pred nami so prazniki, ki bodo za vse nas tudi priložnost za sočutje do človeka, pa tudi do živali. Poskrbite za tiste, ki jih imate doma, pa tudi za tiste, ki nebogljeno prezebli iščejo svoj novi varni dom. Boste videli, da vam bodo s svojo zvestobo vedno vračali vašo dobroto in vam morda pregnali tudi vašo osamljenost. Jožica Volitve V Domžalah imamo novega starega župana. Na demokratičnih volitvah ga je izvolila četrtina vseh volilnih upravičencev. V njihovem imenu bo odločal o vseh pomembnejših stvareh v občini. Na želje, potrebe in predloge se bo lahko odzival ali pa tudi ne. Takšno je pač razumevanje demokracije izvoljenih. Pa vendar. V starogrški atenski demokraciji je veljalo, da tudi večina prisluhne posamezniku, da je beseda posameznika prav toliko vredna kot beseda večine. Današnji oblastniki tega niso zmožni dojeti. Še to. Pri županu imam kot občan Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2, 1230 Domžale. skoraj pol leta prošnjo za razgovor. Brez odziva, kar je tudi pomenljivo. Kako daleč smo od prave demokracije, imamo samo še iluzijo le-te. Jože Nemec Razočarali so ga župniki odziv na članek v časniku Žurnal24 z dne Volitve so minile in v Domžalah imamo novega starega župana razočaranega, ker ni dobil podpore župnikov in vseh njihovih župljanov. Razloga za tako majhen odstotek prednosti pred protikandidatom g. Robertom Hrovatom pa seveda vase zagledani župan ni iskal pri sebi, ampak pri zavednih občanih, ki so šli volit. Po njegovem so se župniki pri pridigah zarotili proti njemu. Ker kljub svoji mogočnosti ni mogel biti prisoten pri vseh mašah naenkrat (najverjetneje sploh ni bil pri nobeni), je mogoče po župnijah Homec, Radomlje, Jarše, Domžale, Vir, Dob in Ihan razposlal svoje ovaduhe, ki pa vsekakor niso mogli slišati političnih pridig v njegovo škodo. Po vseh naštetih župnijah sem namreč pri župnikih ali župljanih preverila njegove govorice. Pri nedeljskih svetih mašah, ki so najbolj obiskane, o g. Dragarju ni bilo govora. Se je pa v resnici ihanski župnik v petek zvečer razburil (vendar ne pri pridigi) zaradi letaka g. Dragarja, v katerem naš razočarani župan sebi v prid navaja besede»legendarnega tunjiškega župnika«. Torej le niso vsi župniki proti njemu. In če je zaradi enega župnika tako razočaran nad vsemi, potem bi bil lahko zaradi enega»legendarnega«župnika tudi lahko hvaležen vsem župnikom. Upam, da bo»našemu«županu v tem mandatu uspelo biti pravičen župan vseh, tudi župnikov, vernikov in tistih, ki ga nismo volili, in da bodo njegove besede o pomoči župnijam dobile kakšno konkretno podlago. Dosedanji prispevki namreč skoraj niso omembe vredni. Jožica Šuštar Človek proti naravi potrebne so spremembe Čeprav je človek le del tega čudovitega stvarstva, ki mu rečemo narava, se je edini obrnil proti njej. Večina njegovih dejanj ima uničujoč vpliv na živi in neživi svet, ki ga obdaja, na rastline in živali, na vode, zrak, zemljo, podnebje. S tem, ko v imenu napredka, ki je povezan s slo po materialnih dobrinah, uničuje naravne danosti, ruši ravnotežje v naravi, posledično pa uničuje temelje za svoj obstoj. Škodljivo ravnanje, katerega značilnost so grobi posegi v naravno okolje, se odraža v onesnaženih vodah, zastrupljenem zraku in zemlji, poplavah, plazovih in globalnih vremenskih spremembah. Do vsega tega pa kljub opozorilom naravovarstvenikov ostajamo brezbrižni in samozadostni. In to je izvirni greh naše dobe, ki ji tako radi rečemo doba napredka in blagostanja. Prav zato so potrebne spremembe. Spremembe v našem razmišljanju in zavedanju ter spoznanju, da nekaj napak, storjenih v preteklosti, še lahko popravimo. V domžalski občini se že leta razpravlja o strategiji trajnostnega razvoja, ki bi jo bilo pametneje imenovati strategijo obstoja. V tej bi se morali opredeliti, koliko novih poselitev, poslovnih con, prometnic in podobnega sploh potrebujemo oz. koliko tega prostor še dopušča in kako ozdraviti poškodbe v naravi, ki posledica slabo načrtovane urbanizacije, industrijskih dejavnosti, intenzivnega kmetovanja ter naše malomarnosti glede odpadkov, izpustov v zrak ter energijske potratnosti. Večji del tega moramo določiti s povsem novim občinskim prostorskim načrtom, ki mora izhajati iz najnovejših strateških izhodišč, novih revidiranih strokovnih podlag, ki bodo izločile vsa tveganja za ranljivost narave, tveganja za onesnaževanje vode in zemlje ter iz študij in analiz, ki bodo podlaga za celovito presojo vplivov na okolje. Pozabiti je treba na nekdanje prostorsko urbanistične pogoje ali kratko PUP-e, ki ji občina že vsa leta v svojih spremembah in dopolnitvah razteguje kot kurja čreva, čeprav jih je že prostorska zakonodaja leta 2004 odpravila. Domžalska občina pa še vedno vztraja pri njih. Če bo prostorski načrt upošteval vsa nova spoznanja in temeljna izhodišča sobivanja z naravo, bodo iz sedanjih PUP-ov brisane tako poslovna cona Želodnik kot stanovanjska soseska Rova-jug, pa načrtovana prometnica Trzina Študa, zazidalne površine v poplavnih območjih in vikend naselja v območjih brez popolne komunalne opremljenosti. V naseljih, kot so Stob, Vir, Jarše, Domžale bi morale biti ohranjene zelene oaze, ki so naravna pljuča naselij. Pozidati bi smeli samo degradirane površine znotraj naselij, izrabiti potencial opuščenih kmetijskih kompleksov ter se osredotočiti na obnovo obstoječih stavb, vključno s komunalno in energetsko infrastrukturo. Vso skrb bi morali nameniti kmetijski samooskrbi z uvedbo ekološkega pridelovanja hrane namesto intenzivnega izkoriščevalnega kmetovanja, ki temelji na uporabi strupov in osiromašenju plodne zemlje. Rezerve imamo v ponovni rabi zaraščajočih kmetijskih površin, seveda s kmetovalcem prijazno davčno politiko. Še bi lahko našteval, vendar naj zaključim z besedami pronicljivo razmišljajočega opazovalca življenja in ekologa Antona Komata, ki v svoji knjigi Umetnost preživetja pravi, da je resnični temelj napredka samo v spremembah. Knjigo bi bralcem, pa tudi občinskemu vodstvu, toplo priporočal. Jože Nemec DVO Domžale Kamnik Pohvala in graja Prenova Karantanske ceste v Domžalah ni bila zaman. Nova kanalizacija bo odpravila večletne poplave kanalizacijskih voda v objektih ob cesti. Enovito urejen izgled ceste pa daje centru mesta nujno potrebno samozavest, tako podnevi kot ponoči, v soju prijetne svetlobe nove javne razsvetljave. Novost so tudi armirano-betonski pločniki, katerih kvaliteta bo vidna še leta in leta. Ali je bila odločitev za tako kvalitetno izvedbo pravilna, bodo pokazala vzdrževalna dela inštalacij pod pločnikom in seveda tudi čas. Pričakujemo, da bo občina koše za smeti zadosti na gosto namestila tudi na južni strani Karantanske ceste. Zahvala gre tudi vsem prebivalcem in lokalom ob cesti, ki so vsakodnevni hrup vozil in poslovne prihodke zamenjali za prah in ropot delovnih strojev, kar je bilo proti koncu del že prav naporno. K sreči je bil glavni izvajalec del Rešet d.o.o. iz Kranja zelo prizadeven, prilagodljiv in korekten, dela pa izvedena zelo kvalitetno. Tega pa žal ni mogoče reči za firmo Grapix d.o.o. iz Domžal, ki je dela izvedla precej pod evropskimi standardi, za nameček pa so si dovolili še samopostrežbo. Zaradi tega in pa močnega razkoraka med visokimi obljubami pred realizacijo (marketing) ter nizko kvaliteto dejansko izvedenega, si firma Grapix zasluži grajo. Domžale so evropsko mesto in si zaslužijo firme na bistveno višjem nivoju. Domžalčan Kino v Domžalah ali komentar na povolilno zahvalo Katarine Karlovšek Na povolilnem letaku ter v oglasu Katarine Karlovšek, kandidatke za županjo Občine Domžale, objavljenem v glasilu Slamnik ( , str. 15) smo lahko med drugim prebrali njeno izjavo o tem, da je ponosna, da ji je»po devetih letih uspelo odkleniti in oživiti Kino Domžale«. Kdorkoli bi to prebral, bi si lahko razlagal samo to, da v prostorih nekdanjega Kina ponovno poteka filmski program po zaslugi Katarine Karlovšek. Toda tam ni ne filmskega programa in tudi ne prodaje vstopnic. Tam je bila v predvolilnem času zgolj pisarna kandidatke za županjo.»oživitev kina«, to sta namreč njeni besedi, nima niti najmanjše povezave s tem, kar ti besedi pravzaprav pomenita. To ni samo neresnica, to je potegavščina in zloraba. Res je, da imamo v Domžalah ponovno filmski program. Toda ta poteka v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Tam, kjer se že sicer odvija bogata kulturna ponudba. Tu smo namreč zbrani zanesenjaki, ki smo si (ne da bi si pripisovali kakršne koli zasluge ali želeli za to kakršno koli priznanje ali funkcijo) zadali za cilj ponovno vzpostavitev filmskega programa v našem mestu. Ta vzpostavitev pa je pomenila pridobitev 35 mm, sicer rabljenega, a še povsem uporabnega, filmskega projektorja z Nizozemske, prenovo tehniške kabine v prostorskem smislu ter v zamenjavi električnih, tonskih in drugih manipulativnih kablov. Tu smo oblikovali filmski program za cineaste s filmskim abonmajem, katerega vsaka filmska projekcija je pospremljena z vsebinsko bogatim filmskim listom, pa filmski program za otroke in mladino, ter filmski program za najširšo populacijo občanov in okoličanov. V mesecu oktobru smo zavrteli šest različnih filmov, v mesecu novembru pa bomo prikazali deset različnih filmov s 16 ponovitvami. Vključeni smo v mrežo art kinematografov Slovenije ter v njej tvorno sodelujemo. Že za letošnje leto smo zaradi kvalitetnega in ustvarjalnega odnosa do oblikovanja filmskega programa prejeli tudi finančno podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Kino torej je v Domžalah, in sicer izključno po zaslugi Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Ta zapis je namenjen korektnemu informiranju o kinu v Domžalah, pa tudi mojim sodelavcem, ki si zaslužite javno zahvalo, saj smo skupaj, z veliko ustvarjalnega zanosa, resnično»zgradili«nov kino v Domžalah. Milan Marinič Sodelovali smo skupaj, od idejne zasnove do končne realizacije, od pritrditve vijakov do izbora in predvajanja filmov. Za nami pa je projektor iz Dola pri Ljubljani, ki je bil prvotno predviden za naše potrebe. Projektor je kot eksponat razstavljen v Kulturnem domu Franca Bernika, ob vhodu na balkon. NAGRADNA KRIŽANKA 13

23 12. november 2010 šport 23 Atletski klub Domžale Pokal domžalskih 50 prvič, zmagovalca Anton Derganc in Jana Strahinič Zadnji tek omenjenega pokala je potekal v okviru akcije DOMŽALE TEČEJO 2010, udeleženci in udeleženke akcije pa so imeli predhodno kar možnosti, da osvojijo POKAL DOMŽALSKIH 50. Ta se je začel že spomladi na državnem prvenstvu Novice iz Atletskega kluba Domžale Gorski tekači gredo v hrib kot da bi tekli po ravnem! Šmarna gora je letos gorske tekače gostila že dvakrat. Tekači so se že februarja zbrali na Rekordu Šmarne gore, ki je hitrostna preizkušnja od vznožja v Tacnu po klasični peš poti»čez korenine«preko sedla na vrh, drugič pa so svojo trmo in vzdržljivost preverili 2. oktobra 2010, ko je bil na koledarju zadnji izmed tekov za Pokal Slovenije v gorskih tekih, ki je bil hkrati tudi močno mednarodno tekmovanje za gorske tekače. Letos so tekači in tekačice tekli na Finalu WMRA Grand Prix. Postavljeni rezultati se zdijo običajnim obiskovalcem priljubljene Šmarne gore skoraj nedosegljivi, ko opazuješ tekače se zdi, kot da precejšnjega in nepopustljivega klanca navzgor sploh ne opazijo... Letošnjo preizkušnjo sta dobila Turek Ahmet Arslan in Avstrijka Mayr Andrea, med 131 tekači in tekačicami pa sta na 669 metrov visoki vrh pritekla tudi dva Domžalčana, Nataša Aljančič in Fredi Adler. Sedem gorskih štampiljk za gorske tekače Osolnik, Grad, Gore nad Idrijo, Velika planina, Ratitovec, Vodiška planina in Šmarna gora so lepi že kot izletniški cilji, še več so vredni, če nanje pritečeš. Sedem gorsko tekaških preizkušenj je bilo med 16. majem in 2. oktobrom, peterica najboljših je štela za končno uvrstitev za Pokal Slovenije v gorskih tekih. Najvišje je bila uvrščena Nataša v krosu v Dragomlju, nadaljeval s tekom na državnem prvenstvu štafet na Šumberku, udeleženci so nato tekli 10 km na atletski stezi v Domžalah, pa enako dolžino ob Kamniški Bistrici, zanje smo navijali na olimpijskem teku, vse skupaj Aljančič, ki je bila skupno tretja, visoki mesti sta si pritekla še četrtouvrščeni Rok Kveder in petouvrščena Jana Strahinič. Atleti so tekli čez drn in strn za ekipo Domžal Ekipe občinskih reprezentanc so se za lovoriko najboljše tekaške občine pomerile 9. oktobra 2010 v Mariboru. Atleti so posamično zabeležili lepe uvrstitve: 2. mesto: Eva Aljančič, 3. mesto: Jakob Vodnjov, 4. mesto: Peter Kastelic, Jana Strahinič, Tina Vaupot, 6. mesto: Kaja Žgajnar, Monika Adler, sedma je bila Nataša Aljančič, 11. Tina Hren, 12. Jure Aljančič, 13. Ana Šumah in 15. Andrej Medved. Ekipno so bile Domžale 13. Devetletniki skačejo s palico Če so se starši in navijači bolj veselili zaključne proglasitve zmagovalcev, so se mladi tekmovalci na Finalu otroške atletske lige 10. oktobra 2010 v Domžalah zagotovo bolj veselili pokazati svoje spretnosti v kar šestih disciplinah: teku na 150m, metu vortexa, skoku s palico, poligonu, metu obroča in štafeti 6 x 50m. Na stadionu se je zbralo 12 šestčlanskih ekip navdušenih atletov in atletinj, med katerimi ni bilo starejšega od deset let. Tekmovanje se je tako zaradi otrokom prilagojenih disciplin kot tudi za gledalce atraktivnih preizkušenj odvijalo hitro, ekipe so potovale od enega do drugega prizorišča in se za zares tekmovalni finiš pomerile še»ramo ob rami«v štafetnem teku. Ekipe, v kateri so bili tako fantje kot dekleta so preskakovale in metale obroče, skupaj poskušale s čim manjšim številom metov vortex spraviti na drugo stran igrišča, preskakovale in hodile pod ovirami in celo skakale s palico. Slednje seveda ni izgledalo tako kot po televiziji, ampak so atleti skakali s skrinje iz doskočili čim dlje v mivko. Za najbolj spretno in uigrano ekipo so se izkazali trije fantje in tri dekleta iz ekipe Bovec 1, Domžalčani: Nika Kos, Neja Karner, Matic Ulčar, Jure Hribar, Žan Gashi in Tomaž Stibrič so se uvrstili na osmo mesto. pa, kot že zapisano, se je končalo na teku Domžale tečejo Za PO- KAL DOMŽALSKIH 50 so tako udeleženci in udeleženke lahko pretekli 50 km, v skupni uvrstitvi pa so bili upoštevani vsi, ki so tekli najmanj na treh tekih. Na uspešno Brez skrbi po sredini glavne ceste Rok Kveder in Tina Vaupot sta nastopila na Prvenstvu Slovenije v cestnem teku za osnovne šole. 17. oktobra v Slovenj Gradcu je Rok Kveder stopil na tretjo stopničko, takoj za najboljšimi pa je bila na osmem mestu tudi Tina. 15. Ljubljanski maraton je bil dolg! Ne ravno na pravem maratonu, dolgem dobrih 42 kilometrov, ta je bil rezerviran za povabljene tekmovalce iz afriških držav. Domžalski dolgoprogaši so bili v ospredju na malem maratonu, dolgem metrov, ki je štel tudi za Državno prvenstvo Slovenije v polmaratonu. Na tretje mesto sta pritekla tako Jana Strahinič med tekačicami kot Peter Kastelic, ki je za sabo pustil kar tekačev! V ospredje se je uspelo preriniti še dvema osnovnošolcema in dvema srednješolcema. Rok Kveder in Tina Vaupot sta bila osmi oziroma 17., tako Eva Aljančič kot Jakob Vodnjov pa sta v množici 211 dijakinj oziroma 152 dijakov pritekla na visoko šesto mesto. sodelovanje v POKALU DOM- ŽALSKIH 50 jih bodo spominjali pokali in praktična darila. Poglejmo še rezultate: med dekleti je zmagala Jana Strahinič, Atletski klub Domžale, ki se je udeležila štirih tekov, enako kot drugo uvrščena Justina Koprivšek, Tekaški Forum, štirikrat pa je deset km pretekle tudi Nataša Aljančič, AK Domžale, ki je osvojila končno tretje mesto, četrta je bila Andreja Kušar, ŠCRM Kamnik, peta pa Mateja Tušek, AK Domžale. Med fanti je pokal za prvo mesto osvojil Anton Derganc, Rekreativno društvo Revoz Novo mesto, ki je tekel na vseh petih tekih, drugi je bil Jože Turnšek, Atletska šola Živko, tretji Branko Vrečar, Tekaški klub Šmarnogorska naveza, četrti Fredi Adler, AK Domžale, in peti Dejan Žohar, Tekaška šola Živko. Vsem udeležencem iskrene čestitke in nasvidenje na POKALU DOMŽALSKIH 50 tudi v letu 2011 prepričana sem, da še v večjem številu. Seveda pa iskrene čestitke tudi Atletskemu klubu Domžale, predsedniku Romanu Lazarju, vsem članom vodstva in Združenju atletskih sodnikov AK Domžale, saj je za njimi že skoraj leto, v katerim niso bili le tekmovalno uspešni, temveč se lahko pohvalijo z nadaljevanjem tradicije organizacije številnih tekmovanj, s katerim uspešno nadaljujejo več desetletno tradicijo atletike v naši občini. Ob koncu pa še zahvala vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri izvedbi vseh tekov, med njimi še zlasti hvala: Zavodu za šport in rekreacijo Domžale, Fundaciji za šport RS, Društvu tabornikov Domžale, Rodu skladnih taborov, Športnemu društvu Energija Domžale, Športnemu društvu TVD Partizan Domžale. Nasvidenje na POKALU DOMŽALSKIH 50 v letu Vera V izbrani eliti tudi domžalski atleti Atletska zveza Slovenije vsako leto podeli priznanja najboljšim slovenskim atletom in atletinjam. Letos so se v ožji izbor kandidatov uvrstili tudi trije domžalski metalci: Bernarda Letnar, Petra Pavlič ter Denis Kumek. O končnih uvrstitvah bomo še poročali! Kateri so najhitrejši tekači krosa v občini Domžale? Športni park na Viru je bil 12. oktobra kar premajhen za množico osnovnošolcev iz Občine Domžale, ki so nastopili na jesenskem krosu nekateri so tekli za medalje, drugi za šolsko ekipo, vsi skupaj pa za dobro voljo in športno vzdušje! Zmagovalci jesenskega krosa: predšolski: Matic Uštar (Medo Lukovica), Nea Podbevšek (Palček Domžale) 1. razredi: Kristjan Trdin (Moravče), Nika Ocepek 2. razred: Jakob Rems (Trzin), Neža Saje (Brdo) 3. razred: Uroš Tomič (Domžale), Nika Levičnik (Trzin) 4. razred: Erik Urbanija (Moravče), Katja Reven (Mengeš) 5. razred: Urban Hren (Mengeš), Ajda Ahačič (Preserje pri Radomljah) 6. razred: Jernej Golja (Domžale), Ana Kračman (Mengeš) 7. razred: Blaž Lipar (Mengeš), Liza Praznik (Mengeš) 8. razred: Rok Simon (Venclja Perka Domžale), Tina Vaupot (Trzin) 9. razred: Rok Kveder (Preserje pri Radomljah), Ela Praznik (Mengeš) Zavod za šport in rekreacijo Domžale: Domžale tečejo 2010 Tekaški praznik v Športnem parku Domžale Zavod za šport in rekreacijo Domžale je že sredi septembra 2010 povabil tekače in tekačice vseh starosti na športno rekreativno tekaško prireditev Domžale tečejo Zaradi nestanovitnega vremena je bila tekaška prireditev s septembra prestavljena na 16. oktober 2010 ter je pomenila pravi tekaški praznik tako za najmlajše tekače in tekače začetnike kot za vse tiste, ki so preverjali svojo pripravljenost za Ljubljanski maraton, pozdravili pa smo lahko tudi ljubitelje nordijske hoje. Širšo množično prireditev, na kateri smo pogrešali še več tekačev iz naše občine, je izvedel Atletski klub Domžale, podprla pa tudi Fundacija za šport. Na stadionu v Športnem parku Domžale se je namreč zbralo veliko število tekačev in tekačic, ki so se pomerili v teku na 2,5 km, ki jih je vodil po poteh v Športnem parku Domžale, ter v teku na 5 km, med katerim so obiskali tudi vse postaje Trim steze na Šumberku in se s te zelene oaze našega mesta vrnili na atletsko stezo v športni park. Najdaljši tek 10 km jih je vodil ob Kamniški Bistrici, ki tudi po zaslugi Občine Domžale vse bolj postaja odlična priložnost za rekreativne teke, do Radomelj in nazaj na cilj na nogometni stadion. Pred pričetkom letošnjega pravega tekaškega praznika, ki je bil hkrati tudi zadnja postaja projekta Atletskega kluba Domžale za pokal Domžalskih 50, sta prisotne pozdravila mag. Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, ter Toni Dragar, župan Občine Domžale, in zaželela vsem tekačem prijetno sobotno dopoldne v Domžalah. Napišimo še, da sta bila med tekači tudi Robert Hrovat, kandidat za župana Občine Domžale v drugem krogu županskih volitev, ter Tomaž Deželak, dosedanji predsednik Nadzornega odbora Občine Domžale ter novi član Občinskega sveta Občine Domžale. Sicer hladno, vendar pri- jetno vreme, je omogočilo, da so se na tekaških poteh vsi tekači in tekačice dobro počutili ter vsi srečno in prijetno razpoloženi pritekli v cilj na atletski stadion in se razveselili spominske medalje ter toplega in hladnega okrepčila. Poglejmo še najboljše, ki so najhitreje pritekli v cilj v posameznih kategorijah. Ženske Na 10 km je bila prva članica Športnega društva Homec Alenka Sporiš Loboda, druga Erika Pirnat, članica Atletskega kluba Domžale, tretja pa je bila Andreja Kušar iz Šolskega centra Rudolfa Maistra iz Kamnika. Na 5-kilometrski progi je bila najhitrejša Polona Štefanič iz Ljubljane, pred Radiko Korpnik iz Dola pri Ljubljani, tretja pa je v cilj pritekla Polona Umek, AK Domžale. Na najkrajši progi, 2,5 km, je slavila Sofia Kokot pred Niko Kos, AK Domžale ter Aleksandro Kokot. Moški Absolutni zmagovalec teka na 10 km je bil Aljoša Smolnikar iz Moto kluba Rokovnjači pred Andrejem Trojerjem, Planinsko društvo Domžale, ter Jožetom Škodnikom iz Tekaške šole Živko. Zmagovalec na 5 km je postal Gregor Lazar, AK Domžale, drugi je bil Matjaž Cerar iz Doba, tretje mesto pa je zasedel Matej Štefanič iz Ljubljane. Na 2,5 km je bil najhitrejši Jernej Golija pred Jakom Deželakom ter Denisom Kumekom, vsi trije iz Atletskega kluba Domžale. Ker tek danes prav gotovo predstavlja po mnenju mnogih eno najbolj zdravju priporočljivih gibalnih aktivnosti, pričakujemo na teku Domžale tečejo 2011, v okviru katerega naj bi tekli tudi mali maraton, še več udeležencev, vsem letošnjim tekačem pa iskrene čestitke in nasvidenje na Domžale tečejo Vera

24 24 šport 12. november 2010 TVD Partizan Nordijska hoja je športna aktivnost, ki jo lahko izvajamo na prostem skozi celo leto Nordijska hoja je varna športna aktivnost in krepi največ mišic gibalnega sistema, priporočljiva je za vse ljudi ne glede na njihovo fizično pripravljenost. Osnovne prednosti pred običajno hojo ali tekom so: poleg nog krepimo tudi trebušne in hrbtne mišice, predvsem pa mišice rok in ramenskega obroča. Pri enaki razdalji prehojene poti je energijska poraba pri nordijski hoji veliko večja, zaradi aktivnosti večjega števila mišic med hojo. Zaradi aktivne uporabe palic je zmanjšana obremenitev hrbtenice, kolkov, sklepov kolen in gležnjev, poveča pa se gibljivost omenjenih sklepov in hrbtenice. Izboljša se koordinacija in ravnotežje pri hoji. Opažam vedno več rekreativnih pohodnikov, ki pri hoji uporabljajo palice, in dobro je, da sledimo zdravim rekreativnim oblikam vadbe. Vendar je za pravo nordijsko hojo pomembno, da se pohodniki spoznajo z osnovnimi napotki, saj za Atletski klub Domžale V atletskem klubu Domžale, v programu Atletske urice, smo si tudi letos zadali določene cilje, katerim Nekateri naši člani se aktivno udeležujejo tekaških tekmovanj, kjer uspešno zastopajo ŠD Homec. To so Alenka, Matjaž, Jan in Blaž Sporiš ter Žiga Lah. V letošnjem letu so se udeležili kar nekaj tekmovanj, kjer so dosegli odlične rezultate. Alenka se je v soboto, 16. oktobra 2010 udeležila teka Domžale tečejo, ki ga je organiziral Zavod za šport in rekreacijo Domžale. Najdaljša je bila 10 km dolga proga, ki je potekala do Radomelj in nazaj pa je bila tokrat najbolj obiskana. Na tej progi je bila med tekačicami najhitrejša naša članica Alenka Sporiš Loboda. Matjaž in Jan Sporiš sta se istega dne udeležila žiškega teka na Rovah, ki je potekal pod okriljem Turističnokulturnega društva Rova. Oba sta se udeležila tudi tekmovanja v Markovem teku na Javorč Žiri, kjer je Jan dosegel 8. mesto med mlajšimi dečki, Matjaž pa 5. mesto med člani. Že junija letos pa sta se Matjaž in Žiga Lah udeležila teka po Rašici, kjer je Matjaž dosegel 6. mesto v kategoriji moški od 31 do 40 let, Žiga pa 10. mesto v kategoriji moški do 30 let. Alenka, Matjaž, Jan in Blaž so se udeležili tudi Ljubljanskega maratona. Alenka je tekla 10 km s časom 49:11 in bila 74. od skupaj uvrščenih. Matjaž je tekel na 21 km s časom 1:39:07 in bil 945 od skupaj uvrščenih. Jan se je udeležil šolskega teka, Blaž pa Lumpi teka. Alenki, Matjažu, Janu in Blažu te Žigi čestitamo za vse dosedanje uspehe in ji želimo še veliko nadaljnjih tekaških uspehov! Miha Ulčar pravo nordijsko hojo potrebujete le pravilno izbrane palice in nekaj pomembnih napotkov glede tehnike pravilne hoje in aktivne uporabe palic pri hoji. Za vse, ki bi radi spoznali nordijsko hojo, v našem društvu pripravljamo tečaje po dogovoru z interesenti. Spodbujanje gibalnih in reakcijskih sposobnosti sledimo skupaj vse skupine programa. V vsaki vadbeni uri se trudimo spod- Člani Športnega društva Homec Uspešni na tekaških tekmovanjih Letošnjo sezono smo uspešno pričeli z tedensko vadbo nordijske hoje. Zberemo se vsak četrtek ob 18. uri, v Športnem parku Domžale pri uvodni tabli male trim steze (v neposredni bližini objekta športnih društev). Po ogrevanju opravimo še nekaj vaj za izboljšanje tehnike, nato opravimo pohod po okoliških poteh, ki traja približno uro in pol, sledijo še raztezne vaje in prijetna vadba je opravljena. Vabimo vse, ki se radi ukvarjate z nordijsko hojo, da se nam priključite tudi na teh naših tedenskih pohodih. VABLJENI! Informacije so na voljo pri Primožu, tel.: 040/ in na naši internetni strani: bujati gibalne sposobnosti otrok z raznimi tekalnimi, elementarnimi in drugimi igrami, ki spodbujajo otrokovo motivacijo za gibanje. Otroci so tako redko statični in aktivno sodelujejo. Reakcijske sposobnosti pa se pogosto lotimo z zvočnimi efekti in tudi z štafetnimi in drugimi igrami. Otroci se tako privadijo nenadnim zvokom, ki jih vodijo v reakcijo, temu dejanju botruje hitrost, ki je mnogokrat povezana z zaznavanjem določenega časa, ki pa naj bi bil čim krajši. Najmlajši atleti in atletinje smo se tako z 18. oktobrom 2010 preselili v telovadnice osnovnih šol in vrtca. Tako nam svoje varno gibalno zavetje nudijo OŠ Domžale, podružnica Ihan, OŠ Dragomelj, OŠ Rodica, podružnica Jarše, in vrtec Domžale, enota Gaj, v katere se vsako leto ponosno vračamo. Več o programu si lahko pogledate na spletni strani AK Domžale oz. el. naslovu: m.grojzdek@gmail.com ali pokličete na tel.: 031/ (Mojca). Vaditeljica Mojca Grojzdek Šport in rekreacija vedno spremljata družino Sporiš-Loboda Srečno, kickboksarka Tamara Radkovič! Šport je moj način življenja, brez njega ne bi bilo isto Mlada Tamara Radkovič, članica Kluba borilnih veščin Domžale, se za kratko poslavlja od borilnih veščin, posvetila se je namreč materinstvu in ob njeni veliki sreči sem ji zastavila nekaj vprašanj ter bila tudi sama, glede na njene uspehe, vesela, ker se je že odločila, da se v klub vrne, ko bo čas za to. Malce sva obudili spomine na njeno uspešno kariero, za katero je vedno dejala, da so za kickboksing pomembni volja, motivacija, tehnika in moč. Kaj od tega je najbolj odlikovalo njo, je bilo moje prvo vprašanje. Vse to je zelo pomembno v kickboksu, če želiš uspeti. Mene je najbolj odlikovala moč, s katero sem lažje premagovala nasprotnice in jim s tem pobrala veliko moči, pomembni pa sta prav tako tehnika in izkušnje, ki pa pomenita prednost tekmovalca ali rekreativca. S tem športom si začela v letu 2001 in v obdobju devetih let dosegla številne uspehe. Kateri so najpomembnejši? Ja, res je. Moji začetki spadajo v leto 2001 pod mentorstvom odličnega trenerja Marjana Bolharja, ki je veliko pripomogel, da sem se sploh začela ukvarjati s tem športom. Moji najbolj pomembni uspehi so sedem naslovov državne prvakinje, drugo in tretje mesto na svetovnem pokalu, peto mesto na svetovnem prvenstvu, tretja sem bila na evropskem prvenstvu in več prvih mest na različnih odprtih prvenstvih v Sloveniji in tujini. Katerega od uspehov se spominjaš najraje in zakaj? Tretje mesto na evropskem prvenstvu v Makedoniji leta 2006 in enaka uvrstitev na Portugalskem Taka uvrstitev na evropskem prvenstvu pomeni velik uspeh in uresničitev sanj vsakega športnika. Kaj ti je prinesla športna kariera, samo medalje in priznanja ali kaj več? Osebno zadovoljstvo meni in trenerju, predvsem pa osebno rast in uspešno delo v timu, kot je Klub borilnih veščin Domžale. Ti je kdaj žal, da si se odločila za ta šport? Nasprotno! Zelo sem vesela, da sem se odločila za ta šport in če bi se morala še enkrat, bi se odločila enako. Ob osvojitvi bronaste medalje na evropskem prvenstvu si za Slamnik povedala, da je šport način tvojega življenja in da upaš, da boš čez deset let svoje znanje delila mlajšim? Boš ta svoj načrt uresničila? Ja, res je. Šport je moj način življenja, brez njega ne bi bilo isto. Trenutno imam premor, ker marca s partnerjem Klub borilnih veščin Domžale uspešno nadaljuje svojo pot Uspešni tudi na mednarodnih tekmovanjih Ker je v začetku oktobra državno prvenstvo v kickboxing športu v najtrši disciplini K1-rullesu odpadlo, je Kickboxing zveza Slovenije odločila, da na osnovi dosedanjih uspešnih borb član Kluba borilnih veščin Domžale, Franci Pavlič, postane državni prvak v članski kategoriji do 81 kg. Čestitamo! Uspeha prijatelja Francija so se vsi v klubu zelo razveselili, hkrati pa jim je bil naslov državnega prvaka tudi vzpodbuda za nadaljevanje treningov in priprave za še tri mednarodna kickboxing tekmovanja, in sicer: Italija open Bergamo, 30. oktobra, Slovenija open Zagorje ob Savi, 7. novembra, ter Croatia open Pakrac, dobro pripravljeni pa bodo dočakali tudi boksarske lige prvakov v boksu za posameznike sezone 2010/2011. Posebej pomembno je, da bodo na Slovenija open prvič nastopili tudi najmlajši, ki v klubu trenirajo dva- do trikrat tedensko, pod strokovnim vodstvo vaditeljev. Najmlajša ekipa je javnosti svojo borbenost v boksu in kickboxingu predstavila na Hitovem sejmarjenju v Domžalah. Sploh pa lahko rečemo, da ima Klub borilnih veščin Domžale letos zelo bogato bero rezultatov, saj je v njihovih vrstah kar sedem državnih prvakov, in sicer: 1. Anže Merič-Krnc kadetski boksarski državni prvak do 60 kg 2. Jan Srša mladinski državni prvak v kick lightu do 57 kg 3. Franci Pavlič veteranski državni prvak v kickboxingu disciplina light contact nad 75 kg 4. Franci Pavlič članski državni prvak v kickboxingu disciplina K1- rullesu do 81 kg 5. Žiga Štiftar mladinski državni prvak v kickboxingu disciplina full contact do 71 kg 6. Žiga Štiftar mladinski državni prvak v kickboxingu disciplina kick light do 69 kg 7. Žiga Štiftar mladinski državni prvak v kickboxingu disciplina light conact do 69 kg Čestitamo pa tudi prvakoma v ligi prvakov v boksu za posameznike v prejšnji sezoni, ki sta bila zmagovalca kar v šestih krogih lige: 1. Matej Opara članska kategorija do 81 kg 2. Matija Lipovšek članska kategorija do 75 kg. Vsem državnim prvakom iskrene čestitke za odlične borbe, vsem ostalim članom in članicam Kluba borilnih veščin Domžale pa veliko pričakujeva naraščaj in tega se zelo veseliva. Nekaj časa sem že posvetila trenerskemu delu in takoj,ko bom lahko, bom z veseljem nadaljevala! Kaj boš delala»brez najljubšega športa«? Trenutno se posvečam materinstvu in delam drugačne vaje, kot sem jih vajena. Sem pa tudi vsestranska športnica, tako da s tem nimam problemov. Zakaj priporočaš mladim, da se začnejo ukvarjati s tem športom? Mladi bi se morali odločiti za kateri koli šport, ker je to ključnega pomena za rast in razvoj. V klubu imamo že kar nekaj najmlajših in smo z njimi res zadovoljni. Mlajši in starejši z borilnimi veščinami pridobijo kondicijo, elastičnost, tehniko, naučijo se samoobrambe... Hvala in srečno, Tamara! Vera Vojska borbenosti in zmagovalnega duha tudi v prihodnje. Ob tem zapišimo, da se člani Kluba borilnih veščin Domžale radi udeležujejo tudi drugih rekreacijskih tekmovanj. Tako sta Matic Zalaznik in Dejan Budja tekla na odlično organiziranem teku Domžale tečejo, članice in člani, od najmlajšega do najstarejšega, pa so se tradicionalno predstavili na Hitovem sejmarjenju v Domžalah. 23. oktobra se je pričela liga prvakov v boksu Boksarske zveze Slovenije sezona 2010/2011. V prvem krogu sta tekmovala Matej Opara, prvak sezone 2009/2010 v konkurenci članov do 81 kg, ter prvič Matic Zalaznik. Oba sta nastopala v članski konkurenci do 81 kg in si lepo nabirala točke in izkušnje za aprilsko 20. državno prvenstvo v boksu Ostali bodo nastopali v naslednjem krogu v Kopru. Pred kratkim je Boksarska zveza Slovenije organizirala dvodnevni tečaj v Ljubljani. Seminar je vodil mag. Tadija Kačar iz Srbije (legenda svetovnega boksa, nosilec olimpijske medalje v boksu), teoretični del pa prof. Sašo Teraniš. Kar pet članov Kluba borilnih veščin Domžale je uspešno opravilo licence 5 za trenerje boksa: Matija Lipovšek in Matej Opara začetna skupina; Dejan Merič-Krnc nadaljevalna skupina, Blaž Leben fizična priprava ter Marjan Bolhar skupina tekmovalcev. Čestitamo! Vera

25 12. november 2010 šport 25 Plesalci Plesnega kluba Miki Leni detektivi so svetovni prvaki Nadaljevanje s prve strani Medtem ko je večina otrok uživala v brezdelju krompirjevih počitnic, so plesalci show plesov pridno trenirali in se pripravljali na svetovno ter evropsko prvenstvo na Madžarskem. Plesalci PK Miki so s državno prvenstvo Jaka in Katarina ponovno do medalje V soboto, 16. oktobra 2010, je v Mariboru potekalo Državno prvenstvo v kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov V finalu sta ponovno plesala letos dvakratna državna prvaka v pionirski kategoriji, Jaka Podgoršek in Katarina Matuš, ter osvojila srebro, njuna klubska kolega Žiga Metelko in Lea Dolenc pa sta v kategoriji mladincev priplesala na 5. mesto. Na državnem prvenstvu je nastopilo 7 plesnih parov Plesnega kluba Miki, ki so klub dostojno zastopali. Učitelja plesnih parov Nina Medja in Matevž Ogorelec sta navdušena nad nastopom svojih varovancev.»naši pari so pokazali, v kako odlični formi so, in se na parketu odlično odrezali,«pravita Nina in Matevž. Ponosno dodajata:»pokazali so vse svoje znanje in ves trud, ki smo ga vlagali že od poletnih priprav dalje, se je očitno izplačal. Zopet so dokazali, da so močna konkurenca ostalim slovenskim parom. Če bomo nadaljevali s tako intenzivnimi treningi, vztrajnostjo in močno voljo, bomo že na naslednjem državnem prvenstvu v standardnih plesih priča zavidljivim rezultatom naših parov.«rezultati, ki so jih dosegli naši pari na tekmovanju: Pionirji Tilen Bregant in Kaja Podgoršek 9. mesto Matevž Štepec in Barbara Šernek 7. mesto svojo pedagoginjo in koreografinjo Majo Lavrinc tekmovali v pionirski in mladinski kategoriji. Med šestindvajsetimi malimi skupinami so najbolj so navdušile in hkrati potrdile prvo mesto z državnega prvenstva plesalke pionirske male Jaka Podgoršek in Katarina Matuš 2. mesto Mlajši mladinci Martin Mestek in Kaja Judež 9. mesto Mladinci Žiga Metelko in Lea Dolenc 5. mesto Starejši mladinci Tine Šinko in Špela Gorjup 10. mesto Andraž Koritnik in Tjaša Repič 8. mesto Sicer pa naši plesni pari pridobivajo izkušnje tudi na drugih področjih. V dvorani Slovan so v sredo, 15. septembra 2010, svoje fizične sposobnosti preizkušali pod vodstvom strokovnjakov Fakultete za šport v Ljubljani. Iz Plesnega kluba Miki so bili za testiranje izbrani pionirja Jaka Podgoršek in Katarina Matuš, mladinca Žiga Metelko in Lea Dolenc Leni detektivi z Majo na najvišji stopnički skupine Leni detektivi.»no, ugani katere so,«me je s solzami v očeh poklicala Maja s tekmovanja.»am, prve?!«je bil moj vprašljiv odgovor.»jaaaaa, kar prve so, svetovne prvakinje!«je z navdušenjem govorila Maja. Tudi Laura in Lana sta Lea, Žiga, Katarina in Jaka z učiteljema Matevžem in Nino ter starejša mladinca Tine Šinko in Špela Gorjup. Plesalcem in plesalkam je bil ob simulaciji tekmovanja merjen srčni utrip, njihova odzivnost med pripravo na nastop, med nastopom in po nastopu ter razdalja, ki jo opravijo med vsakim odplesanim programom v minuti in pol, kot traja vsak ples na tekmovanju. Ples je šport, prekrasen estetski šport, kjer plesalci poleg fizične aktivnosti pridobivajo na disciplini, sodelovanju, sposobnosti koncentracije, prilagodljivosti, organiziranosti in še in še. Vsaka izkušnja plesalcem omogoča lažjo asimilacijo v družbo in veliko možnosti za doseganje svojih ciljev. Torej, vstopite v Plesalnico in se nam pridružite! Saša Eminič zasluženo stopili na stopničke.»to je krasen uspeh. Storili sta manjšo napako, ki ju je verjetno stala zlata, vendar uauuuu, druge na svetovnem prvenstvu v konkurenci petindvajsetih parov!«je Maja komentirala nastop Laure in Lane. Srebro sta dodali naslovu letošnjih državnih prvakinj in pokalnih prvakinj s svetovnega pokala v Zagrebu letos. Laura je nastopila tudi s solo točko in zasedla 23. mesto. Odlično so nastopile tudi»jagodke«, plesalke pionirske formacija Jagodna marmelada, srebrne z državnega prvenstva, in osvojile 5. mesto. Plesalke male skupine Mornarčki pa so priplesale na 17. mesto. Na evropskem prvenstvu v show plesih so PK Miki zastopali mladinska formacija Pošasti iz omare, ki je osvojila 9. mesto, in mladinska mala skupina Krik narave, ki je osvojila 12. mesto. Maja z uvrstitvijo mladinskih plesalcev ni najbolj zadovoljna:»menim, da mladinska formacija spada v finale, mala skupina pa vsaj tik za finalom. Tekme s plesalci še nismo uspeli evalvirati. Imamo pa še eno priložnost na svetovnem prvenstvu, ki bo potekalo konec novembra v Riesi.«Plesalci PK Miki so skupaj z ostalimi reprezentanti tudi tokrat odlično zastopali Slovenijo. Njihovi največji oboževalci in navijači, starši, so jih v bližnjem Pecsu močno vzpodbujali. Tudi oni so poleg plesalcev in koreografinje Maje svojo nalogo opravili z odliko. Bravo, starši! Saša Eminič Kotalkarski klub Pirueta Nika Babič sedma na Pokalu Evrope V začetku meseca oktobra je bilo tekmovanje v umetnostnem kotalkanju za Pokal Evrope v Cataniji (Italija). V reprezentanco Slovenije se je uvrstila tudi tekmovalka KK Pirueta v kategoriji mlajših mladink Nika Babič. Najprej je nastopila v kratkem obveznem programu, nato pa še v prostem dolgem programu. Odlično se je odrezala predvsem v prostem programu in pristala na sedmem mestu. Ker je bila Nika zaradi poškodb kar nekaj časa odsotna in ni opravljala treningov v popolnem obsegu, ji je ta rezultat dal še poseben navdih, da se v prihodnosti pripravi še bolj in le uspešni treningi so tisto kar pri- Če bi želeli vedeti kaj več, pa poglejte na Plesalca Špela in Matej Kralj nadaljujeta uspešno plesno pot Plesalca latinskoameriških in standardnih plesov, brat ter sestra Špela in Matej Kralj iz Dragomlja, tudi v novi sezoni krojita vrh na tekmovanjih doma in v tujini. Poletje in z njim poletne priprave sta plesalcema Špeli in Mateju hitro minila. Kljub nedokončanemu pripravljalnemu obdobju, v katerem sta delala predvsem na kondiciji, manj pa na tehniki, je sodelovanje na mednarodnem prvenstvu in grand slam v Stuttgartu, pokazalo, da sta na dobri poti. V konkurenci 421 plesnih parov sta zasedla 54. do 56. mesto in izpolnila pričakovanja. Sledilo je plesno tekmovanje Internacional Open Praga, kjer sta med 136 pari v standardnih plesih zasedla 16. mesto. V latinskoameriških plesih, ki so dobili novo podobo s predelano koreografijo, ki jo še dopolnjujeta, sta med 130 pari zasedla 38. mesto. Pospešeni treningi in piljenje nese odlične rezultate. Tudi mlajši so nastopili na mednarodnem tekmovanju v umetnostnem kotalkanju v Villesseju (Italija). Tekmovalke Ana Marija Divovič, Alenka Mali in Lara Dolenc so vsaka v svoji kategoriji osvojile druga mesta in prejela pokale, medtem ko je bila Leja Žajdela peta in Tamara Švent sedma. S tem so mlajši zaključili s tekmovanji v letošnjem letu, čakajo le še nastop Tine Ozebek na svetovnem prvenstvu v kategoriji mladink v portugalskem mestu Portimao. O njenem nastopu vas bomo obvestili v naslednjem prispevku. tehnike so v nadaljevanju že rodili sadove. Tako sta na mednarodnem Open turnirju v Beogradu požela velik uspeh z osvojitvijo osmega mesta v standardnih plesih, kjer je bila konkurenca najmočnejša do sedaj. Razveselila sta se ocene z visokim koeficientom ter napredovala tudi v latinskoameriških plesih. Z osvojitvijo 18. mesta med 75 nastopajočimi sta dokazala, da se forma dviga..uspešen je bil tudi oktober, saj sta z zmago na rating turnirju v standardnih in petim mestom v latinskoameriških plesih zopet pričela dobivati pravi občutek, ki jima je prinesel uspeh tudi na državnem prvenstvu v kombinaciji v Mariboru, kjer sta v organizaciji Plesnega kluba Samba Matej in Špela ponovila lansko uvrstitev tretje mesto. Letošnja sezona se je pričela dokaj aktivno, saj sta poleg svojih treningov popolnoma zasedena s treningi za oddajo Zvezde plešejo pri Mariu Galuniču, kjer s svojima dodeljenima partnerjema pridno sestavljata koreografije in učita zvezde pravilnega pristopa k plesni dejavnosti s trdim delom in pretakanjem znoja. Istočasno se pripravljata na grand slam v Moskvi, čakajo ju tedenske priprave s trenerji svetovnega ranga pred mednarodnim odprtim prvenstvom za pokal Dunaja, že novembra pa ju v Wetzlarju v Nemčiji pričakuje svetovno prvenstvo v standardnih plesih. Poleg naštetega pridno učita mlajše in starejše generacije novih plesnih korakov ter izpolnjujeta obveznosti na fakulteti. Natrpani dnevni urniki jima dovoljujejo kaj malo prostega časa za zbiranje plesnih novic, zato se z informiranjem na športnih straneh malo zamuja. Do naslednjega javljanja pa Špela in Matej Kralj pošiljata bralcem Slamnika plesni pozdrav. V. Jaka in Katarina letos že tretjič na stopničkah državnih prvenstev

26 26 šport 12. november 2010 KOšarkarski klub Helios NK Domžale Sezona le še v domači ligi Zasidrani na drugem mestu Košarkarji Heliosa, ki so se letos v začetku sezone borili v mednarodni ligi, imajo do konca te sezone obveznosti samo še v domačih prvenstvih. Trenutno zasedajo drugo mesto, medtem ko v ligi Telemach zaenkrat vodi ekipa Šentjurja. Mednarodno slovo Domžalski košarkarji, ki so sezono pričeli prav na mednarodni sceni, in sicer s kvalifikacijami za Eurochallenge, so se za mesto v skupini E tekmovanja borili z ekipo BK Prostejov iz Češke. V skupini E so zmagovalca dveh dvobojev že čakali novomeška Krka, Telekom Baskets Bonn, prav tako v kvalifikacijah za mesto v skupini pa sta bila Gran Canarie iz Španije in zagrebška eki- Medobčinsko društvo invalidov Domžale Oktober mesec zaključkov športne dejavnosti na prostem Celo leto smo bili zelo aktivni v kegljanju, balinanju, šahu in pikadu. Kamorkoli smo šli na tekmovanje, pa naj je bilo to prijateljsko ali na državnem nivoju, vedno smo pri- pa. Na prvi tekmo so košarkarji BK Prostejov gostovali v hali Komunalnega centra in bili boljši od domačega Heliosa za 8 točk. Rezultat 62:70 jim je dal krila, da so na domačem terenu še enkrat več prikazali premoč nad domžalsko ekipo in tudi na Češkem visoko zmagali, tokrat je bil končni izid 84:69, tako da tretja predvidena tekma, na katero so upali tudi košarkarji Heliosa, ni bila potrebna. Domače prvenstvo Čeprav je bil začetek sezone bolj grenak, saj so na prvi tekmi, ki je bila povrhu še gostovanje v Polzeli proti Hopsom košarkarji Heliosa izgubili le za eno točko. Med najboljšimi strelci pa se je na srečanju izkazal Dražen Bubnić s 16 točkami. Končni rezultat prvega srečanja v ligi Telemach je bil tako 76:75. Nadaljevanje pa je bilo že bolj v zmagovalnem ritmu domžalskih košarkarjev, ki so prvo domačo tekmo odigrali proti LTHcast Mercator. Srečanje, kjer je bil najboljši strelec pri domači ekipi ponovno Bubnić tokrat s 23 točkami, so domžalski košarkarji dobili za 13 točk (93:80). Še tretja, že odigrana tekma, pa je bila v Mariboru nesli domov medalje ali pa še pokal. Za zaključek smo tudi letos oktobra organizirali že tradicionalno prijateljsko tekmovanje v balinanju gorenjske in primorske regije pri Budničarju na Količevem. Mrzla sobota, naša srca pa vroča od veselja, da smo se s prijatelji ponovno srečali. Si stisnili roke in veselo dejali:»pa smo spet tukaj«. Še smo kaveljci in korenine, kljub dodanemu letu. Ob vročem čaju in kavi ter dobrim pecivom naših članic je predsednica društva Vida Perne zaželela dobrodošlico vsem ekipam. Žrebanje je bilo med osmimi ženskim in desetimi moškimi ekipami. Tekmovati se je začelo zares po vseh predpisih»3 + 1«. Tekmovanje sta sodila dva mednarodna sodnika, ki pa sta imela kar veliko dela. Včasih je šlo samo za milimeter in sodnik proti ekipi Messer, kjer je bil Helios boljši za 6 točk, končni rezultat pa 76:82 v korist Heliosa. Sicer pa košarkarji Heliosa ta konec tedna gostujejo v Laškem pri Zlatorogu, sledi še tekma v bližnji Ljubljani proti Parkljem (27. novembra) in prva naslednja tekma doma bo v soboto, 4. decembra proti Elektri Esotech. Mateja Kegel je imel zadnjo besedo, čeprav poražencu ni bilo vedno po godu. Pa smo»vročekrvneže«kar hitro pomorili. Res je, ko se tekmuje, gre pa res zares, pa naj bo to prijateljsko ali pa območno tekmovanje. Ja, smeha na njihov račun je pa bilo veliko. Včasih ti res ne gre in ne gre, pa če bi še tako rad dobro vrgel kroglo tja, kamor jo moraš. No fantje so kar tekmovali v zbijanju, ženske pa so eleganco metale krogle po tleh. Naši moški letos niso imeli prav velike sreče, ženska ekipa 2 (Danica, Rezka, Vera in Milka) pa je bila kar prva. Ženska ekipa 1 se je dolgo borila za tretje mesto, vendar ji je na koncu zmanjkalo moči. Pa drugič. V bližanju je bila najboljša naša članica Joži Kremič, ki je dobila lepega balinčka. Minil je spet en lep dan s prijatelji, ki k nam prihajajo leto za letom in se naslednjega srečanja že ponovno veselijo. Ga. Marija iz Izole nam vedno prinese primorski šopek iz njenega vrta, ki krasi medalje in pokale do razglasitve. Hvala tudi Majdi, Dušici, Ivanu in Vidi, ki so s postrežbo poskrbeli za dobro počutje tekmovalcev. Helena Weith Domžalski nogometaši so v zadnjih tednih odigrali kar nekaj srečanj v državnem prvenstvu, vsi rezultati pa so jih zasidrali na drugo mesto lestvice državnega prvenstva, kjer so trenutno z 32 točkami, medtem ko ima vodilni Maribor 40 točk, tretjeuvrščena Nafta pa 24. V zadnjih osmih krogih so Domžalčani tako osvojili štiri zmage, en neodločen izid in tri poraze. Prva od omenjenih osmih tekem je bila v športnem parku Domžale, kjer je gostoval neposredni tekmec za naslov državnega prvaka Maribor. Mariborčani so bili boljši za zadetek (0:1), strelec pa je bil Dalibor Volaš. Sledilo je gostovanje Celja, prav tako v športnem parku v Domžalah, le da je tokrat zadetek pripadel domačemu moštvu. Za zmago in 3 točke za Domžale je poskrbel Juninho v podaljšku prvega polčasa. Sledilo je gostovanje v Luki Koper, na Bonifiki, kjer so bili Koprčani boljši, zmagali so z 2:0. Za prvi zadetek je poskrbel kar domžalski nogometaš Brezovački, ki je v podaljšku prvega polčasa zadel avtogol, zmago Kopra pa je v 81. minuti potrdil Jelenić. Ajdovsko Primorje je v začetku oktobra gostovalo v Domžalah, kjer so jih Domžalčani premagali z visokih 4:1. Strelci za Domžale so bili: Brezovački (44. min), Zatkovič (52. min), Pekič (73. min) in Zatkovič (86. min), medtem ko je častni gol za Primorje dosegel Kremenovič v 70. minuti. Še eno gostovanje v Domžalah je prineslo točko. Nafta je namreč po vodstvu in zadetku Benka v 40. minuti, v 77. minuti po golu Horvata izgubila zmago. Končni izid 1:1. gostovanje v Kranju proti Triglavu Gorenjska je še ena zgodba o uspehu, Domžalčani so zmagali s 3:1. Nogometaši Domžal so že po prvem polčasu vodili 3:0 (strelca Horvat in dvakrat Zatkovič), v prvih desetih minutah drugega polčasa pa so do zadetka prišli tudi Kranjčani. Končni rezultat 3:1 za Domžale. Slabše pa je bilo ob gostovanju Rudarja ob Kamniški Bistrici. Velenjski Rudar, ki je srečanje pričel boljše in že v 35. minuti vodil z 2:0 (strelca Djermanović in Trifković) je v drugem polčasu najprej prejel zadetek Domžalčanov, strelec za rezultat 1:2 je bil Šimunović. Nadaljeval se je velenjski strelski pohod, v 68. minuti je mrežo Domžal zatresel Tolimir za konec pa še en zadetek Domžal za končni izid 2:3 strelec Kosmač v 81. minuti. Kot zadnja v tem ciklusu osmih srečanj padla Hit Gorica. Domžalčani so porazili domačine sredi Nove Gorice s kar 3:0. Strelci za Domžale so bili Knezović (30. min), Drevenšek (45.+1 min) in Horvat (83. min). Do konca jesenskega prvenstva Domžalčane čaka še 6 tekem, od tega pa bosta le dve odigrani doma, prva že ta konec tedna proti Olimpiji iz Ljubljane. (mak) Mednarodni turnir v namiznem tenisu Srbija Bečej 2010 Namizni tenis, za katerega pravijo, da je najbolj inteligenten in miroljuben šport, zna zbliževati ljudi in vzpostavljati prijateljske vezi med njimi. Primer je turnir v Bečeju, mestecu na severu Srbije, kjer smo se 26. septembra 2010 zbrali rekreativci-veterani iz Makedonije, Hrvaške, Madžarske, Srbije in Slovenije. Na tekmovanju ja nastopilo 90 igralcev. Začetek ja bil namenjen ekipni tekmi med ekipama Bečeja in Domžal, v kateri smo Domžalčani v razburljivi končnici zmagali z rezultatom 3 : 2. Za ekipo Domžal smo nastopili igralci: Marjan Senčar, Darko Fijavž, Željko Đurič ter brata Lojze Zore in Janez. Sledili so posamezni dvoboji, ki so postregli z izjemno kvaliteto in zanimivostjo v treh starostnih kategorijah: absolutni do 50 ter od 50 do 60 in nad 60 let. Medalj nismo osvojili, toda spoznali smo prijazne ljudi in začutili utrip življenja v tem delu bivše skupne države. Po razglasitvi zmagovalcev je sledila skupna večerja. V spominu nam bo ostal prehod čez Donavo, drugo najdaljšo reko Evrope, in Tiso, ki je v Bečeju podobna Dravi, obisk dvorca Fantast veleposestnika Bogdana Dunđerskega ter umetnega jezera v mestu Kula. Ne bomo pozabili druženja, plesa in gostoljubja ob našem prihodu, niti dogodka v mestni gostilni, ko je pevka Milica našemu Marjanu na uho z apela :»Z ora je svanula...«prijatelji iz Srbije bodo nastopili na mednarodnem turnirju, ki ga organizirajo v dvorani namiznoteniškega kluba Edigs v Mengšu, 12. decembra 2010, ob 9. uri. Zapomnite si datum, vadite in pridite: kot igralci ali kot gledalci. Dobrodošli! Domžalski igralci smo v svetlo modrih dresih: Janez, Željko, Darko, Lojze in Marjan. Janez Zore Vabilo na zimsko ligo Sv. Primož nad Kamnikom 2010/2011 Zimska liga se bo letos pričela v soboto, 27. novembra 2010, ob 9. uri. Zbrali se bomo pri Lovskem domu Stahovica. Na ligi se bomo srečevali vsako soboto ob isti uri, vse do 5. marca Vabljeni vsi, ki ste se lansko leto že udeležili lige, prisrčno vabilo pa velja tudi vsem ostalim, ki bi se radi v zimskem času športno udejstvovali. Po znani poti k Sv. Primožu boste lahko tekli ali hodili. Pri ligi namreč velja:»ni važno zmagovati, temveč sodelovati!«v času trajanja lige bomo opravili 15 vzponov, za uvrstitev med najboljše pa bo štela prisotnost vsaj na desetih ligah. Vsak udeleženec čas hoje oziroma teka meri sam, ki ga vpiše v knjigo pri lastniku v okrepčevalnici na Sv. Primožu. Velja, da se hodi ali teče po poti, torej brez bližnjic. Za popestritev bova povabila znane športnike, da se nam pridružijo na ligi. Preteklo leto se nas je vseh skupaj udeležilo 64 tekmovalcev, od tega 44 moških, 11 žensk in 9 otrok. Zmagovalec lige je bil Lado Kveder s povprečnim časom 20:53 (čas desetih vzponov), Gašper Bregar je postavil rekord proge, največ vzponov pa je naredil Bojan Bojkov. Uspelo nama je zbrati 35 sponzorjev, ki so omogočili nagrade za vse udeležence lige. Tudi letos se bova potrudila, da na končni podelitvi nagrad in priznanj nihče ne bo odšel praznih rok. Vljudno vabljeni! Tomaž Cukjati in Sandra Prešeren 5. SEZONA MSD Začela se je nova sezona zimske lige v dvoranskem nogometu V sredini oktobra se je pričela že 5. sezona MSD lige edine zimske lige v dvoranskem nogometu v Občini Domžale. V zadnjih petih letih se je liga iz projekta ekipe nogometnih navdušencev v okviru Mladinskega sveta Domžale razvila v prepoznavno in kakovostno tekmovanje, ki je še posebej znano po svoji dostopnosti za mlade. Tudi letos v ligi sodeluje kar 18 ekip z širšega domžalskega območja, kar predstavlja okrog 200 aktivnih in rekreativnih igralcev nogometa. Ekipe so porazdeljene v tri skupine rednega dela, v skupini A so tako: 3. Polčas, FC Fataljoti, ŠD Homec, Interfinance, TAO sport, Janzy team; v skupini B: Ambrož Team Kamnik, Najstniki Ihan, X (SDM), Šampijoni zeleni, ŠD Dragomelj- Pšata, Gradnje Brlec ter v skupini C: Trojica United, Počene gume, DMD Petarde, ŠD Loka in JOC Style. Do zaključka redakcije sta bili odigrani šele dve koli, tako da o izrazitih favoritih še ne moremo govoriti, po prikazanih nogometnih predstavah pa vsekakor lahko rečemo, da se v MSD ligi iz leta v leto igra bolj kakovosten nogomet, igralci prikazujejo nadpovprečno tehnično znanje, ekipe pa borbenost, ki dosega profesionalni nivo. Več o rezultatih in dogajanju v ligi pa na si. Marsikateri sicer aktivni igralec»velikega«nogometa, pa v ligi sodeluje kot možnost rednega treninga in vzdrževanja tekmovalnega ritma v času zimskega premora državnih lig. Organizatorji lige se letos prvič srečujemo z resnim problemom zagotavljanja ustreznega prostora za izvedbo tekem v dvoranskem nogometu v okviru tekmovalnih standardov, saj je trenutno v Občini Domžale zgolj telovadnica OŠ Venclja Perka nudi minimalne standardne pogoje, tako da komaj čakamo, da bo za turnirje v dvoranskem nogometu pripravljena tudi Hala KC v Vele, za kar so sredstva v proračunu že zagotovljena. S tem bi se možnosti za to vrsto ene najbolj priljubljenih oblik rekreacije pri nas in v svetu vsekakor dvignile na nov nivo. Rok Ravnikar Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 3. decembra Rok za oddajo prispevkov je 25. novembra do 12. ure.

27 12. november 2010 šport 27 Po stopinjah Primoža Peterke 13. memorial janeza jegliča - johana Prek osapske stene Johanu v spomin Planinsko društvo Domžale je v soboto, 16. oktobra 2010, že 13. zapovrstjo organiziralo tekmovanje v hitrostnem plezanju v spomin na domžalskega alpinista svetovnega kova, Janeza Jegliča Johana. Letošnji 13. memorial Janeza Jegliča Johana je pod markantno osapsko steno znova pritegnil praktično vso slovensko plezalsko elito, ki se je v previsni steni pomerila v hitrostnem plezanju. Idejnemu očetu projekta in glavnemu akterju na terenu alpinistu Silvu Karu je s pomočjo športnih plezalcev in alpinistov Alpinističnega odseka Domžale ter družbeno odgovornim pokroviteljem ponovno uspelo izpeljati zares lepo, atraktivno in plemenito tekmovanje. Plezalci so se tako spoprijeli z 90-metrsko previsno smerjo Goba, plezalke pa je bitka s sekundami in gravitacijo čakala v nekoliko krajši, 60-metrski, a še vedno zahtevni smeri Try (just a little bit harder). Slivo in ekipa so poskrbeli za brezhibno varovanje in že dan prej obe smeri opremili z vrvmi, tako da so se tekmovalci zares lahko osredotočil zgolj na hitro plezanje, saj so bili varovani iz vrha smeri in jim sproti ni bilo potrebno nameščati varoval. Časi najboljših so bili temu primerno osupljivi. V moški konkurenci je zmago slavil reprezentant Matej Sova, ki je do vrha previsne 90-metrske linije potreboval le 9 minut in 24 sekund. V ženski konkurenci je bila najhitrejša nekdanja članica izbrane vrste Lučka Franko, ki je za 60-metrsko smer potrebovala 10 minut in 17 sekund. V ženski konkurenci pa je blestela tudi članica domžalskega»ferajna«, športna plezalka Maja Šustar, ki se je s časom 11 min 14 s prebila na odlično drugo mesto. Kako zares priljubljen je Johanov vsakoletni big wall plezalski obračun, ki nedvomno predstavlja resen vzdržljivostni in tehnični izziv za vsakega plezalca ter kot edino tovrstno tekmovanje v Sloveniji ponuja tudi prestižno plezalsko lovoriko, pa sta opisala tudi oba zmagovalca, Matej Sova in Lučka Franko.»Ja, me je kar»navilo«, saj se pozna, da je smer dolga in takih nismo navajeni plezati, tako da te kar utrudi. Tudi konkurenca je bila kar poštena, saj dekleta vsako leto plezajo bolje, tako da je bilo kar težko zmagati. Ta tekma mi je zares všeč, tudi kot dogodek, in se je vsako leto rada udeležim, ne glede na rezultat, jasno pa je, da pa sem z zmago še toliko bolj zadovoljna,«je po koncu tekmovanja povedala simpatična Lučka Franko. Zadovoljstva pa ni skrival niti vrhunski športni plezalec z dvajsetletnim stažem in član slovenske reprezentance Matej Sova, ki se je najprej dotaknil velikega alpinista, kateremu v spomin je to edinstveno tekmovanje namenjeno:»z Johanom sva še leto pred tragično nesrečo skupaj plezala v Mišji Peči in lahko povem, da je bil poleg svojih alpinističnih kakovosti tudi izjemno dober športni plezalec, s katerim je bilo užitek plezati. Glede tekmovanja pa lahko rečem, da je bilo letos kar težko, saj je bilo tudi precej vroče. Smer sicer poznam, ampak sem se moral kar potruditi, da sem smer relativno hitro preplezal do vrha, saj je kar nekaj plezalcev padlo tik pod vrhom.«kdo je bil Janez Jeglič Johan? Rezultati 13. Memoriala JJJ: Moški smer Goba 90 m: 1. Matej Sova 9:24 (vrh smeri) 2. Gašper Pintar 14:21 (vrh smeri) 3. Jure Bečan 16:04 (vrh smeri) 4. Urban Primožič 18:39 (vrh smeri) 5. Miha Škof dosegel višino 75 m 6. Jernej Kruder dosegel višino 75 m 7. Anže Štremfelj dosegel višino 73,5 m 8. Miha Česnik dosegel višino 62,5 m Ženske smer Try (just a little bit harder) 60 m: 1. Lučka Franko 10:17 (vrh smeri) 2. Maja Šuštar 11:14 (vrh smeri) 3. Ana Ogrinc 15:9 (vrh smeri) 4. Mojca Žerjav 22:34 (vrh smeri) 5. Katarina Kejžar dosegla višino 50,6 m 6. Nastja Davidova dosegla višino 45 m 7. Tina Di Batista dosegla višino 20,7 m Janez Jeglič Slovenski alpinist Janez Jeglič Johan je bil eden izmed glavnih akterjev»zlate«generacije slovenskega alpinizma in eden izmed najbolj vsestranskih plezalcev na svetu, ki se je ukvarjal s klasičnim, športnim in lednim plezanjem. Njegov neverjetni talent in plezalske sposobnosti potrjuje tudi dejstvo, da mu je v pičlem koledarskem letu uspelo preplezati prvenstveno smer v zahodni steni Bagiratija III v Himalaji, opraviti vzpon na najvišjo goro sveta Mount Everest in preplezati športno plezalno smer X. težavnostne stopnje. Domžalska alpinistična naveza Jeglič-Karo je dolgo časa veljala za najbolj drzni granitni tandem sveta, ki mu je uspelo praktično vse, česar sta se domžalska alpinista lotila, in tudi danes je v uglednih plezalskih krogih v tujini slišati, da sta Johan in Silvo nesmrtni ikoni velikih sten. Johan se je smrtno ponesrečil 30. oktobra 1997, ko sta s Tomažem Humarjem preplezala prvenstveno smer v steni metrov visokega himalajskega velikana Nuptseja. Na vrhu Nuptseja je bil za Johana usoden viharni sunek vetra, ki ga je pahnil prek stene. J. G. Večina nas ob besedi Planica najprej pomisli na»velikanko«in na skakalce, ki jih vsako leto znova občudujemo po televizijskih zaslonih ali ob vznožju mogočne skakalnice. Zagotovo bi bila to tudi prva asociacija večine mladih skakalcev in skakalk, ki so se pomerili na tekmi za regijski pokal v smučarskih skokih 16. oktobra 2010, v organizaciji Smučarsko skakalnega kluba SAM Ihan. Številni starši in navijači smo napeto spremljali mlade skakalce v pravih smučarskih dresih in z bolj ali manj izdelano tehniko, nekaterim je uspel že telemark! Trenerji so sedemletnikom in malce starejšim pred skokom dajali še zadnja navodila, zamahnili z roko... in skakalci so se spustili do odskočne mize, odrinili ter poskušali pristati čim dlje. Glede na to, da je bil najdaljši skok na mali skakalnici dolg 13 metrov, zmagovalec na večji skakalnici pa je pristal že pri 21,5 metra, smo res že gledali skoke! Med cicibani do 9 let je bil zmagovalec Nik Bajc iz SD Zabrdje (13 metrov), domačina Tilen Orehek in Tej Ekart sta bila 18. oziroma 19. V isti kategoriji je zmago med Tekmovanje v malem nogometu in krosu V oktobru se je v Športnem parku Domžale, na umetni travi, odvijalo tekmovanje v nogometu za učence letnika 1996 in mlajši. Med ekipami osnovnih šol Rodica, Jurij Vega Moravče, Radomlje, Trzin, Venclja Perka, Mengeš, Dob in Janko Kersnik Brdo ter Domžale je OŠ Domžale zasedla 1. mesto. Ekipe so pokazale mero borbenosti in znanja, bile so dokaj izenačene, pa vendar je nogometašem OŠ Domžale uspelo doseči najvišje me- sto. Prav tako je tekmovanje v krosu, ki je potekalo 12. oktobra, bilo za tekmovalce OŠ Domžale izredno uspešno. Vztrajnost, požrtvovalnost in veliko mero kondicije ter vzdržljivosti so pokazali učenci: Eva Gnidovec 1. mesto Lana Kumer Tarar 3. mesto Uroš Tomić 1. mesto Jernej Golija 1. mesto Tibor Gorenc Stankovič 2. mesto Nejc Klavžar 3. mesto Nika Lovrič 3. mesto deklicami zabeležila Pia Mazi iz SD Costella Ilirija, ki je doskočila pri 12 metrih. Iz istega kluba je bil med dečki do 10 let na večji skakalnici najboljši Damjan Suzič (21,5m) pred domačinom Filipom Jeretino, v Costello Ilirijo pa je šla še zlata medalja za dečke do 11 let, in sicer je na najvišjo stopničko stopil Benjamin Podobnik (21,5m). Po tekmi je prišel še prijetnejši del druženje z nogometom, okusen hot-dog, pečen kostanj ter vroč čaj in za piko na i še podelitev medalj, diplom in praktičnih daril. Tako navijači kot tekmovalci smo preživeli prijetno sobotno dopoldne! Bojana Aljaž Bratec 2. mesto Teja Vidic 2. mesto Maša Bahovec 2. mesto Žan Žužek 2. mesto Tjaša Bahovec 3. mesto Sara Lekan 3. mesto in ekipno: 1. mesto. Vsem tekmovalcem iskrena hvala za zastopanje naše šole, hkrati pa vse čestitke za uspeh. Bojana Rutar Investitor in prodajalec:

28 28 šport 12. november 2010 Karate društvo ATOM Shotokan-Do Domžale Kako bodo ATOMovci spet postali najboljša karate ekipa v Sloveniji Praznujemo obletnico Šola zdravja v Ihanu V mesecu oktobru mineva leto dni, odkar smo v sodelovanju s Društvom šola zdravja Domžale pričeli s telovadbo 1000 gibov za sklepe. V času našega druženja se je zvrstilo kar nekaj nepozabnih trenutkov: ob prehodu novega leta smo pripravile udeleženke telovadbe prijetno srečanje ob kavici in dobrotah, v mesecu marcu smo pripravile telovadbo v maskah. Ker pa je v tem mesecu praznovanje (8. marec dan žena), smo se odpravile v naše gostišče pri Mnganu in obeležile ta praznik tako, kot se spodobi. V toplejših dneh smo organizirale izlet na Križentaver in se odpravile na izlet s kolesi v Vinje pri Dolskem na kavico in sladko dobroto. V jesenskem času nas z obiskom presenetil župan Občine Domžale Toni Dragar. Ob prijetnem klepetu smo ga seznanili z aktivnostmi naše skupine. Še posebna zahvala pa mu je namenjena za pogostitev, ki nam jo je namenil ob praznovanju obletnice. Ob nastopu novega mandata mu želimo veliko poslovnih in osebnih uspehov, z željo, da se nas tudi v tem mandatu kdaj obišče. Večkrat naše srečanje obišče tudi predsednica društva Zdenka Katkič. V zimskem času nam je organizirala in demonstrirala masažo nog. Obiskal pa nas je tudi dr. Nikolay Grishin, ki nam je predaval o pozitivnih lastnostih telovadbe. Imamo nekaj članic, ki se udeležujejo izletov in predavanj, ki jih organizira Društvo šole zdravja. Ob tej priložnosti bi se zahvalila v imenu vseh udeleženk telovadbe voditeljicama naše skupine Mariji in Silvi. Obletnico smo praznovali, kot se za tak dogodek spodobi. V goste smo povabili člane društev iz Domžal, Trzina, Doba in Vira. Srečanja se je udeležilo res lepo število članov društev, ki pa so nam ob tej priliki prinesli napisano himno šole zdravja, katere tekst je napisala aktivna članica Janka Jerman. Ob tej priliki smo jo vsi zapeli. Po skupni jutranji telovadbi smo ob jutranji kavici in dobrotah malo poklepetali, si izmenjali mnenja in usklajevali aktivnosti za prihodnje delo. Ob obletnici, ko se spominjamo vseh prijetnih dogodkov, ne moremo mimo ugotovitve, kako smo vzdržljive, kako hitro teče čas, kakšne bodo naše aktivnosti tudi v prihodnje. To je le nekaj lepih trenutkov druženja, na katerega pa vabimo v prihodnje še druge krajane naše krajevne skupnosti. Res je, težko se odločiti, vendar pa po določenem času ta aktivnost postane del obveznosti. To je le nekaj lepih trenutkov, ki jih preživimo skupaj, še posebej všeč pa so nam druženja ob kavici, ki ga imamo vsak torek v tednu. Sponzorja srečanj Šole zdravja Ihan: Občina Domžale in Pekarna Roglič Ihan Helena Rode Vsak dan se je vedno znova potrebno dokazovati, uporabljati svoje znanje in veščine, vztrajnost in trmo. Le tako gremo vedno više in v športu je le to pravi in edini recept za zmago. Domžalski ATOMovci so se kot najboljši dokazali že na dveh preizkusih prvih in drugih kvalifikacijah, zdaj morajo prednost potrditi le še na najpomembnejšem finalu: državnem S.K.I.F. prvenstvu Slovenije za mlajšo in starejšo selekcijo v Kihon in Dyu-Ippon kumiteju posamezno in ekipno ter v Yaku-Soku kumiteju ekipno. Pohvale vreden je že podatek, da so se prav vsi izmed 12 ATOMovcev, ki so nastopili na dveh kvalifikacijskih turnirjih 2. in 16. oktobra 2010 v Mariboru, uvrstili na finalni turnir. Lina Mecilošek, Karin Podboršek, Matjaž Kljun, Žan Podboršek, Žan Guček, Hana Kerić, Patricija Vehovec, David Kardum, Črt Hrovatin, Grega Teršek, Rok Kurent in Alenka Trpin so nastopali suvereno. Še posebej sta izstopala Žan Podboršek, ki v Kihon Ippon kumiteju tako posamezno kot ekipno ni izgubil nobene borbe in Rok Kurent, ki je do končne zmage brez izgubljene borbe prišel v Dyu Ippon kumiteju. Svoj pečat so pustili tudi Grega Teršek, Črt Hrovatin in David Kardum, ATOM ima še močnejšo ekipo sodnikov Ob tekmovalni ekipi postaja vse močnejša tudi sodniška ekipa ATOMovcev. Izpite za sodnike in inštruktorje oziroma vodje ekip ter licence so v mesecu oktobru 2010 opravljali in potrjevali: Igor Zidarič inštruktor in sodnik pripravnik, Sankukai karate klub Domžale No, pa smo že zakorakali s čvrstim korakom v sezono 2010/2011, in kot se spodobi, je na vrsti tudi nova serija tekmovanj in izobraževalnih seminarjev. Od našega zadnjega prispevka so se st. dečki, mladinci in člani udeležili 5. pokalne tekme, potekal je sodniški seminar in regijsko tekmovanje za dečke in deklice. Kot del izobraževalnega procesa in obnavljanja sodniških licenc, tako za napredovanje v trenerskem delu kot napredovanje po pasovih, se člani izobražujejo na več področjih. Eden izmed njih je tudi sodniški seminar, na katerem se najprej v teoriji, nato tudi praktično na tekmovanju, podajajo novosti iz sodniškega dela, obnovijo se določena znanja za pravilen potek sojenja na tekmovanjih in na koncu sledi pisni izpit za obnovitev sodniške licence oz. za pridobitev novega oz. višjega naziva sodnika. Tak seminar se je odvijal v ki so se v finalnem nastopu pomerili med seboj in z odlično borbo prikazali lepoto karateja. Skupaj s posamičnimi uspehi je ATOM zabeležil še prepričljivo ekipno vodstvo pred sodelujočimi klubi iz SKI Slovenije in si praktično že zagotovil zmago ATOM ima po dveh turnirjih 562 točk pred precej izenačenima Ig Shotokan (286) in Kanazawa Dojo iz Maribora (266). Timotej Kokalj inštruktor in državni sodnik E, Tadej Trinko inštruktor in državni sodnik E, Zdenko Miklavc inštruktor in sodnik z mednarodno licenco ter Lovrenc Kokalj Sensei inštruktor in sodnik z mednarodno licenco. Jesensko tekmovalno obdobje in sodniški seminar Ljubljani, in sicer 4. in 10. oktobra. Regijskega tekmovanja za dečke in deklice (osnovnošolski otroci) za področje Domžal in Kamnika, ki je letos potekalo v telovadnici OŠ Ihan, so se udeležili tekmovalci in tekmovalke iz karate klubov iz Kamnika, Mengša, Radomelj, Rodice in Domžal. Tekmovanje je potekalo za dečke v borbah, ki so bili razvrščeni v 12 kategorij glede na starost in telesno težo. Za deklice je tekmovanje potekalo v prikazu kat, ki so bile razporejene v dve kategoriji glede na starost. Tekmovanje je predizbor za uvrstitev na državno Sankukai prvenstvo, na katerega se uvrsti le po 5 najboljših tekmovalcev iz vsake kategorije in iz različnih regij. Tekmovanja se je v soboto, 16. oktobra, udeležilo 88 tekmovalcev. Borbe so potekale eno minuto oz. do določenega seštevka točk. Če je tekmovalec zbral določeno število 1. mesto: Emil Velič, Surya Kotar, Tjaša Šinkovec 2. mesto: Ana Zamljen, Teja Medle, Damijan Zore, Saša Voler točk, je seveda zmagal pred iztekom tekmovalnega časa. Tudi izvedene tehnike so se točkovale različno: tako je tekmovalec za izvedbo uspešnega udarca z nogo ali pa uspešno izvedeno kombinacijo udarcev dobil več točk kot npr. samo za uspešen udarec v glavo. Seveda so se točkovali udarci s točno določeno (predpisano) tehniko izvedbe; tisti, ki so bili preblizu obraza, so bili ustrezno sankcionirani in kaznovani s podelitvijo točk nasprotnemu tekmovalcu. Deklice so prikaz kat izvedle posamično pred tričlansko sodniško komisijo, ki je točkovala ne samo pravilno izvedbo, ampak tudi način izvedbe (odnos), odločnost, pravilnost gibov in eleganco. Zmagovalka je bila tista, ki je prejela največ točk. Uvrstitve članov KK Domžale v svojih kategorijah na 5. pokalni tekmi: G. J mesto: Matej Vogrinec, Tomaž Herič, Grega Prelovšek, Teja Grad, Kristjan Bernot Na črnobelih poljih Marko prvi Med zvezdami Šahovsko društvo Domžale je priredilo drugi turnir v pospešenem šahu v prostorih lokala Med zvezde v poslovni stavbi Interspar. Dokaj zanesljivo je zmagal fide mojster Marko Srebrnič, ki je v devetih kolih zabeležil kar osem zmag. Remiziral je edinole z Novomeščanom mojstrom Marjanom Kastelicem, le ta je z osmimi točkami zasedel drugo mesto. Kar točko in pol manj je imel na tretjem mestu Celjan Črepan, medtem ko je bil četrti Kamničan Kragelj, oba sta mojstra. Presenetljivo se je na peto mesto uvrstil drugokategornik Tomo Omahna, član Črnega grabna. Mednarodna mojstra Igor Jelen in Mazi sta pristala šele na sedmem in osmem mestu. Med Domžalčani je bil najboljši Vavpetič na devetem, pa Ivačič na trinajstem mestu. Tokrat je manjkalo kar nekaj igralcev iz prve zasedbe šahovskega društva, sicer se je odzvalo 35 ljubiteljev šaha. Udeležence je nagovoril in podelil nagrade predsednik ŠD Domžale Boštjan Grošelj. Vrstni red: M. Srebrnič 8.5, Kastelic 8, Črepan 6.5, Kragelj, Omahna in Babnik s po 6, I. Jelen, Mazi, Vavpetič in Veskovič s po 5.5, Ivačič, Oberč, Matko, Petrovič in Grčar s po 5 itd. Med upokojenci Domžale druge V Šentjurju je potekalo državno ekipno prvenstvo upokojencev v hitropoteznem šahu, igralci so imeli na voljo po deset minut za razmislek. Odzvalo se je 15 zasedb, odigrali so bergerjev turnir, torej vsak z vsakim. Zanesljivo je slavila mariborska ekipa DU Tabor, za katero so igrali Pešec, Klemenčič, Cojhter in Hevir. Sicer tudi iz preteklosti znani kot odlični hitropotezni igralci so imeli osem točk naskoka pred drugo uvrščenimi DU Domžale. Ivačič je na prvi deski zbral devet in pol, Vavpetič in Janjič pa po enajst točk. Nekoliko slabši je bil Jerina s petimi točkami, vsi so odigrali 14 partij. Na tretje mesto se je uvrstil DU Krško, na četrto OZDU Šiška Ljubljana, na peto pa DU Murska Sobota. Uvrstitev Domžal je vsekakor dobra, saj je bila za njimi vrsta ekip, v katerih so nastopala še zlasti v minulih letih zveneča šahovska imena. Vrstni red: DU Tabor Maribor 45, DU Domžale 37, DU Krško 35.5, OZDU Šiška Ljubljana 34.5, DU Murska Sobota 32.5, DU Šentjur 31.5, DU Solkan 30 itd. Domžalski turnirji Na septembrskem turnirju v pospešenem šahu je med 22 udeleženci zmagal Črepan s šestimi točkami, s pol točke zaostanka pa je sledil Jože Skok. Na tretje mesto se je s petimi točkami uvrstil Ivačič, sledili so Boris Skok, Oberč, Jerina in Vavpetič s štirimi točkami in pol, Babnik pa je zbral štiri točke. Oktobra je slavila prva deska ŠD Domžale, srbski mojster Mla- KLANE d.o.o. Notranja in vhodna vrata Strešna in vertikalna okna Parketi, kljuke, police Klimatske naprave»strokovna montaža«den Milenkovič s šestimi točkami. Vse nasprotnike je premagal, klonil je le v drugem kolu s Kragljem. Drugi je bil Ivačič, tretji pa Vavpetič, oba s po petimi točkami. Sledili so Čepon, Goršek in Ajtnik s po štirimi točkami in pol, Babnik in Janjič pa sta zbrala po širi točke. Oktobra se je odzvalo 18 šahistov, na obeh turnirjih so odigrali sedem kol. DRAGOMELJ, v vaškem jedru prodamo več zazidljivih parcel velikosti od 600 m 2 do 800 m 2. Zemljišča so na sončni legi in imajo plačan komunalni prispevek. Informacije: PROFUNDIS d.o.o. Slamnikarska 3b, Domžale Tel.: ali Jože Skok KLANE d.o.o. Kajuhova Radomlje 051/

29 12. november 2010 domžale 29 Prvo srečanje potomcev Mahkotovih Amalije in Antona Kosa V septembru se nas je na Jamarskem domu na Gorjuši zbralo kar 140 od 208 še živečih potomcev Mahkotovih, Amalije in Antona Kosa, z Vidma pri Lukovici. Nekateri smo z njima leta 1982 praznovali njuno biserno poroko, od takrat pa se družina v tako velikem številu še ni srečala. Sredi februarja, ko se je pisalo leto 1900, je v majhni vasici Češnjice pri Moravčah, na Kramarčkovi domačiji, otroški jok osrečil Johano in Janeza Kosa. Rodil se je njun najmlajši, deseti sin Anton. Leto in pol kasneje pa je na obrobju Črnega grabna, na Vidmu pri Lukovici, luč sveta ugledala mala Amalija, edinka gostilničarja Ignaca in Frančiške Lipovšek. Samo Bog je takrat vedel, da se bodo njune poti čez slabi dve desetletji križale in ostale prepletene do konca njunih dni. Usoda je torej hotela, da se Amalija in Anton spoznata med pospravljanjem sena v Logu pri Moravčah. Njuna ljubezen je tisti trenutek pognala korenine, na katerih danes stoji naše močno in košato družinsko drevo. Začela sta le z ljubeznijo in željo po družini. Iz vajinih štirinajstih otrok pa se je do danes družina povečala na več kot dvesto. Ponosna bi bila na nas. Priredili smo srečanje vajinih potomcev, da okrepimo družinske vezi, saj navsezadnje»kri ni voda«. Amalija in Anton, hvala Vama za življenje! Antonija Kos Osnovna šola Roje 17. Kolesarski turnir Črna na Koroškem 2010 V sredo, 6. oktobra 2010 zjutraj, nas je učence in njihove spremljevalce z OŠ Roje šolski kombi in spremljevalni avto s kolesarsko opremo odpeljal na letališče v Slovenj Gradec, kjer je potekalo kolesarsko tekmovanje v okviru specialne olimpijade Slovenije. Po dobrodošlici (malici, darilih in nagovoru) so nas čakale kvalifikacije, ki smo jih vsi uspešno prekolesarili in se tako uvrstili v različne finalne skupine. V finalu na 1000 m so našo šolo zastopali Bojan Vuk, Peter Kokalj in Davor Bele; Miha Novak, Anže Štefan in Jan Prašnikar pa so se v glavnem delu preskusili na 500 m. Vsi tekmovalci so, kljub temu da je tudi deževalo, nastopili. Na letališki stezi so naši dali vse od sebe in tako uspešno opravili s preizkušnjo ter si tako prislužili želene stopničke. Uspeh je bil zaslužen, saj učenci radi kolesarijo, pa tudi v šoli smo vadili za nastop, kjer imamo kolesa in vso dodatno opremo. Medalje smo proslavili s kosilom, potem pa smo se odpeljali proti šoli in domu z mislijo, da se naslednjič tradicionalno spet vrnemo. Leon Šimenc in Marjanca Bogataj Vodnikova 3A, 1230 Domžale Tel.: , peter.kecelj@siol.net SPECIALISTIČNE AMBULANTE Avto center Knavs v Trzinu Pravi naslov za pnevmatike in pranje vozila Avto center Knavs v Trzinu na Mengeški cesti 81, ob glavni cesti Mengeš Trzin je že pripravljen na Sebastijan Vadnav iz Doba izvrstno 4. mesto zimske dni. Vsi, ki zimskih pnevmatik še niste namestili, pohitite v Avto center Knavs. V Avto centru Knavs vam ponujajo pnevmatike priznanih blagovnih znamk, seveda bodo uredili tudi demontažo, montažo in centriranje po ugodnih cenah. Da pa bo vaš avto popolno zasijal, bodo poskrbeli pridni fantje, ki bodo vaše vozilo ročno oprali. V avto centru vam ponujajo zunanje in notranje čiščenje avtomobila. Lahko pa se dogovorite tudi za globinsko čiščenje ali poliranje. Ugodnost za zveste stranke: vsako 5 zunanje pranje brezplačno. Prepričajte se o kakovostni ponudbi avtocentra Knavs vsak dan od 8 18 ure, ob sobotah pa jih lahko obiščete od 8 13 ure. Telefon ali Vabljeni. ULTRAZVOČNE PREISKAVE RAZŠIRJENI SISTEMATSKI PREGLEDI NOVO! LASERSKI POSEGI NA KOŽI! NAROČANJE od ponedeljka od petka od 10h do 14h in od 16h do 19h Slovenci so se zopet udeležili svetovnega prvenstva poklicih voznikov v spretnostnih vožnjah, ki je potekalo v Rankwelu na avstrijsko-švicarski meji. Slovenija je med zelo močno konkurenco v kategoriji avtobus ekipno osvojila odlično tretje mesto. Ekipo so zastopali poklicni vozniki iz Ljubljanskega potniškega prometa: Robert Kuzma (posamezno je osvojil 24. mesto), Ibrahim Beganovič (posamezno je osvojil15. mesto) in Sebastijan Vadnau iz Doba, ki je med posamezniki v kategoriji avtobusov osvojil izvrstno 4. mesto (pred dvema letoma v Turinu 3. mesto med posamezniki) in s tem dokazal, da še vedno sodi v sam vrh svetovne elite. Čez dve leti bo svetovno prvenstvo v Južni Afriki, kjer se že nadejamo nove dobre uvrstitve naših voznikov, zato jim že želimo veliko sreče za volanom! Bogdan Osolin Dež rni lekarni od.. do.. KA NA DOM A KA NA KAMN K tna.mestnelekarne.si

30 30 objave 12. november 2010 Vsi naši mrtvi Dostojno in lepo je, da se spominjamo vseh naših mrtvih. Na to nas redno spominja tudi prvi november, ki je v posvetnih koledarjih zapisan kot DAN MRTVIH. Ta starodavni dan pa verniki praznujemo kot praznik vseh svetnikov oziroma je v cerkvenem koledarju VSI SVETI, naslednji dan pa se spominjamo vseh VERNIH RAJNIH. Moški pevski zbor Radomlje (kot društvo obstaja od leta 1970) ohranja to čast, da od leta 1945 naprej na dan pred praznikom zapoje padlim partizanom in žrtvam okupatorja nekaj pesmi. V naslovu prispevka je zapisano VSEM NAŠIM MRTVIM. In tako so ob vsakoletni pevski počastitvi žal prezrte ZAMOLČANE ŽRTVE. Njihova imena, priimki ter datumi rojstva in smrti so vklesani na plošči, ki je na južni steni stare radomeljske mrtvašnice. Lepo bi bilo in čas je že, da bi pevci zapeli tudi tem žrtvam. Vsaka vojna zahteva veliko žrtev, Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, da je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN Mirno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA V 90. letu nas je zapustila naša draga mama, teta, babica in prababica Francka Peterka, roj. Travižan iz Zaloga pod Sv. Trojico 2 Iskrena zahvala gre vsem sorodnikom, vaščanom za vse darovano, osebju iz Doma počitka v Domžalah za nesebično pomoč, gospodu župniku Janezu Šimencu ob obiskih v Domu, gospodu župniku Slavku Judežu za tako lepo opravljen pogrebni obred, sosedu Vinku za lep poslovilni govor, pogrebni službi Vrbančič in pevcem z glasbenikom. Vsem še enkrat iskrena hvala! V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN Novembra 2010 mineva žalostno desetletje, odkar nas je po težki bolezni v 31. letu starosti mnogo prezgodaj zapustila naša draga hčerka in sestra Brigita Zelko roj. Bokan iz Domžal Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot in sočustvovali z nami v težkih trenutkih. Hvala tudi vsem, ki obiskujete njen mnogo prerani grob, darujete cvetje in prižigate svečke. Mami Gizela in sestri Nada ter Vida Mineva najdaljše leto, odkar je odšel naš dragi Vojko Božič Ostali smo tako sami. Zelo te pogrešamo. Žena Majda, Maja, Vesna z družino in sorodniki Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 73. letu starosti zapustil mož, oče, brat in stari ata Franc Klakočer iz Domžal, Trubarjeva ul. 10 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, zdravniškemu osebju ZD Domžale in Kliničnega centra Ljubljana. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in sv. mašo, pevcem za zapete pesmi, praporščakom, trobentaču za zaigrano Tišino, pogrebni službi Vrbančič ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, saj veste, kako trpela sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V lepem, a žalostnem jesenskem dnevu smo k večnemu počitku pospremili našo drago ženo, mami, taščo, babico in sestro Antonijo Klemenc s Podrečja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in številnim nekdanjim sodelavkam in sodelavcem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem iskrena hvala. Pogrešamo te. Vsi njeni Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker ter več med nami ni. V 48. letu starosti nas je zapustil dragi sin in brat Marjan Brdajs iz Domžal Iskrena hvala vsem sorodnikom in znancem za izrečena sožalja in darovane sveče. Hvala tudi Urgentni službi Domžale, g. Kepicu za lep govor in g. kaplanu za opravljen obred. Vsi njegovi Tja, kamor odšla si, ni več bolečin, tam teče le miren sen, nate ostal nam bo lep spomin. ZAHVALA V 83. letu je odšla k Bogu naša draga teta in sestra Francka Klopčič iz Žič Iskrena zahvala vsem, ki ste ji v času njene bolezni lajšali trpljenje, jo negovali in ji vlivali upanje v večno življenje. Zahvala tudi vsem, ki ste njeno zadnjo pot prehodili skupaj z njo in darovali v njen spomin. Njeni domači Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. ZAHVALA Marija Oražem Minka roj. Mlakar Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma. ZAHVALA V 72. letu starosti se je poslovil od nas naš dragi mož, ati, dedek, brat, stric Franc Cerar po domače Smoletov ata z Gorjuše Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in SSK Ihan za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala dr. Mariji Starbek za ves trud in podporo v času bolezni. Hvala gospodu župniku Slavku Judežu za lep pogrebni obred, pevcem, pogrebni službi Vrbančič in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi največ pa jih je zadnja svetovna vojna. Slovenija pa je žal med tistimi državami, ki so tudi po vojni imele veliko nedolžnih žrtev, ker jim krivda ni bila sodno dokazana. Na radomeljski plošči prezrtih je tudi več žrtev medvojnega in povojnega pobijanja. Med njimi so tudi padli vojaki, ki so bili prisilno mobilizirani. Tisti, ki so vojno preživeli, so danes polnopravni državljani in po dolgih letih dobivajo vojno odškodnino. Zato je žalostno, da sta dva primera, ko sta brata vsak na svoji plošči. Moj šošolec Viktor Novak je padel kot nemški vojak, drugi sošolec pa je bil mobiliziran v partizane. Prav o Viktorju sem večkrat razmišljal, zakaj smo ga kot prisilno mobiliziranega in na ruski fronti padlega vojaka izbrisali iz radomeljskega občestva. Po vojni njega in vseh drugih telesno nismo mogli pokopati, duhovno pa bi jih lahko. Rojstne vasi so jih povezovale, šola in Cerkev sta jih povezovali in družili, kruta vojna pa jih je ločila. Toda, minilo je petinšestdeset, a nanj in na vse druge, ki so med vojno ali po njej kakorkoli preminili niso pa bili v partizanskih vrstah smo pozabili in jih izbrisali iz spomina. To je bila podlaga, da so bile zbrane vse prezrte žrtve v vojni in po njej ter jim je bila postavljena spominska plošča. V Evropi se končno premika, Angleži so dali lep zgled. Slovenska oblast pa caplja in caplja, da jo je čas že desetkrat povozil. Izgleda, da odloča ideologija, drugi se pa bojijo. Toda, Evropi, katere del smo, se ne bomo mogli izogniti, ČAS pa vsestransko teče France Cerar Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/2007 uradno prečiščeno besedilo ZRLI-UPB2), izdaja Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja 4. volilne enote SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija, v 10. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bo v nedeljo 12. decembra 2010 VOLIŠČE KRAJEVNA SKUPNOST DOB I, Ulica 7. avgusta št. 9, Dob Dob: Aškerčeva ulica, Bevkova ulica, Cankarjeva ulica, Češeniška ulica, Čopova ulica, Erjavčeva ulica, Gubčeva ulica, Kajuhova ulica št.1, Ljubljanska cesta št.1, 2, 2a, 3, 4, 5, 5a, 6, 7, 7a, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 13a, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21,23, 25, 27, 29, 31 in 33, Prešernova ulica vsa, razen št. 36, 36a, 38 in 40, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica št. 4, 5, 6 in 8, Ulica 7. avgusta št. 1, 1a, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 10, 12, 14, 16 in 45, Vegova ulica in Župančičeva ulica št. 1, 3, 3a in 5, Gorjuša in Turnše. VOLIŠČE KRAJEVNA SKUPNOST DOB II, Ulica 7. avgusta št. 9, Dob Dob: Finžgarjeva ulica, Kajuhova ulica vsa razen št.1, Kersnikova ulica, Kidričeva ulica, Linhartova ulica, Ljubljanska cesta št. 22, 24, 24a, 26, 28, 28a, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42 in 44, Prešernova ulica št. 36, 36a, 38 in 40, Staretova ulica, Stritarjeva ulica, Tavčarjeva ulica št.1, 2 in 3, Trdinova ulica, Ulica Mirana Jarca, Ulica 7. avgusta št. 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 29a, 30, 30a, 31, 32, 33, 34, 36, 38, 40 in 40a, Vodnikova ulica in Župančičeva ulica vsa, razen št. 1, 3, 3a in 5, Češenik in Želodnik. VOLIŠČE DOM KRA- JANOV V ŽEJAH Žeje 10, Brezovica pri Dobu, Laze pri Domžalah, Sv. Trojica in Žeje. VOLIŠČE OSNOVNA ŠOLA KRTINA Krtina 41, Brezje pri Dobu, Kokošnje, Krtina, Rača, Račni vrh, Studenec pri Krtini, Škocjan in Zalog pod Sv. Trojico. VOLIŠČE GASILSKI DOM HOMEC Bolkova ulica 46, Homec Homec: I.ulica, II. ulica, III. ulica, IV. ulica, V. ulica, VII. ulica - del št. 13 in od 16 do 35, VIII. ulica vsa, razen št.: 1, 2 in 3, Bolkova ulica, Gostičeva cesta in Vaška pot št.: 28, 29, 30, 31, 31a, 32, 32a, 33, 34, 34a, 35, 36, 37, 38 in 38a. Nožice: Gostičeva cesta, Grašičeva ulica, Partizanska ulica, Pionirska ulica in Šeskova ulica. VOLIŠČE OSNOVNA ŠOLA IHAN I Šolska ulica 5, Ihan Ihan: Bistriška cesta, Breznikova cesta, Češminova cesta, Dragarjeva ulica, Drinova cesta, Emonska I. ulica, Emonska II. ulica, Emonska III. ulica, Igriška cesta, Ihanska cesta, Lipova ulica, Na ledinah, Pokopališka cesta, Pot na žago, Šolska ulica in Taborska cesta. Selo pri Ihanu. VOLIŠČE OSNOVNA ŠOLA IHAN II Šolska ulica 5, Ihan Brdo, Dobovlje, Goričica pri Ihanu, Prelog: Bistriška ulica, Breznikova cesta, Drinova ulica, Krožna pot, Pod hribom, Prečna pot, Preloška cesta, Stara cesta, Tablarjeva ulica in Ulica Slavka Pengova. VOLIŠČE SAMOSTAN MALA LOKA Mala Loka 8, Bišče in Mala Loka. VOLIŠČE GASILSKI DOM DOMŽALE Savska cesta 2, Domžale Domžale: Cankarjeva ulica vsa, razen št.: 1, 2 in 3, Kajuhova cesta št. : 1, 2,. 2a, 3, 4 in 5; Ljubljanska cesta št.: 69 in 71, Radio cesta vsa, razen št. 9, Savska cesta št. : 2, 4, 6, 12, 12a, 20, 20a, 22, 24, 24a, 24b, 28, 28a, 30, 30a, 32, 34, 36, 37, 38, 38a, 38b, 40, 40a, 40b, 40c, 42, 42a, 45a, 45b, 46, 46a, 47, 47a, 47b, 49, 49a, 51 in 51a, Tabor št.: 13, 14, 15 in 15a in Ulica Simona Jenka. VOLIŠČE AMD DOM- ŽALE Krakovska 18, Domžale Domžale: Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica, Karantanska cesta vsa, razen št.: 1, 3, 5 in 13, Karlovškova cesta, Kasalova ulica, Kopališka cesta, Krakovska cesta, Mačkovci, Savska cesta št. : 1, 3, 5, 7, 11, 13, 13a, 13b, 15, 17, 19, 21, 21a, 23, 25, 26, 27, 29, 31, 31a, 33, 35, 35a, 39, 41, 43, 44, 45, 48, 55 in 57, Stranska ulica, Študljanska cesta št. 1 in 5, Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica in Vodnikova ulica. VOLIŠČE GASILSKI DOM ŠTUDA Študljanska 86, Domžale Domžale: Brezova ulica, Hrastova ulica, Javorjeva ulica, Jesenova ulica, Radio cesta št. 9, Savska cesta št. : 50, 52, 53, 53a in 54 in Študljanska cesta vsa, razen št. 1 in 5, Šentpavel pri Domžalah. VOLIŠČE KULTURNI DOM RADOMLJE I Prešernova cesta 43, Radomlje Radomlje: Cesta Radomeljske čete vsa, razen št.1 in 3, Gregorčičeva ulica, Opekarniška ulica, Pernetova ulica, Pod hribom, Prečna ulica, Prešernova cesta št. 21, 21b, 23, 25, 25a, 27, 27a, 29, 31, 33, 34, 35, 36, 37, 38 in 41, Ravnikarjeva ulica, Šlandrova ulica vsa, razen št. 1, 3, 5, 7 in 8 in Trata. VOLIŠČE KULTURNI DOM RADOMLJE II Prešernova cesta 43, Radomlje Hudo: Hujska cesta, Kovaška cesta, Mlinarska ulica, Na loki, Ob Mlinščici, Potočna ulica, Prešernova cesta št. 70, 71, 72, 73, 75, 77, 79, 81 in 83 in Vrtnarska ulica. Radomlje: Bukovčeva cesta, Cesta borcev, Cesta Radomeljske čete št. 1 in 3, Dermastijeva ulica, Prešernova cesta št. 1, 1a, 1b, 2, 3, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 7b, 7c, 8, 8a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 24, 24a, 28, 30, 32, 40, 40a, 42, 43, 44, 45, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 47c, 48, 49, 50, 51, 52, 53 in 54, Šlandrova ulica št.1, 3, 5, 5a, 7 in 8 in Triglavska ulica. Škrjančevo. VOLIŠČE GASILSKI DOM ROVA Žiška c. 10, Rova Dolenje, Jasen, Kolovec, Rova: Brezovica, Cesta k cerkvi, Cesta v Dolenje, Hrastičje, Kolovška cesta, Na klancu, Pod klancem, Pot na Blata, Pot ob Rovščici, Rovska cesta in Žiška cesta. Zagorica pri Rovah in Žiče. VOLIŠČE DELAVSKI DOM VIR I Šaranovičeva cesta 19, Vir Vir: Bevkova ulica, Borova ulica, Bukovčeva ulica št. 2, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a, 13, 14, 15, 15a, 16, 17, 17a, 17c, 18, 18a, 19, 19a, 20, 21, 22, 23, 23a, 24, 25, 26, 26a, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 37a, 38, 40, 42, 44, 44a, 46, 46a, 46b, 48 in 54, Čufarjeva ulica, Dvoržakova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Gubčeva ulica, Hubadova ulica št. 6, 6a, 8, 9 in 10, Ipavčeva ulica, Šara-

31 12. november 2010 objave 31 novičeva cesta št.10a in Zoisova ulica št. 1a, 3, 4, 6, 8, 18, 19, 20, 22, 24, 30, 30a, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 43, 45, 45a, 45b in 51. VOLIŠČE DELAVSKI DOM VIR II Šaranovičeva cesta 19, Vir Vir: Aljaževa ulica, Bukovčeva ulica št. 1, 3 in 4, Koliška ulica, Litijska ulica, Rožna ulica, Sončna ulica, Šaranovičeva cesta vsa razen št.10a, Tkalska ulica in Zoisova ulica št. 1, 2, 2a, 4a, 4b, 5, 6a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 21, 23, 25, 25a, 26, 27, 28, 31, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 48, 48a, 48b, 49, 49a, 49b, 49c, 50, 50a, 50b, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 60, 60a, 61 in 61a. Podrečje. VOLIŠČE VRTEC VIR Hubadova ulica 15, Vir Vir: Bukovčeva ulica št. : 39, 41, 43, 45, 47, 49, 49a, 50, 53 in 53a, Hubadova ulica vsa, razen št. 6, 6a, 8, 9 in 10, Jurčičeva ulica, Kuharjeva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Metelkova ulica, Nušičeva ulica, Osojna ulica, Parmova ulica, Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šubičeva ulica, Tolstojeva ulica in Umekova ulica št. : 1, 3, 7, 9, 13, 15, 17, 19, 21, 22, 24 in 25. VOLIŠČE KOLIČEVO KARTON d.o.o. UPRAVA Papirniška cesta 1, Vir Količevo, Vir: Papirniška cesta, Umekova ulica št. : 2, 4, 8, 10, 10a, 12, 14, 16, 18 in 20, Valvazorjeva ulica, Zrinjskega ulica in Žnidaršičeva ulica. VOLIŠČE PODRU- ŽNIČNA ŠOLA KRAŠNJA Krašnja 14 A, Lukovica Kompolje, Koreno, Krašnja, Spodnje Loke in Žirovše. VOLIŠČE PRI VIN- CENCU URBANIJI Krajno brdo 3, Krajno brdo in Vrh nad Krašnjo. VOLIŠČE KULTURNI DOM LUKOVICA Stari trg 1 Lukovica pri Domžalah: Trojanska cesta vsa, razen št. 2, Stari trg, Vevrov trg, Maklenovec, Ulica Jelke Komotarjeve, Ulica Frana Milčinskega, Pot v rovca, Laze, Šolska pot, Maroltova ulica, Kersnikova ulica, Stara pot, Mačkova cesta, Podpeč, Mlaka, Gradiška cesta in Koseskega cesta. Brdo pri Lukovici, Čeplje, Gradišče pri Lukovici,, Preserje pri Lukovici, Spodnje Koseze, Spodnje Prapreče, Trnjava, Videm pri Lukovici in Zgornje Prapreče. VOLIŠČE KULTUR- NI DOM ANTON MARTIN SLOMŠEK Šentvid pri Lukovici 30, Imovica, Lukovica pri Domžalah, Trojanska cesta 2, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici in Vrba. VOLIŠČE PRI AMALIJI DOBRŠEK Rafolče 32, Dupeljne, Rafolče, Straža in Vrhovlje. VOLIŠČE ŠPORTNO DRUŠTVO ZLATO POLJE Podgora pri Zlatem polju 1, Brezovica pri Zlatem polju, Mala Lašna, Obrše, Podgora pri Zlatem polju, Preserje pri Zlatem polju, Trnovče in Zlato polje. VOLIŠČE PODRU- ŽNIČNA ŠOLA BLAGOVICA Blagovica 33, Blagovica. Blagovica, Gabrje pod Špilkom, Golčaj, Jelša, Korpe, Mali Jelnik, Podsmrečje, Prevoje, Prilesje, Spodnji Petelinjek, Veliki Jelnik, Vošce, Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek in Zlatenek. VOLIŠČE ŠOLA ČE- ŠNJICE Češnjice 9, Blagovica Češnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico in Selce. VOLIŠČE GASILSKI DOM TROJANE Trojane 35, Hribi, Trojane, V Zideh in Zavrh pri Trojanah. VOLIŠČE PRI RAJKU KERŠIČU Učak 1, Bršlenovica, Gorenje, Javorje pri Blagovici, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Šentožbolt in Učak. VOLIŠČE KULTURNI DOM MORAVČE Vegova 9, Moravče Moravče: Čebulovna ulica, Detelova cesta, Malova ulica, Marokova ulica, Partizanska cesta, Šlandrova cesta, Tomanova pot, Trg svobode in Vegova ulica. Podstran, Rudnik pri Moravčah, Straža pri Moravčah in Zalog pri Moravčah. VOLIŠČE GOSTILNA NAD LOGOM MORAVČE Cesta heroja Vasje 13, Moravče Češnjice pri Moravčah, Drtija, Moravče: Cesta heroja Vasje, Cesta na Grmače in Masljeva cesta. Spodnja Dobrava in Zgornja Dobrava. VOLIŠČE PRI URAN- KARJU Gabrje pod Limbarsko goro 6, Gabrje pod Limbarsko goro, Hrastnik, Limbarska gora, Mošenik, Ples ves, razen št. 8 in 9 in Selce pri Moravčah. VOLIŠČE PRI FRAN- CU MAJDIČU Negastrn 8, Negastrn, Pogled, Serjuče, Soteska pri Moravčah in Vinje pri Moravčah. VOLIŠČE ZADRU- ŽNI DOM KRAŠCE Krašce 2, Dole pri Krašcah, Dvorje, Gorica, Imenje, Krašce, Prikrnica in Sv. Andrej. VOLIŠČE GASILSKI DOM PEČE Peče 50, Križate, Peče, Gora pri Pečah, Ples št. : 8 in 9, Podgorica pri Pečah, Pretrž in Zgornje Koseze. VOLIŠČE DOM KRAJANOV HRIB Hrib nad Ribčami 7, Dešen, Hrib nad Ribčami, Katarija, Spodnji Prekar, Velika vas, Zalog pri Kresnicah inzgornji Prekar. VOLIŠČE KRAJEVNA SKUPNOST VRHPOLJE PRI MORAVČAH Vrhpolje pri Moravčah 14, Dole pod Sv. Trojico, Goričica pri Moravčah, Selo pri Moravčah, Spodnja Javoršica, Spodnji Tuštanj, Stegne, Vrhpolje pri Moravčah, Zgornja Javoršica in Zgornji Tuštanj. REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 10. VOLILNEGA OKRAJA 4. VOLILNE ENOTE Številka: 042-7/2010 Datum: VOLIŠČE DOM- ŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale Predčasno glasovanje. VOLIŠČE DOM- ŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale Volišče za invalide. VOLIŠČE DOM- ŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja. PREDSEDNIK OKR A J N E VO L I L N E KO M I S I J E Peter Golob, univ. dipl. prav. Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/2007 uradno prečiščeno besedilo ZRLI-UPB2), izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija, v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bo v nedeljo 12. decembra 2010 VOLIŠČE SREDNJA ŠOLA DOMŽALE Ljubljanska 105, Domžale Domžale: Kamniška cesta št.: 7, 11, 12, 13, 14, 16 in 18, Levstikova cesta, Ljubljanska cesta št. : 96, 100, 101, 102, 103, 104, 106, 106a, 108, 110, 110a, 112, 114, 114a, 116, 118, 120, 124, 126, 128, 130, 132, 134, 134a, 135, 136, 138 in 140, Ulica Ivana Pengova, Ulica Nikola Tesla, Vodopivčeva ulica in Župančičeva ulica št. : 4 in 6. VOLIŠČE GALERIJA DOMŽALE Mestni trg 1, Domžale Domžale: Karantanska cesta št.: 1, 3, 5 in 13, Ljubljanska cesta št. : 73, 81, 83, 85, 87, 89, 91, 93, 95, 97 in 99, Lobodova ulica, Mestni trg, Slamnikarska cesta št. : 1, 1a, 1b, 1c, 1d, 3, 3a, 3b, 5, 7, 8, 9, 14, 16, 18, 21, 23, 25 in 27, Ulica Matije Tomca in Župančičeva ulica št. : 1, 3, 5, 7, 9 in 11. VOLIŠČE OSNOV- NA ŠOLA DOMŽALE I Bistriška cesta 19, Domžale Domžale: Cesta talcev, Miklošičeva ulica št. : 1a, 1b, 1c, 1d, 1e, 3, 5, 7, 9, 9a, 11, 13, 15, 17 in 19 in Slamnikarska cesta št. : 2, 4 in 6. VOLIŠČE OSNOV- NA ŠOLA DOMŽALE II Bistriška cesta 19, Domžale Domžale: Gregorčičeva ulica št.: 1, 3, 5 in 7, Miklošičeva ulica št. : 2a, 2b, 2c, 2d, 4a, 4b, 4c in 4d in Slamnikarska cesta št. : 17, 19 in 20. VOLIŠČE OSNOV- NA ŠOLA DOMŽALE III Bistriška cesta 19, Domžale Domžale: Bistriška cesta, Detelova ulica, Gostičeva ulica, Gregorčičeva ulica vsa, razen št. : 1, 3, 5 in 7; Ješetova ulica, Ljubljanska cesta št. : 105, 107, 111, 113, 117, 119, 119a, 121, 123, 127, 129, 131, 133 in 137, Miklošičeva ulica št. 35, Murnova ulica, Plečnikova ulica, Potočnikova ulica, Rojska cesta, Sejmiška ulica, Slamnikarska cesta št. : 22, 26, 28 in 29 in Vegova ulica. VOLIŠČE OSNOV- NA ŠOLA RODICA Kettejeva ulica 13, Domžale Domžale: Adamičeva ulica, Bernikova ulica, Breznikova ulica, Češminova ulica, Fajfarjeva ulica št. 15, Jarčeva ulica št. : 1, 2, 7, 12, 12a, 13, 18 in 23, Kettejeva ulica št. : 13, 14, 14a, 15, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28 in 30, Ljubljanska c. 150 in 151, Rodiška ulica, Staretova ulica, Šolska ulica št. : 1, 1a, 12, 14, 17, 19 in 21, Trdinova cesta, Triglavska ulica in Zoranina ulica. VOLIŠČE SREDNJA ŠOLA DOMŽALE GIMNA- ZIJA Cesta talcev 12, Domžale Zaboršt: Ihanska cesta, Krumperška ulica, Pot pod hribom, Pot za Bistrico in Šumberška cesta. VOLIŠČE ČISTILNI SERVIS (ZOREC) Depala vas 5, Depala vas. VOLIŠČE ZSČ DOM- ŽALE Ljubljanska 36, Domžale Domžale: Kosovelova ulica, Krožna cesta, Ljubljanska cesta od št. 1 do 46 ter št. : 47, 49, 49a, 49b, 51, 53, Na Zavrteh, Poljska pot, Pot na Pridavko, Ravnikarjeva ulica, Stobovska cesta, Tabor št. : 6, 6a, 8, 12, 16, 17, 18 in 19, Taborska cesta št. : 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 22, 24, 26 in 28, Trubarjeva ulica in Trzinska ulica. VOLIŠČE KS VEN- CLJA PERKA DOMŽALE Ljubljanska 58, Domžale Domžale: Cankarjeva ulica št. : 1, 2, 2a in 3, Kajuhova cesta vsa, razen št. : 1, 2, 3, 4 in 5, Kersnikova ulica, Ljubljanska cesta št. : 48, 52, 54, 54a, 55, 56, 58, 58a, 59, 60, 61, 61a 62, 63, 63a, 65, 65a, 67 in 67a, Masarykova ulica vsa, razen št. : 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Nova ulica, Obrtniška ulica, Partizanska ulica, Prečna ulica, Prešernova cesta, Roška ulica, Tabor št. : 1, 2, 3, 3a, 4, 5, 7, 9, 9a, 10 in 11, Taborska cesta št. : 3, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25 in 27, Ulica Urha Stenovca, Varškova ulica, Vodovodna cesta in Železniška cesta. VOLIŠČE VARNOST LJUBLJANA d.d. PE DOMŽALE Ljubljanska 68, Domžale Domžale: Kamniška cesta št. : 2, 3, 5, 5a, 6, 8, 8a, 9 in 10, Kolodvorska cesta, Ljubljanska cesta št. : 64, 66, 68, 70, 72, 72a, 74, 76, 76a, 80, 80a, 82, 84, 84a, 86, 88, 90, 90a in 92 in Masljeva ulica. VOLIŠČE OSNOV- NA ŠOLA DRAGOMELJ Dragomelj 180, Dragomelj in Pšata. VOLIŠČE OSNOV- NA ŠOLA JARŠE Šolska 1a, Spodnje Jarše Rodica: Dragarjeva ulica, Fajfarjeva ulica, Groblje, Jarčeva ulica, Kamniška cesta št. : 15, 17 in 19, Kettejeva ulica št. : 1, 2, 4, 7, 8, 9, 10, 11, 11a, 11b, 12, 12a in 14b, Masarykova ulica št. : 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Miševa ulica, Perkova ulica, Petrovčeva ulica in Slomškova ulica. Spodnje Jarše: Cesta Petra Majdiča, Čevljarska ulica, Groharjeva ulica, Jakopičeva ulica, Jarška cesta, Jelovškova ulica, Kamniška cesta št. 2, Prežihova ulica, Smoletova ulica, Šolska ulica in Šubljeva ulica. VOLIŠČE GASIL- SKI DOM SREDNJE JARŠE, Jarška cesta 37, Srednje Jarše Srednje Jarše: Čevljarska ulica, Gasilska pot, Golčajska ulica, Jarška cesta, Kamniška cesta, Kokaljeva ulica, Mlinska cesta, Rožičeva ulica, Ručigajeva ulica, Rudniška ulica, Volfova ulica. Zgornje Jarše: Brigadirska ulica, Gregorčičeva ulica, Industrijska cesta, Kamniška cesta, Krožna cesta, Preserska cesta, Puhova ulica in Rusjanova ulica. VOLIŠČE OŠ PRE- SERJE PRI RADOMLJAH Pelechova 83, Preserje pri Radomljah Preserje pri Radomljah: VI. ulica, VII. ulica-del od št. 1 do 14, razen št. 13, VIII. ulica št. : 1, 2, 3, 22 in 30, Bistriška ulica, Gajeva ulica, Igriška ulica, Kajuhova ulica, Kamniška cesta, Levstikova ulica, Pelechova cesta, Staretova ulica, Tovarniška ulica, Vaška pot od št. 1 do 27, ter št. 27a, 27b, 27c, 27f, 28a, 43, 44, 45, 46, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55 in 56. VOLIŠČE OSNOVNA ŠOLA TRZIN, I Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Habatova ulica, Jemčeva cesta, Kmetičeva ulica, Ljubljanska cesta št. : 1, 2, 3, 3a, 4, 4a, 5, 5a, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a, 12b, 12c, 12d, 12e, 12f, 13, 13a, 13b, 13c, 13d, 13e, 13f, 13g in 14, Mengeška cesta in Za hribom št. : 6, 7, 8, 8a, 9, 9a, 10, 11, 11a, 11b, 11c, 12, 12a, 12b, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 26, 28, 30 in 36. VOLIŠČE OSNOVNA ŠOLA TRZIN, II Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Cankarjeva ulica, Kidričeva ulica št. 5, Košakova ulica št. 1 in 2, Ljubljanska cesta št. : 15, 16, 16a, 18, 18a, 20 in 24, Lobodova ulica, Mlakarjeva ulica vsa, razen št. : 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Na jasi, Onger št. : 5, 7, 9, 11, 13, 15 in 17, Partizanska ulica št. : 1, 4, 6, 8, 10, 11, 12, 14, 16, 18, 20, 21 in 26, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Reboljeva ulica, Ulica kamniškega bataljona, Ulica OF, Ulica pod gozdom, Ulica Rašiške čete vsa, razen št. : 1, 5 in 5a, Vegova ulica, Za hribom št. : 1, 1a, 2, 3, 4, 4a in 5 in Župančičeva ulica. VOLIŠČE OSNOVNA ŠOLA TRZIN, III Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Bergantova ulica, Blatnica, Borovec, Brezovce, Brodišče, Dobrave, Gmajna, Hrastovec, Kidričeva ulica vsa, razen št. 5, Kratka pot, Mlakarjeva ulica št. : 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Motnica, Ljubljanska cesta št. : 17, 19, 19a, 19b, 21, 23, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 46, 47, 48, 49, 50, 51 51a, 52a in 55, Pernetova ulica, Peske, Planjava, Prevale, Špruha, Trdinova ulica, Ulica Bratov Kotar, Ulica Rašiške čete št. : 1, 5 in 5a in Zorkova ulica. VOLIŠČE GASILSKI DOM TOPOLE Topole 21, Topole VOLIŠČE OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ I Šolska ulica 11, Mengeš Mengeš: Aljaževa ulica, Čopova ulica, Dragarjeva ulica, Drnovo, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Glavarjeva ulica, Glavni trg 8 in 9, Gorenjska cesta, Gostičeva ulica, Jalnova ulica, Jama, Japljeva ulica, Jurčičeva ulica, Kamniška cesta, Kolodvorska cesta vsa, razen št. : 2a, 2b in 2c, Kopitarjeva ulica, Krekova ulica, Lavričeva ulica, Levstikova ulica, Medvedova ulica, Novakova ulica, Prelovškova ulica, Prešernova cesta, Sadnikarjeva ulica, Staretova ulica, Steletova ulica, Svetčeva ulica, Valvazorjeva ulica, Veselovo nabrežje, Zavrti št. : 45 in 47 in Zupanova ulica. VOLIŠČE OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ II Šolska ulica 11, Mengeš Mengeš: Balantičeva ulica, Detelova ulica, Glavni trg ves, razen št.: 8, 9, 13, 15 in 17, Janševa ulica, Jarška cesta, Kersnikova ulica, Linhartova cesta št. 33, Mehletova ulica, Ogrinovo, Slamnikarska ulica št. : 1, 1a, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 13a, 15, 17, 19 in 21, Slovenska cesta od št. 1 do 57, Šolska ulica, Šubljeva ulica, Trdinov trg št. 18 in Zavrti od št. 1 do 32 in št. 34. VOLIŠČE DOM PO- ČITKA MENGEŠ Glavni trg 13, Mengeš Mengeš: Glavni trg št. : 13, 15 in 17, Kolodvorska cesta št. : 2a, 2b in 2c, Levčeva ulica, Slamnikarska ulica št. : 2, 2a, 4, 6, 8, 10, 12, 14 in Zavrti št. : 33, 35, 36, 37, 39, 41 in 43. VOLIŠČE GLASBE- NA ŠOLA MENGEŠ I Trdinov trg 8, Mengeš Mengeš: Dalmatinova ulica, Glasbilarska ulica, Grobeljska cesta vsa razen št. 100, Jelovškova ulica št. : 2, 2a, 11, 13 in 15, Linhartova cesta št. 24, Liparjeva cesta št. : 2, 3, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 9, 11, 13 in 15, Slovenska cesta št. : 38a, 40, 42, 44, 46, 48, 50, 52, 59, 61, 63, 65 in 67, Stara pot, Šubičeva ulica, Trdinov trg ves, razen št. 18, Trubarjeva ulica št. : 4, 6 in 8, Vodnikova ulica in Zoranina ulica. VOLIŠČE GLASBE- NA ŠOLA MENGEŠ II Trdinov trg 8, Mengeš Mengeš: Baragova ulica, Cankarjeva ulica št. : 2, 4, 6, 8, 8a, 10, 12, 14, 16, 16a, 16b, 18, 21 in 23, Glavičeva ulica, Gregčeva ulica, Jelovškova ulica vsa, razen št. : 2, 2a, 11, 13 in 15, Koblarjeva ulica, Linhartova cesta št. : 1, 1a, 2, 2a, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 20 in 22, Liparjeva cesta št. : 8, 10, 12, 14, 16, 16a, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 22a, 22b, 22e, 22f, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 32a, 33, 34, 35, 36, 38, 40 in 60, Muljava, Pristava, Rašiška cesta, Ropretova cesta, Slovenska cesta št. : 54, 56, 56c, 56d, 58, 60, 60b, 62, 64, 66, 68, 70, 72, 74, 76 in 78 in Trubarjeva ulica št. : 1, 3, 5, 7, 9 in 11. VOLIŠČE VRTEC SONČEK Zoranina 5, Mengeš Mengeš: Cankarjeva ulica št. : 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17 in 19, Grobeljska cesta št. 100, Hribarjeva ulica, Liparjeva cesta št. : 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53, 55, 57, 65, 66 in 70, Maistrova ulica, Murnova ulica, Slomškova ulica, Slovenska cesta št. : 69, 71, 73, 75, 77, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 90, 92, 94, 96, Ulica dr. Zajca in Zadružniška ulica. VOLIŠČE GA- SILSKI DOM LOKA PRI MENGŠU Gasilska cesta 46, Loka pri Mengšu Loka pri Mengšu: Gasilska cesta, Grajska cesta, Na gmajni, Pot na Dobeno, Testenova ulica, Trzinska cesta, Za Pšato. VOLIŠČE KMEČKI turizem BLAŽ Dobeno 9, Dobeno Dobeno VOLIŠČE DOM- ŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale Predčasno glasovanje. VOLIŠČE DOM- ŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale Volišče za invalide. VOLIŠČE DOM- ŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja. R E P U B L I K A S LOV E N I JA OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 11. VOLILNEGA OKRAJA 4. VOLILNE ENOTE Številka: 042-8/2010 Datum: PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Anita Janjoš, univ. dipl. prav. Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 3. decembra Rok za oddajo prispevkov je 25. novembra do 12. ure.

32 32 domžale 12. november 2010 Mali oglasi Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: RAČUNOVODSKE in SVE- TOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. VEZENŠEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale. Tel.: 040/ SERVIS ŠIVALNIH STRO- JEV KLANČAR s.p. Preserje, Kajuhova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: , /840 RAČUNOVODSKE STORI- TVE in DAVČNO SVETOVA- NJE po ugodni ceni nudi računovodski servis. FRS Nahtigal, d.o.o., Pot za Bistrico 23, 1230 Domžale. Tel.: 041/732/ 267 NOVO V DOMŽALAH SER- VIS IN PRODAJA ŠIVALNIH STROJEV (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker s.p., Slamnikarska 3b Domžale. Tel.: 041/ INŠTRUIRAM MATEMATIKO, dipl. ing. mat. KECELJ Martin s.p., Maklenovec 3, 1225 Lukovica. Tel: 040/550/040 IŠČETE KUPCA ALI GRE- STE ZA PODNAJEMNIKA. Uresničimo vaše ideje. Soseska BI- STRA; HIŠA NEPREMIČNIN RE d.o.o., Ul. Nikola Tesla 17, Domžale. Tel.: 040/ PRODAM ALI ODDAM GAR- SONJERO 26,4m2 v Preserjah pri Radomljah. Tel.:041/ NUDIM VARSTVO OTROK na svojem domu, v hiši z vrtom. Možno tudi občasno varstvo. Nataša Urbanija, Vir, Osojna ulica Domžale. Tel.: 041/ SVEŽE SVETLO TOPLO HLADNO NLB Kartice z EnKo so spet zmagale! Pri plačilu z NLB Kartico z EnKo dobite popust takoj! Poiščite partnerje EnKe Enkratne po vsej Sloveniji in plačujte manj! Kontaktni center: POHITITE V CITROËN MENGEŠ! CRÉATIVE TECHNOLOGIE CITROËN XSARA PICASSO prihranek do EUR Slika je simbolna. Emisija CO2: g/km. Poraba goriva predstavljenega modela: 4,9-8,6 l/km. Ponudba velja za vozila iz zaloge do konca novembra AVTO DETR, d.o.o., SLOVENSKA CESTA 66, 1234 MENGEŠ AVTODETR@SIOL.NET HLADNO Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Odgovorna urednica TINA DROLC, tel.: Pomočnica odgovorne urednice MATEJA A. KEGEL, e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com Člani uredništva JANEZ STIBRIČ, ROMANA KARNER, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL, VERA VOJSKA in DOMINIK JANEZ HERLE Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR Lektorica NATAŠA v. JERIČ Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah Uredništvo HELENA URŠIČ tel.: , fax , slamnik@kd-domzale.si URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure. Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana Polje. PRIPRAVA PRISPEVKOV: Prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v JPG formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete tiska fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt.

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN

10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN 26. maj 2010 Mestna občina Velenje - ŽUPAN Na podlagi 37. člena Statuta Mestne občine Velenje (UPB-1,, št. 15/06, 26/07 in 18/08) OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje Številka: 10/2010 ISSN

More information

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček GROUP»SMALL BALLS«Age: 4-6 years Nursery teacher: Jožica Kenig Nursery teacher assistant: Nataša Gabršček

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

Program MEPI Mednarodno priznanje za mlade

Program MEPI Mednarodno priznanje za mlade Program MEPI Mednarodno priznanje za mlade Osnovne info Kazalo A. KONCEPT PROGRAMA... 3 B. MEPI V ŠOLAH... 3 C. TEMELJNA NAČELA PROGRAMA... 5 D. KORISTI... 5 ZA UDELEŽENCE... 5 PEDAGOŠKI IN STROKOVNI DELAVCI...

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities 14 25 2014 14 25 2014 1 st Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities Tako bomo tudi letos odgovorili vsakemu, ki se nam bo oglasil. Javite se

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Hydrochemical characteristics of groundwater from the Kamniškobistriško polje aquifer

Hydrochemical characteristics of groundwater from the Kamniškobistriško polje aquifer RMZ Materials and Geoenvironment, Vol. 59, No. 2/3, pp. 213 228, 2012 213 Hydrochemical characteristics of groundwater from the Kamniškobistriško polje aquifer Hidrokemijske značilnosti podzemne vode vodonosnika

More information

Odprta stalna razstava del kiparja Franceta Ahčina

Odprta stalna razstava del kiparja Franceta Ahčina 6 VELIKI INTERVJU FRANC MIŠ, GRS KAMNIK 8 TEMA MESECA KAMNIŠKA BISTRICA REKA, KI POVEZUJE ZELENO OS NAŠE REGIJE 9 PORTRET ANDREJ GIRANDON, ARHITEKT glasilo občine domžale 27. maj 2016 letnik lvi številka

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

Državno tekmovanje iz znanja finančne matematike, Slovenska Bistrica. 1. mesto: ekipa Bežigrad A - Reja Debevc, Filip Korošec, Filip Gavranovič

Državno tekmovanje iz znanja finančne matematike, Slovenska Bistrica. 1. mesto: ekipa Bežigrad A - Reja Debevc, Filip Korošec, Filip Gavranovič 4. Tekmovanje francoskih slaščic Le Macaron d'or Na tekmovanju v peki francoskih slaščic je sodelovalo 10 dijakov. Za najboljše slaščice so bi le izbrane:»opéra à la Maja - avtorica Maja Popović»Tarte

More information

ISSN , Marec 2010 Številka 3. Blejske novice

ISSN , Marec 2010 Številka 3. Blejske novice Blejske novice ISSN 1855-4717, Marec 2010 Številka 3 Predsednik na obisku na Bledu Predsednik republike dr. Danilo Türk je 23. marca obiskal občino Bled. V prostorih občine se je srečal z županom in predstavniki

More information

1. KRIŽANKE 9.30) 1. UVOD:

1. KRIŽANKE 9.30) 1. UVOD: 1. KRIŽANKE (9.15-do 9.30) 1. UVOD: Welcome to Ljubljana, the capital city of Slovenia. We hope that you will enjoy this walk. Are you ready? Today, you will be divided into three groups and you won't

More information

VIZIJA RAZVOJA ŠPORTNE INFRASTRUKTURE V OBČINI PIRAN

VIZIJA RAZVOJA ŠPORTNE INFRASTRUKTURE V OBČINI PIRAN UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Zdravstvena in prilagojena vzgoja VIZIJA RAZVOJA ŠPORTNE INFRASTRUKTURE V OBČINI PIRAN DIPLOMSKA NALOGA MENTOR doc. dr. Gregor Jurak SOMENTOR

More information

Odprtje ene večjih investicij letošnjega šolskega leta

Odprtje ene večjih investicij letošnjega šolskega leta 6 VELIKI INTERVJU JANEZ HAFNER, AMATERSKI IGRALEC 8 TEMA MESECA ŠOLSKI PREVOZI 23 KULTURA JANI KOVAČIČ, PESNIK glasilo občine domžale 29. september 2017 letnik lvii številka 9 izdaja kulturni dom franca

More information

VOLINI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI

VOLINI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Poslovno Komercialna šola Celje VOLINI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Pri predmetu pravo Mentorica: go. Dagmar Konec Dijakinji: Sabina Geršak Barbara Mljač Celje, maj 2009 2 KAZALO: KAZALO:... 3 1 UVOD...

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

VELKA, SLADKI VRH, CERŠAK, ŠENTILJ marec 2013 / leto 17

VELKA, SLADKI VRH, CERŠAK, ŠENTILJ marec 2013 / leto 17 Številka 1 / 2013 VELKA, SLADKI VRH, CERŠAK, ŠENTILJ marec 2013 / leto 17 ČESTITKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE ŠENTILJ! Uvodnik urednice SPOŠTOVANI BRALCI GLASILA OBČINE ŠENTILJ P omlad prihaja, mogoče

More information

Prvakinje mednarodne Extra lige

Prvakinje mednarodne Extra lige 6 VELIKI INTERVJU METKA ZUPANEK, DOLGOLETNA PREDSEDNICA DRUŠTVA LIPA DOMŽALE 8 TEMA MESECA DRAŽJA OMREŽNINA ZA PLIN 25 AKTUALNO LIONS KLUB DOMŽALE glasilo občine domžale 26. maj 2017 letnik lvii številka

More information

Center za mlade Domžale z nami že 20 let

Center za mlade Domžale z nami že 20 let 8 VELIKI INTERVJU TINA GROŠELJ IN KATARINA PETERC, KAMIŠIBAJ POD SLAMNIKOM 10 TEMA MESECA NOVI PROSTORI RAZVOJNE AMBULANTE V DOMŽALAH 2 3 AKTUALNO PREDSTAVITEV ŽUPANSKIH KANDIDATOV glasilo občine domžale

More information

SLOVENIA. committee members at the club.

SLOVENIA. committee members at the club. SLOVENIA ISSN 1448-8175 Australia Post print approved PP 534387/00013 SOUTH AUSTRALIA ISSUE No. 55 Spring / pomlad 2010 NEWSLETTER President s Address Welcome to the Spring edition of the club newsletter.

More information

IPA - Mednarodna policijska zveza, sekcija Slovenije. IPA sekcija Slovenije. VIII. CONGRESS, IPA - International Police Association, Section Slovenia

IPA - Mednarodna policijska zveza, sekcija Slovenije. IPA sekcija Slovenije. VIII. CONGRESS, IPA - International Police Association, Section Slovenia IPA - Mednarodna policijska zveza, sekcija Slovenije IPA sekcija Slovenije VIII. CONGRESS, IPA - International Police Association, Section Slovenia PORTOROŽ, 25. OKTOBER 2014 / PORTOROŽ, 25. OCTOBER 2014

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

občanov občine Trebnje št. 76 / september 2012

občanov občine Trebnje št. 76 / september 2012 Aktualno občanov občine Trebnje št. 76 / september 2012 OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ŠTIPENDIJ SPREJEM ZLATIH MATURANTOV PRI ŽUPANU DAN SMO PREŽIVELI V KOMUNI CSD SE PREDSTAVI Aktualno Eno je sprejeti svojo

More information

Za vas beležimo čas. Lokalna novica je kraljica PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA OBČANKE IN OBČANE V OBČINI CERKLJE

Za vas beležimo čas. Lokalna novica je kraljica PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA OBČANKE IN OBČANE V OBČINI CERKLJE PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA OBČANKE IN OBČANE V OBČINI CERKLJE Leto: XVII. - ISSN 1406-1369 September 2014 Številka 4 Novice izpod Krvavca Ob občinskem prazniku 23. septembru čestitamo vsem občankam in

More information

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

SLOW TOURISM. Progress activities WP 5.1. Italia Slovenia Programme

SLOW TOURISM. Progress activities WP 5.1. Italia Slovenia Programme Lead Partner SLOW TOURISM Valorizzazione e promozione di itinerari turistici "slow" tra l'italia e la Slovenia - SLOWTOURISM Valorizacija in promocija turističnih slow poti med Italijo in Slovenijo SLOWTOURISM

More information

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008)

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) 1 SLOVENSKA FILANTROPIJA Izbrani prispevki IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) Ljubljana, marec 2009 2 I. UVODNI NAGOVOR.................................9

More information

IZ VSEBINE: 2. stran Mladi so nam posodili zemljo. 23. stran Tudi osati lahko zacvetijo. 30. stran Deset let pravilne odlo~itve

IZ VSEBINE: 2. stran Mladi so nam posodili zemljo. 23. stran Tudi osati lahko zacvetijo. 30. stran Deset let pravilne odlo~itve Aplenca Glasilo občine Komenda 4/2009 Leto 18 30. aprila 2009 Številka 4 IZ VSEBINE: 2. stran Mladi so nam posodili zemljo 3. stran: Županova beseda 14. stran Komenda je lepa 23. stran Tudi osati lahko

More information

BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2011!

BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2011! Ob~ine Ho~e-Slivnica 22. december 2010 Letnik 9 [tevilka 4 BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2011! UREDNI[KI ODBOR Ko staro leto podaja roko novemu Ko staro leto podaja roko novemu S spoštovanjem

More information

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI Ljubljana, marec 2004 MARKO OPLOTNIK Študent Marko Oplotnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,

More information

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018 ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018 1 CENZURA #6 GLASILO DIJAŠKEGA DOMA BEŽIGRAD Ljubljana, maj 2018 Naslovnica:»CENZURA«, avtorica Doroteja Juričan Mentorica: Renata Veberič

More information

MENGŠAN. Mengšan - januar

MENGŠAN. Mengšan - januar MENGŠAN Mengšan - januar 2007 1 OBVESTILA KARO INŽENIRING d.o.o. Slovenska 24, 1234 MENGEŠ Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Fax: 01/723-80-15 www.karo.si Stanovanja: PRODAMO: - Škofja Loka novogradnja; na

More information

IZ VSEBINE: stran: Poletna kronika. 11. stran: Na svetovno in evropsko prvenstvo. 65. stran: Matic in Domen evropska rekorderja

IZ VSEBINE: stran: Poletna kronika. 11. stran: Na svetovno in evropsko prvenstvo. 65. stran: Matic in Domen evropska rekorderja Aplenca Glasilo občine Komenda 7/2013 Leto 22 31. julija 2013 Številka 7 IZ VSEBINE: 2. 3. stran: Poletna kronika 5. 6. stran: OPN - Re{itve gotovo niso idealne 7. stran: RLS merilna tehnika Naslovnica:

More information

Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran

Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran podarjamo vam 1.800 EUR vredno potovanje v Egipt Več na strani 15 NEVERJETNO! Radio, kjer je lahko vsak poslušalec glasbeni urednik. Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran 7 Moja glasba

More information

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS

More information

Vesele božične praznike in srečno novo leto 2011 Vam želi uredniški odbor!

Vesele božične praznike in srečno novo leto 2011 Vam želi uredniški odbor! December 2010 Leto 16 Številka 1 Vesele božične praznike in srečno novo leto 2011 Vam želi uredniški odbor! Slovo stare ekipe V mesecu oktobru je bil na lokalnih volitvah v Tunjicah izvoljen novi Svet

More information

Mengšan. Sveti Miklavž je v Mengšu delil tople objeme in mahal otrokom. Glasilo Občine Mengeš, december 2013, letnik XX, številka 11

Mengšan. Sveti Miklavž je v Mengšu delil tople objeme in mahal otrokom. Glasilo Občine Mengeš, december 2013, letnik XX, številka 11 Mengšan Glasilo Občine Mengeš, december 2013, letnik XX, številka 11 Sveti Miklavž je v Mengšu delil tople objeme in mahal otrokom Trideset let ljubezni do rož 60 let Društva upokojencev Mengeš Po drami

More information

TEKAŠKO-GORSKI KRONOMETER NA BUKOVCO TEKAŠKO DRUŠTVO SAVINJČAN

TEKAŠKO-GORSKI KRONOMETER NA BUKOVCO TEKAŠKO DRUŠTVO SAVINJČAN TEKAŠKO-GORSKI KRONOMETER NA BUKOVCO TEKAŠKO DRUŠTVO SAVINJČAN 8.9.2018 4. TEKAŠKO-GORSKI KRONOMETER»BUKOVCA 2018«POKAL SLOVENIJE V GORSKIH TEKIH 5. TEKMA (OTROŠKE KATEGORIJE) Tek na čas tečeš individualno,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

Program MLADI V AKCIJI

Program MLADI V AKCIJI odtisi mladih Program MLADI V AKCIJI v letu 2011 Program MLADI V AKCIJI Program MLADI V AKCIJI je program Evropske unije, ki sledi ciljem evropskega sodelovanja na področju mladine. Omogoča finančno podporo

More information

Novice. iz Moravške doline

Novice. iz Moravške doline Novice iz Moravške doline November 2017 Letnik XVIII Številka 9 V tej številki LAHKO PREBERETE: Pridobivanje soglasij zavira investicije V slovo častnemu občanu Radu Kokalju Sprejet tretji rebalans občinskega

More information

Vse, kar mora devetošolec vedeti o Gimnaziji Brežice

Vse, kar mora devetošolec vedeti o Gimnaziji Brežice GIB Šolsko leto 2016/2017 Letnik 19 številka 1 2 Poslanci brez sejnine Poleti Tajska, jeseni Amerika Vse, kar mora devetošolec vedeti o Gimnaziji Brežice Intervju s profesorico Zdenko Senica Grubič Kazalo

More information

Junij 2012 GRMSKI. Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija

Junij 2012 GRMSKI. Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija Junij 2012 GRMSKI S E J A L E C Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija UVODNI NAGOVOR BAJNOF POTUJE V maju leta 2004 je mlada slovenska država vstopila

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MAJA GERBEC PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Mentor: Izr. prof. dr. Tanja Rener Ljubljana, november 2003 Kazalo 1 UVOD 3 1.1 METODA..4

More information

A TI,DIOS (You Are God) œ œ. œ œ œ œ. œ. œ. œ. Dios, Dios, God, we ac -

A TI,DIOS (You Are God) œ œ. œ œ œ œ. œ. œ. œ. Dios, Dios, God, we ac - Keyboard ITRO South erican Dance (q = ca. 80) TI,DIOS ( re God)....... the Se - the.. m Bilingual Spanish nglish.. % % Text: Spanish: Rosa María Icaza, VI, 1999, Mexican erican ultural enter. rights reserved.

More information

MARIBOR OPEN Maribor Open je tekmovanje s tradicijo in verjamem, da bo tudi letos ponudil dobro organizacijo in izjemne boje.

MARIBOR OPEN Maribor Open je tekmovanje s tradicijo in verjamem, da bo tudi letos ponudil dobro organizacijo in izjemne boje. 1 UVOD IN DOBRODOŠLI Dragi gostje, športniki in podporniki karateja, V veliko čast mi je, da lahko povabim vse tekmovalce; tako slovenske kot tudi mednarodne na že tradicionalno tekmovanje Maribor Open.

More information

A TI,DIOS (You Are God) INTRO South American Dance (q = ca. 80) Dm. œ œ. œ # œ œ œ œ. œ. œ. œ œ. j J œ. œ œ œ œ œ œ œ. ba - mos; you; All

A TI,DIOS (You Are God) INTRO South American Dance (q = ca. 80) Dm. œ œ. œ # œ œ œ œ. œ. œ. œ œ. j J œ. œ œ œ œ œ œ œ. ba - mos; you; All TI,DIOS ( re God) INTRO South erican Dance (q = ca 80) # %? Bilingual Spanish nglish? RFRIN: 1st time: ; reafter: Soprano/Melody F lto Tenor m claim ce - claim you; mos; you; Dios, Dios, God, J J Text:

More information

... Najlepša od deklic je Alenka bila... Stran 8. Foto: Martin Oxmec PTUJ / PROSTORSKA STISKA SREDNJIH SOL

... Najlepša od deklic je Alenka bila... Stran 8. Foto: Martin Oxmec PTUJ / PROSTORSKA STISKA SREDNJIH SOL LETO IL, št. 40 PTUJ, 3. oktobra 1996 CENA 110 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Ifalre med uspešne? Tako sem se vprašal nič kolikokrat, ko razmišljam o vrhunskih znanstvenikih, gospodarstvenikih, umetnikih,

More information

OVSE Urad za demokratične institucije in človekove pravice REPUBLIKA SLOVENIJA PREDSEDNIŠKE VOLITVE 22. OKTOBRA 2017

OVSE Urad za demokratične institucije in človekove pravice REPUBLIKA SLOVENIJA PREDSEDNIŠKE VOLITVE 22. OKTOBRA 2017 OVSE Urad za demokratične institucije in človekove pravice REPUBLIKA SLOVENIJA PREDSEDNIŠKE VOLITVE 22. OKTOBRA 2017 Končno poročilo skupine strokovnjakov za volitve OVSE/ODIHR Varšava 20. decembra 2017

More information

GO. (Primer iz prakse) Vloga: BPM, CEO, CIO, BA

GO. (Primer iz prakse) Vloga: BPM, CEO, CIO, BA mag. Andrej Guštin 3..2..1..GO (Primer iz prakse) Povzetek: 3 celine in države, 2 vsebinski predavanji, en predavatelj. Go! Jesen leta 2017 sem obiskal in predaval na treh največjih konferencah poslovne

More information

UREDNIKOV STOLPEC T O K R A T P R E B E R I T E

UREDNIKOV STOLPEC T O K R A T P R E B E R I T E UVODNIK UREDNIKOV STOLPEC T O K R A T P R E B E R I T E Uvodnik... 2-3 Pod drobnogledom... 4-7 Iz občinske uprave... 8-15 Aktualno... 16-19 Iz šolskih klopi... 20-27 Lep pomladni pozdrav! Leto mine kot

More information

DIPLOMSKO DELO Dijak športnik

DIPLOMSKO DELO Dijak športnik UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za športno treniranje DIPLOMSKO DELO Dijak športnik Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pšunder Kandidat: Jure Kurnik Maribor, 2015 Lektorica: Ljuba Tetičkovič,

More information

Stezice. Časopis Gimnazije Novo mesto. Letnik: 2010 / Številka 2. Naklada: 150 izvodov. Tisk: Grafika Špes. Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej

Stezice. Časopis Gimnazije Novo mesto. Letnik: 2010 / Številka 2. Naklada: 150 izvodov. Tisk: Grafika Špes. Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej junij 2011 Stezice Stezice Časopis Gimnazije Novo mesto Letnik: 2010 / 2011 Številka 2 Naklada: 150 izvodov Tisk: Grafika Špes Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej Lektura: Janez Gorenc, Tina Furlan Turk

More information

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja 29.10.2017-24.03.2018 Flight Timetable valid 29.10.2017-24.03.2018 2 vozni red / timetable LEGENDA LEGEND REDNI PREVOZNIKI / SCHEDULED AIRLINES AF AIR FRANCE

More information

PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA ŠKOFJELOŠKO REGIJO Občine Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri

PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA ŠKOFJELOŠKO REGIJO Občine Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA ŠKOFJELOŠKO REGIJO Občine Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri Leto: XI - ISSN 1408-7103 Junij 2009 Številka 6 Mercator Center Škofja Loka Zbirajte in bodite

More information

MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ

MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ INŠTITUT ZA EVROPSKE ŠTUDIJE, ZAVOD (v sodelovanju z Mestno občino Ljubljano, Urad za mladino) info@evropski-institut.si PREDGOVOR MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ VSEBINSKO KAZALO PREDGOVOR.

More information

20 let. UNESCO ASP mreže Slovenije

20 let. UNESCO ASP mreže Slovenije 20 let UNESCO ASP mreže Slovenije 20 let UNESCO ASP mreže Slovenije Ob 20. obletnici UNESCO ASP mreže Slovenije čestitamo vsem šolam in vrtcem, ki so del te naše uspešne skupne zgodbe, in želimo prijetno

More information

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ.

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ. LK0-0 Lux/ a caella $2.00 Commissioned by aul and Joyce Riedesel in honor of their 5th edding anniversary. Offertorium and Communio from the Requiem Mass f declamatory - solo - - - - U Ex - au - di o -

More information

OBZORJE XII. GLASILO OBČINE IDRIJA LETNIK II, ŠTEVILKA 12, SEPTEMBER 2014 PSSST, TIHOTAPCI SKRB ZA DODATNA SREDSTVA LOKALNE VOLITVE 2014

OBZORJE XII. GLASILO OBČINE IDRIJA LETNIK II, ŠTEVILKA 12, SEPTEMBER 2014 PSSST, TIHOTAPCI SKRB ZA DODATNA SREDSTVA LOKALNE VOLITVE 2014 XII. OBZORJE GLASILO OBČINE IDRIJA LETNIK II, ŠTEVILKA 12, SEPTEMBER 2014 SKRB ZA DODATNA SREDSTVA LOKALNE VOLITVE 2014 PSSST, TIHOTAPCI 02 ODPIRAMO OBZORJE OBZORJE GLASILO OBČINE IDRIJA, SEPTEMBER 2014

More information

The Voice of Canadian Slovenians. Glasilo. kanadskih Slovencev Leto 13 - številka 5 - september / oktober 2009

The Voice of Canadian Slovenians. Glasilo. kanadskih Slovencev Leto 13 - številka 5 - september / oktober 2009 The Voice of Canadian Slovenians Glasilo kanadskih Slovencev Leto 13 - številka 5 - september / oktober 2009 Uvodne besede Poletje nam je ponudilo lepo priložnost, da smo se lahko osebno srečali s številnimi

More information

PREPOZNAVNOST PRIREDITVE PODEŽELJE V MESTU

PREPOZNAVNOST PRIREDITVE PODEŽELJE V MESTU UNIVERZ V LJULJNI IOTEHNIŠK FKULTET OELEK Z ZOOTEHNIKO Klemen MUMELJ PREPOZNVNOST PRIREITVE POEELJE V MESTU IPLOMSKO ELO Univerzitetni študij Ljubljana, UNIVERZ V LJULJNI IOTEHNIŠK FKULTET OELEK Z ZOOTEHNIKO

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA STAKLO PLASTIKA AUTO LAK KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE SVJETLA

CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA STAKLO PLASTIKA AUTO LAK KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE SVJETLA KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA Radovi prije aplikacije: Prije nanošenja Ceramic Pro premaza površina vozila na koju se nanosi mora bi dovedena u korektno stanje. Proces

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:

More information

Welcome to AIE Council of Delegates in Portorož ~ Slovenia ~ From 11th until 13th of September 2014

Welcome to AIE Council of Delegates in Portorož ~ Slovenia ~ From 11th until 13th of September 2014 Welcome to AIE Council of Delegates in Portorož ~ Slovenia ~ From 11th until 13th of September 2014 We warmly thank President of governing board and vice president of OZS (Obrtno podjetniška Zbornica Slovenije)

More information

Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer

Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer NAS CASOPIS 444/19. 12. 2016 C M Y K 1 Leto XLIII, št. 444, Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Naslednja številka bo izšla 30. januarja. Gradivo bomo

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek : Ana Dalmatin Naslov naloge: PODPORA REJENCEM PRI PRIHODU V REJNIŠKO DRUŽINO IN ODHODU IZ NJE Leto : 2008 Št. strani : 88 Št. slik : 0 Št. tabel : 6 Št. bibli.

More information

PREVENTIVNA PLATFORMA

PREVENTIVNA PLATFORMA PREVENTIVNA PLATFORMA Bilten št.5 Preventivna platforma Oktober 2013 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE V tej številki... Mladi in spolno zdravje - zmanjšajmo tvegano vedenje z izobraževanjem

More information

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU SUZANA HVALA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Suzana

More information

Glasilo Občine Dolenjske Toplice. Poštnina plačana pri pošti 8350 Dolenjske Toplice. številka 222. december letnik 19/12

Glasilo Občine Dolenjske Toplice. Poštnina plačana pri pošti 8350 Dolenjske Toplice. številka 222. december letnik 19/12 Poštnina plačana pri pošti 8350 Dolenjske Glasilo Občine Dolenjske številka 222 december 2017 letnik 19/12 Čakamo na prenovljeni most Nova svetnica je Slavica Strajnar Topliški policisti z novim šefom

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

22. december Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser

22. december Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser Naši mladički so dočakali prvi rojstni dan. S tem dnem smo zaključili prvi del dnevnika, odprli pa novo poglavje, ki ga bomo imenovali Dogodivščine Berner Kaiserjev. Sproti bomo objavljali pripetljaje

More information

The Voice of Canadian Slovenians. Glasilo. kanadskih Slovencev Leto 12 - številka 6 - november / december 2008

The Voice of Canadian Slovenians. Glasilo. kanadskih Slovencev Leto 12 - številka 6 - november / december 2008 The Voice of Canadian Slovenians Glasilo kanadskih Slovencev Leto 12 - številka 6 - november / december 2008 Vinoteca Premium Winery Awailable all year! Quality wines in returnable containers. Cabernet

More information

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010

More information

»NOVO MESTO MLADIM PRIJAZNO MESTO«

»NOVO MESTO MLADIM PRIJAZNO MESTO« STRATEGIJA NA PODROČJU MLADIH V MESTNI OBČINI NOVO MESTO DO LETA 2020»NOVO MESTO MLADIM PRIJAZNO MESTO« KAZALO 1. UVOD... 3 1.1. Izhodišča za pripravo strategije... 3 1.2. Namen... 2 1.3. Cilji... 2 1.4.

More information

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Koper, 2012 UNIVERZA

More information

Polona Vesel Mušič Vloga botrov v birmanski pastorali

Polona Vesel Mušič Vloga botrov v birmanski pastorali Pregledni znanstveni članek (1.02) BV 72 (2012) 2, 249 263 UDK: 27-46-558.4 Besedilo prejeto: 02/2012; sprejeto: 05/2012 249 Polona Vesel Mušič Vloga botrov v birmanski pastorali Povzetek: Botrstvo je

More information

Javni razpisi

Javni razpisi Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si Razglasni del e-pošta: info@uradni-list.si Št. 37 Ljubljana, petek 7. 5. 2010 ISSN 1318-9182 Leto XX Javni razpisi Št. 4301-26/2010/2 Ob-3132/10

More information

Mengšan. Glasilo Občine Mengeš, januar 2018 letnik XXV, številka 1

Mengšan. Glasilo Občine Mengeš, januar 2018 letnik XXV, številka 1 Mengšan Glasilo Občine Mengeš, januar 2018 letnik XXV, številka 1»Vodenje in celotna predstava na splošno je bila tudi tokrat pravi užitek tako za godbene sladokusce kot za splošne ljubitelje. Prav tako

More information

Prednosti skupinskega teka

Prednosti skupinskega teka 6 VELIKI INTERVJU Marjan Gorza, prejemnik priznanja za življenjsko delo na področju športa 8 TEMA MESECA 150 let šolstva na Domžalskem 20 KULTURA Slaven Kulenović, dirigent glasilo občine domžale 28. februar

More information

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST Avtorice: Tadeja Mesojedec Petra Pucelj Lukan Nina Milenković Kikelj Irena Mrak Merhar Ana Grbec Ljubljana, januar 2014 Kolofon Naslov: Mladi in socialna vključenost Izdajatelj:

More information

GLASILO ZVEZE DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE. št. 8/2011 Letnik VIII

GLASILO ZVEZE DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE. št. 8/2011 Letnik VIII GLASILO ZVEZE DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE 8 št. 8/2011 Letnik VIII IZ VSEBINE: 2 Uvodnik 3 Podelitev reda za zasluge Zvezi delovnih invalidov Slovenije 10 Skupaj za boljši svet za vse: vključevanje invalidov

More information

DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE

DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE LEA MARTIČ MENTOR: dr. MARJAN BREZOVŠEK DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2002 1 KAZALO: 1. UVOD 4 2. OPREDELITVE TEMELJNIH POJMOV

More information

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1.

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1. Sequence hymn for Ascension ( y Nottker Balulus) Graduale Patavienese 1511 1. Sum Summi triumphum Let us recount ith praise the triumph of the highest King, Henricus Isaac Choralis Constantinus 1555 3

More information

Komunitator. številka

Komunitator. številka Komunitator Časopis KONCERNA KOLEKTOR Letnik 17 Pomlad 2017 številka 82 Območje topilnice živega srebra odprto za obiskovalce Kolektor podpisal pogodbo o nakupu družbe Conttek Group Luka Rupnik:»Košarko

More information

ŠOLSKI SPLETNI ČASOPIS GLAŽOVNA

ŠOLSKI SPLETNI ČASOPIS GLAŽOVNA ŠOLSKI SPLETNI ČASOPIS GLAŽOVNA SEPTEMBER 2016 UREDNIŠKI ODBOR PISCI PRISPEVKOV Glavna urednica Teja Boršić Mentorici Helena Topolovec Bernarda Leva Lektorica Bernarda Leva NASLOVNICA Valentina Bek Valentina

More information

Čarovniščki STIK 2015/ Čarovniščki

Čarovniščki STIK 2015/ Čarovniščki Čarovniščki STIK 2015/16 24 1 Čarovniščki www.sers.si Kolofon Stik, glasilo Srednje elektro-računalniške šole Maribor 24. številka Šolsko leto 2015/16 Urednica: Marjana Nerat, prof. Uredniški odbor: Daniela

More information

občanov občine Trebnje

občanov občine Trebnje občanov občine Trebnje ŠT. 134 / JANUAR Zvezdni bazar, foto: Tanja Novak OBČINSKE NOVICE Županova beseda Dragi prijatelji, pred vami je 365 dni nepopisanih listov dni leta. Zastavite si cilje in jih strastno

More information

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos

More information

SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan.

SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. 1) Kod pravilnih glagola, prosto prošlo vreme se gradi tako

More information

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole

More information

Poročne strategije v Indoneziji in Sloveniji

Poročne strategije v Indoneziji in Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Diplomsko delo Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Mentor: izr. prof. dr. Anton Kramberger Diplomsko

More information

VARNOST KRANJ d.d. je nosilec zlatega znaka slovenska kakovost. ^oi5 E 7^ E R 1 MOBILNA TELEFONIJA

VARNOST KRANJ d.d. je nosilec zlatega znaka slovenska kakovost. ^oi5 E 7^ E R 1 MOBILNA TELEFONIJA BLAGAJNIŠKI ZAPISI, LOMBADNA POSOJILA, Gorenjska fj Banka Banka.< posluhom Eno ali drugo - eno z drugimi VANOST KANJ E-mail:varno S t@varnost-krani.si" VANOST KANJ d.d. je nosilec zlatega znaka slovenska

More information

Informativno glasilo občine Dobrepolje

Informativno glasilo občine Dobrepolje Poštnina plačana pri pošti 129 Grosuplje Informativno glasilo občine Dobrepolje letnik XXIV. št. 6 junij 218 Slika zgoraj: Medtem, ko je šolo zapustila nova generacija devetošolcev, pa se na vstop pripravlja

More information