NOVICE NOVA EKIPA SE VAM PREDSTAVI. Nova podoba Napoleonovega drevoreda. Točka VEM v Logatcu. Odkrito o tabujih preteklosti

Save this PDF as:
 WORD  PNG  TXT  JPG

Size: px
Start display at page:

Download "NOVICE NOVA EKIPA SE VAM PREDSTAVI. Nova podoba Napoleonovega drevoreda. Točka VEM v Logatcu. Odkrito o tabujih preteklosti"

Transcription

1 NOVA EKIPA SE VAM PREDSTAVI NOVICE SPOŠTOVANI BRALEC, SPOŠTOVANA BRALKA! - GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK XLVII - APRIL ŠT. 4 Nova podoba Napoleonovega drevoreda Logaški športnik leta 2015 je Deni Kožul Točka VEM v Logatcu Odkrito o tabujih preteklosti

2 KOLOFON Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: Blanka Markovič Kocen Uredniški odbor: Metka Bogataj, Nina Jerina, Urška Orešnik, Branislav Pevec, predstavnik/ca Občine Logatec za odnose z javnostmi. Grafično oblikovanje in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., storitve, proizvodnja in trgovina, Gorenjska c. 20, 1234 Mengeš Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum izzida: Naklada: izvodov Naslovnica: Napoleonov lipov drevored Foto: Blaž Korenč Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. Glasbena šola Logatec, Notranjska cesta 4, 1370 Logatec, tel. 01/ I: E: GLASBENA ŠOLA LOGATEC OBJAVLJA RAZPIS ZA VPIS NOVIH UČENK IN UČENCEV V ŠOLSKO LETO 2016/2017 PREDMET PRIPOROČLJIVA STAROST OPOMBE Predšolska glasbena vzgoja 5 let vpis brez predhodnega preizkusa Glasbena pripravnica 6 let vpis brez predhodnega preizkusa Plesna pripravnica 6 8 let vpis brez predhodnega preizkusa Balet 9 let sprejemni preizkus (termin preizkusa po dogovoru) Klavir 7 9 let sprejemni preizkus Harmonika 7 9 let sprejemni preizkus Violina 7-9 let sprejemni preizkus Viola 7 9 let sprejemni preizkus Violončelo 7 9 let sprejemni preizkus Kontrabas let sprejemni preizkus Kitara 7-9 let sprejemni preizkus Kljunasta flavta 7-9 let sprejemni preizkus Flavta let sprejemni preizkus Oboa let sprejemni preizkus Klarinet let sprejemni preizkus Fagot let sprejemni preizkus Saksofon let sprejemni preizkus Rog 9 11 let sprejemni preizkus Trobenta 9 11 let sprejemni preizkus Pozavna 9 11 let sprejemni preizkus Tuba let sprejemni preizkus Druga konična trobila let sprejemni preizkus Tolkala 9 18 let sprejemni preizkus Petje let sprejemni preizkus Orgle let predznanje štirih (4) razredov klavirja Citre 9 11 let sprejemni preizkus Tamburice 9 11 let sprejemni preizkus Otroški pevski zbor 5 8 let sprejemni preizkus Druge VIZ: Jazz-rock-pop (JRP) električna klaviatura ni omejitve sprejemni preizkus Druge VIZ: Jazz-rock-pop (JRP) kitara ni omejitve sprejemni preizkus Druge VIZ: Jazz-rock-pop (JRP) bas kitara ni omejitve sprejemni preizkus Druge VIZ: Jazz-rock-pop (JRP) petje let sprejemni preizkus Zaradi predvidenega večjega števila prostih mest še posebej priporočamo vpis k predmetom plesna pripravnica, balet, harmonika, petje, violina, violončelo, rog, trobenta, pozavna, tuba, tamburice in citre. Vpis v Predšolsko glasbeno vzgojo, Glasbeno pripravnico, Plesno pripravnico (brez sprejemnega preizkusa) in Balet bo potekal od torka, do petka, , v tajništvu GŠ Logatec od 8:00 15:00. Sprejemni preizkusi bodo v Dvorani Glasbene šole Logatec in v prostorih dislociranih oddelkov v Rovtah: Logatec Rovte Logatec Sreda, 18. maja 2016 od 16. do 19. ure (vsi predmeti razen predmetov Petje - klasično in JRP Petje) Petek, 20. maja 2016 od 17. do 18. ure (vsi predmeti razen predmetov Petje - klasično in JRP Petje) Četrtek, 19. maja 2016 od 18. do 19. ure (samo predmeta PETJE - KLASIČNO in JRP petje) Sobota, 21. maja 2016 od 10. do 12. ure (vsi predmeti razen predmetov Petje - klasično in JRP Petje) Sobota, 21. maja 2016 od 10. do 11. ure (samo predmeta PETJE - KLASIČNO in JRP PETJE) / 2 LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4

3 UVODNIK IZ VSEBINE IZ OBČINSKE HIŠE Luiza in Napoleon Bonaparte bi bila ponosna na novo podobo lipovega drevoreda...str. 4 Ustavimo tatvine hlodovine!...str. 7 AKTUALNO Na OŠ Tabor osem begunskih šolarjev...str. 12 Aktivni bolničarji PGD Dolnji Logatec... str. 14 Edino zlato priznanje na kmetijo Štangar s Kalc... str. 19 V SREDIŠČU Logaški športnik leta 2015 je Deni Kožul...str. 22 Miha Šimenc: Olimpiada želja in cilj...str. 25 NAŠA DRUŠTVA Lokostrelstvo naj ne bo le moška domena...str. 29 KULTURA Knjižnica Logatec v mednarodnem projektu Ineli-Balkans...str. 30 Odkrito o tabujih preteklosti... str. 31 MED NAMI 4.418»kolesarskih«kilometrov v 58 dneh...str. 36 Nepozabno potovanje malega raziskovalca...str. 38 POSLOVNE STRANI Točka VEM v Logatcu...str. 40 TURIZEM Kolesarjenje po razgibanem svetu Rovtarskih in Hotenjskih Žibrš... str. 41 Namiznoteniškega igralca Denija Kožula smo razglasili za logaškega športnika leta 2015, priznanja pa smo podelili tudi drugim vidnejšim športnikom in delavcem v športu. Zahvalili smo se tudi pokojnemu g. Zoranu Mraku za razvoj športa v Logatcu vse od druge svetovne vojne naprej. Mnogokrat uporabljeni rek»zdrav duh v zdravem telesu«kljub modernim tehnologijam vedno bolj drži. Človek je ustvarjen za gibanje, razmišljanje, za delo in pridobivanje dobrin za preživetje. Telo ni narejeno za hude napore, ni vprežna živina. Ima omejitve in se lahko obremeni do bolečin, pretiravanje škoduje. Ravno zato je uporaba raznih substanc za doseganje boljših rezultatov prepovedana. Šport naj bi bil naraven in v mejah normale zdrav ter za človeško telo nujen. Mladim privzgajamo red, delavnost, vztrajnost, tekmovalnost. Skozi športno aktivnost se naučijo vzponov in padcev. Spoštujejo nasprotnika, analizirajo poraz ter z novimi spoznanji in vztrajnim delom, strokovnim vodstvom trenerja dosežejo želeni cilj. Tudi v»borbi za kruh«ni enostavno in je polno presenečenj. Naša skupnost namenja zelo veliko sredstev za področje kulture in športa. Zaveda se, da je zdrav razvoj mladih in ohranjanje krepkosti do poznih let velika zakladnica. Za dobre umske in telesne rezultate imata zelo velik pomen zdravo okolje in naravno pridelana, energijsko polna hrana. O tem smo veliko novega slišali na predavanju gospe Mete Vrhunc v Narodnem domu. Hrana, pridelana z upoštevanjem biodinamike, nam že v majhnih zaužitih količinah da veliko energije. Ko imamo slednje dovolj, smo zdravi, vitalni, veseli in polni elana. Takrat, kot pravi ljudski glas,»premikamo gore«. Naj si bodo merljive (šport, delo) ali nemerljive (ljubezen, radost) aktivnosti, vse je odvisno od usklajenosti našega telesa z notranjostjo in okoljem, kjer živimo. Bodimo zdravi, ne pretiravajmo v svojih zmožnostih. Upoštevajmo naravne zakonitosti ter povezavo med materialnim in živim sistemom življenja na Zemlji. Naši predniki so o tem vedeli zelo veliko. Poslušajmo in berimo o starih preverjenih modrostih in to znanje uporabljajmo v sodobnem življenju. Imejmo se lepo. Spoštovane občanke, spoštovani občani! župan Berto Menard LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4 3

4 IZ OBČINSKE HIŠE LUIZA IN NAPOLEON BONAPARTE BI BILA PONOSNA NA NOVO PODOBO LIPOVEGA DREVOREDA V petek, 1. aprila 2016, se je pričela dolgo pričakovana sanacija Napoleonovega lipovega drevoreda, ki je ostal po žledu 2014 v zelo slabem stanju. Škoda je bila ocenjena na 100 odstotkov, finančno pa predstavlja znesek v višini ,00 evrov. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Ljubljana je izdelal elaborat sanacije, in sicer skladno s Strokovno podlago za pripravo konservatorsko restavratorskega elaborata za odpravo posledic škode, nastale ob žledu februarja Sredstva za sanacijo tega, ne samo logaškega, ampak kar slovenskega bisera, so bila pridobljena iz Solidarnostnega sklada Evropske unije v Republiki Sloveniji, namenjenega za odpravo posledic zimske ujme februarja Odstranjena drevesa nadomeščena z novimi Kot izhaja iz elaborata, je bilo ugotovljeno, da so poškodovana vsa drevesa v drevoredu. Mlajša so polomljena, na starejših so bile polomljene veje. Eno drevo se je podrlo, eno razklalo. Z novimi so bile nadomeščene 203 lipe. Izvajalec enomesečnih del, Arboretum Volčji potok, je sanacijo izvajal skladno z zastavljenim programom. Vsa odstranjena drevesa so bila na istih mestih nadomeščena z novimi. Skupaj s koreninskim sistemom novih lip je bila na prejšnje mesto vnesena tudi nova zemlja. Vsa starejša odstranjena drevesa so bila votla in pred njimi ni bilo prihodnosti. Po podatkih predstavnikov izvajalca je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bi jih močnejši veter zrušil. Mlajša drevesa so imela tako močno poškodovane vrhove, da se jih ni dalo rešiti. Kmalu tudi obnova ceste V drevoredu pa bodo v kratkem potekala tudi obnovitvena dela ceste z načrtovanim odvodnjavanjem in enostranskim hodnikom za pešce v naselju. Drevored je bil nazadnje saniran poleti 2008, ko so pristojne službe odstranile suhe in trhle veje, oblikovale krošnje in odstranile osem za mimoidoče nevarnih trhlih in poškodovanih dreves, eno pa je mesec dni prej, 6. julija 2008, podrl vrtinčast veter. Poleg slednje je veter zlomil še eno mlajšo lipo na zahodni strani, medtem ko je na vzhodni strani lipo št. V80 skorajda prepolovil. 4 LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4 Foto: Renata Gutnik Spominek iz lipovega lesa kot protokolarno darilo Iz lesa te lipe je v naknadnem procesu obdelave nastalo 220 posebno oblikovanih in obdelanih kosov lesa, ki v sestavi dveh delov tvorijo čudovit spominek. Ti spominki služijo kot protokolarno darilo Občine Logatec in so jih do sedaj prejeli zelo redki posamezniki, saj je les lipe, ki jo je velel zasaditi sam Napoleon Bonaparte, velika evropska redkost. Dobitniki so v večini prejemniki zadnjih občinskih priznanj in visoki gostje župana. Dobitniki priznanja si lahko o slednjem preberejo:»moje ime je Tilia platyphyllos V80 / Od svojih začetkov nekje v letu 1810 sem stala na vzhodni strani enega izmed daljših slovenskih drevoredov, Napoleonovega drevoreda, ki meri metrov in obsega 290 lip in lipovcev Tilia cordata in Tilia platyphyllos. V zadnjih dveh desetletjih sem nosila ime V80 in sem ena izmed najstarejših sester. Zasadili naj bi me, po ustnem izročilu, v spomin na poroko med Napoleonom Bonapartejem in Marijo Luizo, hčerjo avstrijskega cesarja Franca II., zato je drevored svojčas nosil ime Luizin, čez čas pa ga je nadomestilo ime Napoleonov drevored. Moje veje so pred soncem in dežjem branile na tisoče in tisoče popotnikov, vojakov prve in druge svetovne vojne ter slovenske vojne, furmanov, voznikov, sprehajalcev in ubežnikov. Nešteto ptic je gnezdilo v moji krošnji in v času najhujših zim (1829) opazovalo volkove, ki so se sestradani bližali Logatcu po dva metra visokem snegu. V zadnjih letih sem vsak dan znova opazovala več kot 10 tisoč vozil, ki so se valila skozi drevored. Do dotičnega dne. Do 6. julija Leto in tri dni pred tem datumom je neurje terjalo davek in poškodovalo dve lipi. Eno v drevoredu in drugo, po pričevanju mnogih, najstarejšo, ki stoji še pred drevoredom, v kamnolomu. V nedeljo, 6. julija 2008, je silovit nevihtni veter, ki se je v vrtincih pripodil od Rovtarske proti Tržaški cesti zopet podiral, tokrat še siloviteje. Najprej je na zahodni strani podrl eno izmed najmlajših, pred nekaj leti zasajenih lip, na drugi strani ceste pa proti sončnemu vzhodu zabrisal kar celo lipo. Nato se je, nekaj deset metrov višje, zapičil vame, me lomil, upogibal in na koncu premagal. Prvi sneg leta 2008 je prinesel nov začetek. Kjer so se nekoč razpletale moje korenine, sedaj brhko stoji predstavnica mlajšega rodu. V primerjavi z mojimi več kot 360 centimetri obsega je še zelo vitka, ima jih dobrih 20. Verjamem, da ji bo uspelo, na mladih svet stoji. Jaz - del mene pa sedaj ponosno leži v vaših rokah. Posebej oblikovana, ročno brušena in naoljena, posajena v gnezdo kartona, sicer pa okronana z Napoleonovim časom in ponosna na Logatec, kakor je Logatec name.«a ker je vsega lepega enkrat konec, je na voljo tudi samo še nekaj teh protokolarnih daril. V sodelovanju z Arboretumom Volčjim potokom je Občina Logatec ohranila nekaj krajših kosov lesa lip, iz katerih se bo, v primeru primernosti lesa, izdelalo prav posebne turistične spominke, ki bodo veljali za protokolarna darila. Pri nastanku le-teh pa lahko sodelujete vsi zainteresirani. Vabimo vas k sodelovanju na javnem natečaju za izbor najboljših turističnih spominkov Občine Logatec. Občinska uprava

5 IZ OBČINSKE HIŠE OBČINA LOGATEC RAZPISUJE JAVNI NATEČAJ ZA IZBOR NAJBOLJŠIH TURISTIČNIH SPOMINKOV OBČINE LOGATEC 1. Na natečaj se lahko prijavijo tako fizične kot tudi pravne osebe, in sicer s spominki, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo kulturno, naravno, etnološko, zgodovinsko ali geografsko podobo občine Logatec in jih je možno izdelati v poljubnih količinah za prodajo ter še niso naprodaj doma ali v tujini. Embalaža izdelka je sestavni del spominka in ga bo komisija prav tako ocenjevala. 2. Ostali pogoji za sodelovanje na razpisu: - Vsi izdelki morajo biti z udeležbo na tem natečaju javno predstavljeni prvič in ne smejo biti v prodaji. - Za vsak izdelek mora avtor navesti, kdo ga bo izdeloval in ceno izdelave ter končnega izdelka. Posredovanje izdelkov za sodelovanje na natečaju na bo primerno (škatla, kuverta) in s podatki avtorja: - ime in priimek - naslov - telefonska številka - elektronski naslov - ime izdelka (ki ga poimenujete sami) - opisna predstavitev izdelka v nekaj stavkih - cena za kos naj ne presega 20, Prispele predloge bo ocenila petčlanska komisija in bo izbrala pet najboljših spominkov, ki bodo osvojili naziv»turistični spominek Občine Logatec«. Rezultati bodo objavljeni na spletni strani Občine Logatec, avtorji izbranih turističnih spominkov pa bodo o izboru obveščeni tudi osebno. 4. Komisija bo ocenjevala: - likovno-estetsko vrednost, - dediščinsko vrednost, - identitetno in razpoznavno vrednost, - turistično-promocijsko vrednost, - izvirnost spominka, - uporabnost in dekorativnost, - možnosti produkcije in trženja spominka, - cenovno dostopnost spominka. 5. Občina Logatec bo odkupila največ pet izbranih del, po ceni 200 EUR/turistični spominek. Občina Logatec si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega turističnega spominka. 6. Nagrajeni spominki in drugi predlogi bodo razstavljeni v prostorih Upravnega centra Logatec. Spominki, ki bodo razstavljeni, ostanejo v arhivu Občine Logatec. 7. Spominke za natečaj bomo sprejemali najkasneje do do 17. ure v poslovnem času sprejemne pisarne Občine Logatec ali priporočeno po pošti, vključno z datumom Občina Logatec ne odgovarja za morebitne poškodbe, nastale med transportom. 8. Naslov in način pošiljanja oz. dostave: Občina Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec. Prijave morajo biti oddane v zaprtih škatlah ali kuvertah z oznako:»natečaj Turistični spominek občine Logatec ne odpiraj.«9. Javni natečaj za izbiro spominka je objavljen tudi na spletnih straneh Občine Logatec; logatec.si. 10. Vsakemu vzorcu mora biti priložena kuverta s podatki: - ime, priimek, naslov in telefonska številka avtorja, elektronski naslov - kratek opis ideje za spominek in ime izdelka, - 3 fotografije spominka, - izjava, da je spominek prvič predstavljen in da še ni nikjer v prodaji, - izjava o avtorstvu spominka, - okvirna cena spominka. Obrazci prijavnice, podatkov o spominkih in izjave o avtorstvu so objavljeni na www. logatec.si 11. Avtorske pravice: Z oddajo in potrditvijo prijave vsi udeleženci sprejemajo ta pravila javnega natečaja. Udeleženec mora biti lastnik prijavljenih del. Z oddajo prijave avtor izbranega spominka in priloženih fotografij soglaša in potrjuje, da lahko organizator razpisa uporabi njegova dela za promocijo razpisa in namen razpisa. Avtorji izbranih turističnih spominkov bodo s pogodbo na Občino Logatec prenesli vse materialne avtorske pravice na izbranih delih in priloženih fotografijah, teritorialno in časovno neomejeno. Vsi avtorji bodo v primeru objave navedeni pod fotografijami. Avtor si mora v primeru upodabljanja oseb na izdelkih ali fotografijah sam predhodno priskrbeti pisno soglasje za javno objavo teh oseb na fotografijah. Avtor oddanega izdelka in priloženih fotografij sam odgovarja za vsebino na fotografijah in izdelkih. Berto Menard župan Občine Logatec NOVA MOČ V ZDRAVSTVENEM DOMU LOGATEC Ana Kupljenik, dr. dent. med., je v Zdravstvenem domu Logatec marca prevzela zobno ambulanto Milivoja Tomaca, dr. dent. med. Po končani maturi na Gimnaziji Bežigrad je pričela s študijem dentalne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in ga zaključila leta V času študija je pet let asistirala in opravljala prostovoljno delo v zasebni zobozdravstveni ordinaciji in si tam pridobila dodatna znanja in izkušnje. Po opravljenem enoletnem pripravništvu in strokovnem izpitu se je zaposlila v šolski zobni ambulanti Zdravstvenega doma Hrastnik, kjer je delala z otroki in odraslimi ter z mladino s posebnimi potrebami. Marca je pričela delati v zobni ambulanti za odrasle in otroke v Zdravstvenem domu Logatec. Svoje znanje redno nadgrajuje z udeležbo na strokovnih srečanjih in seminarjih. Prizadeva si za kakovostno oskrbo pacientov in spodbujanje le-teh k vzdrževanju boljšega ustnega zdravja. Verjamemo, da boste zadovoljni z njenim strokovnim delom, njeno pozitivno naravo pa boste gotovo začutili že ob prvem obisku njene ambulante. Zdravstveni dom Logatec LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4 5

6 IZ OBČINSKE HIŠE INTERES ZA SODELOVANJE PRI PREPOZNAVANJU POTREB STAREJŠIH V LOKALNI SKUPNOSTI Da bi prisluhnila željam in potrebam starejših občanov, je Občina Logatec sredi februarja pripravila srečanje s predstavniki domov za starejše, vrtcev, šole in društev, ki izvajajo dejavnosti za starejše. Obenem je k pogovoru povabila tudi predstavnika Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, Ljubljana, dr. Jožeta Ramovša. Predstavil je aktivnosti, ki vodijo v uspešno mesto, prijazno starostnikom. Po pozdravu župana g. Berta Menarda je spregovoril dr. Jože Ramovš, ki je povedal, da bo v desetih letih več kot 40 odstotkov prebivalcev starih nad 60 let, kar prinaša vrsto sprememb, o katerih se v Sloveniji premalo govori. Nato je poudaril pomembnost osnovnih šestih vsakodnevnih opravil posameznega starostnika, med katerimi so hranjenje, oblačenje, osebna higiena, gibanje, ohranjanje kontinence, samostojna uporaba stranišča. V nadaljevanju je predstavil posledice upočasnitve staranja, podaljševanja obdobja zdravega življenja ter učinke patriarhalne družbe. Predvsem pa je izpostavil, da moramo že danes pripravljati družbo na prihajajoče obdobje čez let, ko bo delež upokojencev presegel 40 odstotkov populacije. Poudaril je, da je treba pri reševanju izzivov staranja prebivalstva»misliti globalno«in»ukrepati lokalno«- torej v lokalnem okolju je treba upoštevati njegove specifike in izkoriščati potenciale krajevnih aktivnih posameznikov in skupin. V okviru programa starosti prijaznih mest in občin se mora torej občina pri reševanju problematike staranja nasloniti na civilno družbo, in sicer na društva in skupine, ki delujejo na področju starejših. Z njimi mora sodelovati tudi stroka, kot so šole, knjižnica, vrtci, centri za socialno delo, domovi za starejše, občinske uprave. Pomembno je na takšen način zagotoviti tudi medgeneracijsko sodelovanje vseh krajanov, kajti tisto, kar je starosti prijazno v občini, je prijazno tudi za druge skupine prebivalcev. V pripravo na reševanje posledic demografskih sprememb pa mora biti vključena tudi politika, kot so župan in občinski svetniki. Kajti to so osebe, ki odločajo in lahko največ prispevajo k razvoju področja starejših. Slovensko desetletje starosti prijaznih mest Nato je dr. Ramovš predstavil obliko priprave programa za starosti prijazno mesto. Povedal je, da ta mednarodna mreža obstaja že nekaj časa, v Sloveniji pa se razvija zadnjih deset let. V okviru posamezne občine deluje t.i. častni odbor, v katerega so vključeni predstavniki prej navedenih področij, to je civilne sfere, stroke in politike. Člani odbora imajo publikacijo, v katero zapisujejo svoja opažanja in predloge. Predvsem pa odgovarjajo na dve vprašanji: 6 LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4 kaj se dogaja na področju staranja oziroma, kaj dobro deluje v naši občini in kaj lahko naredimo novega, boljšega. Občina bo na podlagi teh odgovorov do konca tega leta pripravila Razvojni načrt staranja za obdobje petih let. Gre za zapis dejanj, ki bodo izboljšala kakovost staranja v občini, in sicer tudi z organizacijo tečaja preprečevanja padcev, izobraževanja o zdravem staranju, sodobne oskrbe in drugih usposabljanj. Ob koncu srečanja so predstavniki različnih ustanov in društev spregovorili o svojih dejavnostih, ki v logaški občini že zdaj izboljšujejo kakovost staranja. Tako so našteli različne prireditve, izobraževanja, srečanja, pogovorne in plesne urice, ročna dela in številne obiske, katerih se razveselijo tako stanovalci v domovih za starejše kot tudi posamezniki doma. Občinska uprava Foto: Blanka Markovič Kocen

7 USTAVIMO TATVINE HLODOVINE! IZ OBČINSKE HIŠE Foto: arhiv Policije Policijska postaja Logatec v zadnjem obdobju zaznava več tatvin hlodovine, ki je deponirana ob gozdnih poteh. Tatovi odtujijo predvsem kvalitetnejšo hlodovino. Zaradi odstranjevanja posledic žledoloma in odstranjevanja dreves, napadenih od lubadarja, je takih deponij hlodovine zelo veliko, zato vam svetujemo, da poskrbite za svojo lastnino! Svetujemo vam: - poskusite poskrbeti, da spravljeno hlodovino do gozdne ceste od tam tudi čim prej odpeljete; - redno nadzirajte svoj gozd oziroma deponirano hlodovino; - označite hlodovino na različne načine in na več mestih (tudi skrivnih); tako si omogočite, da lahko verodostojno prepoznate svojo hlodovino na večjih zbirališčih ali na žagah; - če imate možnost in je v skladu z zakonodajo, zagotovite tehnično varovanje (lovske ali spletne kamere, senzorji gibanja); - če je možno, kvalitetnejšo hlodovino založite z manj kvalitetnim lesom celulozo; - če gozdna pot ni javna ali v dogovoru z drugimi lastniki ob gozdni poti le-to fizično zaprite z verigo, zapornico ali drugo oviro (skala, hlodovina ); - imejte reden stik s svojimi parcelnimi sosedi in skupaj skrbite za svojo lastnino ter se obveščajte o sumljivih osebah. Tatvine se opravljajo s tovornimi vozili za prevoz hlodovine. Glede na okoliščino, da gre za tatvine kvalitetnejše hlodovine, pa si lokacije predhodno najverjetneje ogledujejo. Zaradi slednjega vas naprošamo: Obveščajte Policijsko postajo Logatec ( ali ) ali Policijo na številko 113 o sumljivih osebah (opis osebe), vozilih (znamka, tip vozila, registrska številka), ki se vozijo po gozdnih poteh ali so parkirana na začetkih poti in lahko stražijo v času nalaganja hlodovine. Če razpolagate z informacijami o storilcih ali drugimi koristnimi informacijami, ki bi lahko pripomogle pri preiskavi obravnavanih kaznivih dejanj, nam le-te sporočite na Policijsko postajo Logatec, kontakt je vodja policijskega okoliša Blaž Alič, lahko pa tudi na anonimno telefonsko številko Policije Lastniki žag in drugi odkupovalci hlodovine, preverjajte lastništvo hlodovine. Če sumite, da bi hlodovina lahko izvirala iz kaznivega dejanja, sum naznanite Policiji. Zavedajte se, da v nasprotnem primeru lahko sami storite kaznivo dejanje Prikrivanja. Policijska postaja Logatec PRIREDITVE V LOGATCU PO NOVEM ALI EDINA KONSTANTA JE SPREMEMBA oktobra 2015 je začel veljati nov pravilnik o delovanju nuj- 30. ne medicinske pomoči. Prav tisti pravilnik, okrog katerega se je pred letom dni dvigoval prah tudi v laični javnosti. V Logatcu organizacija urgentne in dežurne službe zaenkrat ostaja nespremenjena. Po novem pravilniku izvajamo nujno medicinsko pomoč na javnih prireditvah. Novi pravilnik namreč v nekaj členih opredeljuje tudi pravila organizacije nujne medicinske pomoči na javnih prireditvah. Le-ta so tako postala poenotena za vso državo. Prireditve so tipizirane v različne stopnje zahtevnosti. Pomembno je število udeležencev na prireditvi, njihova starostna struktura in, seveda, s čim se ljudje na prireditvi ukvarjajo. ( kultura, šport, zabava ). Zdravstveni dom Logatec ima na svoji spletni strani objavljen formular, ki ga organizator prireditve izpolni, ko poda vlogo za organizacijo nujne medicinske pomoči na prireditvi. Nabor podatkov v formularju je sestavljen tako, da v zdravstvenem domu lahko tipiziramo prireditev in določimo stopnjo njene zahtevnosti. Na osnovi tega za posamezno prireditev predvidimo, ali je nujna medicinska pomoč sploh potrebna, sestavo naših ekip in potrebno opremo. Organizator prireditve in zdravstveni dom nato skleneta pogodbo, ki se nanaša na konkretno prireditev. Pogodba je lahko vsakič različna, saj so tudi prireditve različne. Pravočasno sklenjena pogodba predstavlja organizatorju enega izmed ključnih pogojev, na podlagi katerega Občina Logatec izda dovoljenje za izpeljavo prireditve. Novi pravilnik o delovanju nujne medicinske pomoči je poleg poenotenja sestave urgentnih ekip in opreme ter poenotenega tipiziranja javnih prireditev za celotno državo na področju organizacije javnih prireditev prinesel še dodatno spremembo: strogo je določena izobrazbena struktura zdravstvenega kadra, ki ima dovoljenje za delo na prireditvah. Za zdravnike, diplomirane zdravstvenike in srednji kader so v pravilniku določena dodatna znanja s področja urgence. Ta znanja, ki jih dobijo zaposleni na dodatnih izobraževanjih in seminarjih, pomenijo sledenje novostim in sodobnim trendom na področju urgence. Zdravstveni dom Logatec se je kot ustanova uspešno potegoval za dovoljenje za delo nujne medicinske pomoči na prireditvah po novem. Dovoljenje smo dobili, ker imamo dovolj usposobljenega kadra in primerno opremo za delo. Na to smo lahko še posebej ponosni, saj je urgenca za zdravje občanov zelo občutljivo področje. Spremembe urgence se bodo v bodoče v Logatcu nedvomno še dogajale. Filozofi pravijo:»edina konstanta je sprememba.«v Zdravstvenem domu Logatec se bomo trudili za spremembe na bolje. Zdravstveni dom Logatec Andrea Turk Šverko, dr. med., spec. druž. med. LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4 7

8 IZ OBČINSKE HIŠE JAVNE PRIREDITVE OD PRIJAVE DO IZVEDBE S toplejšimi in daljšimi dnevi prihaja čas prireditev na prostem, katerih organizacije in izvedbe se je treba lotiti premišljeno in pravočasno. Obveznosti organizatorja javne prireditve ali shoda določa Zakon o javnih zbiranjih (v nadaljevanju ZJZ). Nekaj osnovnih podatkov, ki jih morate kot morebitni organizator vedeti, pa povzemamo v nadaljevanju. Najprej se postavi vprašanje, katero prireditev je sploh treba prijavljati? Preprost odgovor bi lahko bil, da tisto, ki se je lahko udeleži vsakdo. Prijavljati tako ni treba srečanj društev, rojstnih dni, pogrebnih slovesnosti, kongresov in podobnega. Prireditve se prijavijo najmanj pet dni pred dnevom prireditve na pristojni policijski postaji. Shod se mora prijaviti najmanj tri dni pred prireditvijo. Za prireditve, določene v 13. členu ZJZ (več kot 3000 udeležencev, prireditev na javni cesti ), je treba dovoljenje na pristojni upravni enoti pridobiti najmanj sedem dni pred prireditvijo. Zavedati pa se je treba, da morajo vloge že vsebovati vse potrebne priloge! Prijava se opravi na predpisanem obrazcu, ki ga je mogoče dobiti na internetnih straneh Ministrstva RS za notranje zadeve. Na teh straneh je možna tudi e-prijava prireditve. Pomembno je, da se na obrazcu izpolni vse rubrike. Ob tem ponujamo nekaj nasvetov: - Ko se odločate za določitev časa, upoštevajte tudi čas, ki je potreben za zaključek javne prireditve (čas, da udeleženci zapustijo prireditev). Nič ni narobe, če potem s prireditvijo končate prej, kot je navedeno v prijavi. Pri lokaciji pa navedite tako objekt kot točen naslov le-tega. V tem delu opišite tudi potek javne prireditve oziroma program. Če je le-tega več, lahko to naredite na zadnji 3. strani obrazca ali na dodatnem listu, lahko tudi v obliki letaka prireditve ali podobno. - Pri določitvi vodje prireditve je ta lahko isti kot organizator. Ne more pa biti ista oseba vodja prireditve in vodja rediteljev! Rubriko Rediteljsko službo bo izvajal se izpolnjuje samo v primerih, ko se prireditev varuje z varnostniki oz. podjetjem za varovanje. Če red na prireditvi zagotavljate le z reditelji, te rubrike pustite prazne. - Način varovanja prireditve ali shoda morate opisati. Na predvideno mesto vpišite, kolikor varnostnikov ali rediteljev bo varovalo prireditev, kje se bodo ti nahajali in kaj bodo počeli (naloge reditelja so določene v 25. členu ZJZ). Število rediteljev ali varnostnikov je odvisno od vrste prireditve ali shoda. Podrobno je to opredeljeno v Uredbi o obveznem organiziranju službe varovanja. Naj dodamo še to, da je lahko reditelj oseba, starejša od 18 let, z ustreznimi psihofizičnimi sposobnostmi glede na značaj javne prireditve. Prav tako mora biti primerno označen (telovnik, trak ) - Ob zaključku ne pozabite na priloge! Če prireditev ni v vaših prostorih ali na vašem zemljišču, potrebujete pisno soglasje lastnika. Na Občini Logatec uredite obveznost po obveščanju lokalne skupnosti. V potrdilo dobite na obrazec ustrezen pečat. Prav tako ne pozabite na dovoljenje za čezmerno obremenjevanje okolja s hrupom, če bi uporabljali kakšno ozvočenje. Zavedajte pa se, da v primeru manjšega ozvočenja še vedno potrebujete potrdilo, da dovoljenja ne potrebujete. Te dokumente pridobite z vlogo v občinski upravi. Na novo pa je treba za prireditve z nad 500 udeleženci priložiti tudi Presojo zdravstvene ogroženosti na prireditvi. - Svetujemo vam, da se organizacije prireditve lotite pravočasno. - Prijava prireditve na Policiji je brezplačna. - Zavedajte se, da zakon določa tudi sankcije za neprijavljeno prireditev, za zamujen rok prijave in podobno. Zato vam svetujemo, da se z morebitnimi vprašanji in za dodatna pojasnila vedno obrnete na PP Logatec, kjer vam bomo nudili potrebne informacije. Policijska postaja Logatec MOTORISTI, KOLESARJI, POZOR! Pred nami je vedno več toplih in sončnih dni, ki jih boste nekateri izkoristili za vožnjo z enoslednimi vozili. Da bo vaša vožnja z motornim kolesom varna, vam svetujemo, da bodite predvsem izjemno previdni, imejte primerno hitrost in varnostno razdaljo. Le tako boste predvideli prometno situacijo, ki se lahko pojavi pred vami. To še posebej velja zdaj, na začetku motoristične sezone, ko je asfaltna površina še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, zaradi zime pa je lahko na vozišču veliko udarnih jam in peska od zimskega posipa. Zavedajte se tudi, da vaše sposobnosti obvladovanja motornega kolesa najverjetneje še niso na ravni tistih iz prejšnjega leta. Prav tako svetujemo voznikom drugih vozil (osebnih in tovornih avtomobilov), naj vozijo previdno, pri čemer naj bodo pozorni tudi na motoriste. Previdni bodite tudi kolesarji! Tudi za vas velja, da vozite previdno in poskrbite za svojo varnost. Predvsem se kolesarji naredite vidne. Na kolesarjenju nosite svetla in odsevna oblačila. Zavedajte se, da ste v prometu varni le, če vas drugi vozniki opazijo! Več o preventivnih nasvetih tudi na spletni strani Policije: -za-vejo-varnost-motoristov in Policijska postaja Logatec 8 LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4

9 IZ OBČINSKE HIŠE DOVOLJENJE ZA HRUP ZA PRIREDITVE NA PROSTEM Organizatorjem prireditev, ki gostijo glasbenike oziroma na svojih prireditvah na prostem uporabljajo ozvočenje, posredujemo obvestilo, s katerim želimo zagotoviti pravočasno informacijo o tem, katero dokumentacijo je treba pridobiti s strani občinskega organa. Kdaj morate pridobiti dovoljenje? Dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom je treba pridobiti za uporabo zvočnih naprav na prireditvi v skladu z zahtevami zakonodaje s področja varstva okolja. Dovoljenje izda pristojni organ občine, na območju katere je kraj prireditve. Vlogi je treba priložiti poročilo o emisiji hrupa v okolje ali pa priložiti dokumentacijo o nazivni električni moči in številu zvočnih naprav ter načrt prireditvenega prostora in njegove neposredne okolice, če je iz priložene dokumentacije razvidno, da: razdalja od zvočnikov do najbližjih stavb z varovanimi prostori ni manjša od razdalje, ki je za nazivno električno moč določena v prilogi predpisa in število vseh zvočnikov ni večje od šest. Načrt prireditvenega prostora in njegove neposredne okolice mora biti v merilu 1:1000, na njem pa morajo biti označeni tlorisi najbližjih stavb z varovanimi prostori, ki od zvočnikov niso oddaljene več kot 600 m, in to v vseh smereh, ki od glavnih osi zvočnikov niso odklonjene več kot 45 kotnih stopinj. Če v poročilu o emisiji hrupa v okolje za posamezno stanovanjsko stavbo ni ocenjena izpostavljenost hrupu, je treba k vlogi za izdajo dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom priložiti tudi izjave lastnikov stanovanjskih stavb oziroma stanovanj v njih, da se strinjajo z uporabo zvočnih naprav na prireditvi. Vloge lahko pridobite v sprejemno-informacijski pisarni Občine Logatec ali na spletni strani občine Za vlogo ter izdajo dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom morate plačati upravno takso, ki znaša 22,66 EUR. Pomembno je, da organizatorji prireditev vlogo pravočasno vložijo, saj v nasprotnem primeru dovoljenja ni mogoče izdati. Rok za vložitev vloge je vsaj 30 dni pred začetkom prireditve. Kdaj dovoljenja ni treba pridobiti? Šteje se, da dovoljenja ni treba pridobiti, če uporaba zvočnih naprav ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom, če: - prireditev poteka oziroma se izvaja podnevi ali zvečer na območju, kjer je v skladu s predpisom s področja varstva okolja, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, določena IV. stopnja varstva pred hrupom, in razdalja od zvočnikov do območja, kjer je določena III. stopnja varstva pred hrupom, ni manjša od 300 m, nazivna električna moč ne presega 4000 W in vseh zvočnikov ni več kot štiri; - prireditev poteka oziroma se izvaja podnevi na območju, kjer je v skladu s predpisom s področja varstva okolja, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, določena III. stopnja varstva pred hrupom in razdalja od zvočnikov do najbližjih stavb z varovanimi prostori ni manjša od 300 m, nazivna električna moč ne presega 1000 W, število vseh zvočnikov pa ni večje od štiri ali - prireditev poteka oziroma se izvaja podnevi na javnih površinah ob uporabi štirih zvočnikov, priključenih na zvočno napravo, z nazivno električno močjo, ki ne presega 100 W, in čas uporabe zvočnih naprav na prireditvi ni daljši od osem ur. Če je zvočnik zvočne naprave na prireditvi nameščen na vozilu ali se drugače premika, se šteje, da uporaba zvočnih naprav na prireditvi ne povzroča čezmerne obremenitve okolja, če nazivna električna moč posamezne zvočne naprave, uporabljene na prireditvi, ne presega 30 W, prireditev pa se ne izvaja ponoči. V naštetih primerih mora organizator prireditve Občini Logatec na pripravljenem obrazcu. zgolj prijaviti uporabo zvočnih naprav na takšni prireditvi najmanj sedem dni pred začetkom prireditve. Vsem organizatorjem želimo množičen obisk prireditev, prebivalcem, ki živijo v neposredni bližini prostora prireditev, pa strpno sobivanje v času, ko prireditve potekajo. Občinska uprava DA BO POMLAD V LOGATCU ŠE LEPŠA Od zime smo se poslovili, pomlad pa pričakali z Gregorjevim sejmom. Kot vsako leto pa je s pomladjo povezano tudi veliko vrtnih in hišnih opravil. Javni delavci Občine Logatec tako že nekaj časa pridno urejajo javne površine povsod po Logatcu. Košnja trave, urejanje cvetličnih gredic in otroških igrišč poteka vsak dan, pa če sije sonce ali pada dež. Vsem tistim, ki ste svoje vrtičke že pripravili za letošnjo sezono vrtnarjenja, čestitamo, vsem drugim pa naj bodo spodnje fotografije vzpodbuda za pričetek urejanja vaše okolice. Občinska uprava Občine Logatec LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4 9

10 IZ OBČINSKE HIŠE KOTIČEK LOKALNE TRŽNICE LOGATEC V letu 2016 smo vključeni v izvajanje Lokalne tržnice Logatec aktivno pristopili k povezovanju lokalnih ponudnikov iz Občine Logatec. Ker želimo okrepiti prepoznavnost in zavedanje o pomembnosti pridelave, izdelave in porabe lokalne hrane ter drugih produktov, vam bomo predstavili ponudnike, ki so vključeni v Lokalno tržnico Logatec, ter vas redno obveščali o njeni ponudbi in aktivnostih. V soboto, 23. aprila, so se na prireditvi v okviru Lokalne tržnice Logatec predstavili ponudniki, vključeni v skupino LTL, Društvo za raziskovanje vremena in podnebja in Kalia Logatec. Vzporedno je potekal spremljevalni program na temo svetovnega dneva Zemlje. Naslednjo prireditev z bogatim spremljevalnim programom lahko obiščete v soboto, 21. maja 2016, od 8. do 13. ure na lokaciji redne tržnice v Logatcu. Poleg lokalnih ponudnikov se bo ta dan predstavilo tudi Društvo za zdravilne rastline Ognjič Logatec. Člani društva bodo predstavili izdelke, ki jih izdelujejo sami (mila, tinkture, čaji, mazila, hidrolati ), ob tem pa povedali več o njihovi uporabi in pozitivnih učinkih. Za vse vrtičkarje bodo na voljo sadike zelenjave. Kalia Logatec bo poleg svojega prodajnega programa obiskovalcem nudila brezplačna svetovanja s področja vrtnarstva. Stojnice ponudnikov, vključenih v Lokalno tržnico Logatec, so označene z logotipom, tako da jih zlahka prepoznate. Sodelujoči lokalni ponudniki na prireditvi 21. maja 2016: Lokalni ponudnik Mojca Prevec Domačija pri Mojci Ježkova hišica slaščičarstvo, Željka Bohar s.p. Ana Cempre, osebno dopolnilno delo Živahno pošito Živa Pušlar, osebno dopolnilno delo Dušan Šporar, osebno dopolnilno delo Kmetija Pr Daniel Moja ovčka Tjaša Šporar, osebno dopolnilno delo Kmetija Fečur Ponudba Lastne sadike solate, špinače, pora Domača baklava, tiramisu, sveže torte, presne torte, veganski čokoladni namaz, torte brez glutena in sladkorja Kvačkani izdelki Tekstil, košare, torbe, prti, krila, predpasniki Unikatni leseni izdelki (milniki, pladnji ) Lastne sadike zelenjave, solata, jajca Lesen nakit, kape, hlače, škorenjčki iz ovčje kože Kruh iz krušne peči, mlečni izdelki (sadni in navadni jogurti, skuta, maslo, mehki in zorjeni sir) Vse, ki bi želeli prejemati obvestila (e-novice) o aktualni ponudbi in aktivnostih, izvedenih v okviru Lokalne tržnice Logatec, vabimo, da nam na posredujete svoj elektronski naslov. Vse potencialne ponudnike iz občine Logatec, ki bi želeli sodelovati v skupini Lokalna tržnica Logatec, vabimo, da nas kontaktirate na telefonsko številko ali e-naslova dusanka. Spremljajte nas na FB profilu: Lokalna tržnica Logatec Kupujmo lokalno! Lokalni ponudnik se predstavi ŽIVAHNO POŠITO, ŽIVA PUŠLAR, OSEBNO DOPOLNILNO DELO Ob pogledu na vaše izdelke človek takoj opazi najrazličnejše vzorčke in barvite materiale, ki jih uporabljate. Najverjetneje od tod izhaja ime, pod katerim predstavljate in prodajate svoje izdelke? Res je! Zvesta ostajam svojemu imenu, zato me živahnost vodi povsod. Ker pa je ustvarjalnost nekaj, brez česar ne morem, so barve res tiste, skozi katere se najbolje izrazim. In rada vidim, da imajo na ljudi dober učinek, da so nekaj, ob čemer se ustavijo in v njih vzbudi prijeten občutek, spomin. Vedno lahko izhajam iz letnih časov, saj nam narava lepo napoveduje spremembe, ki se dogajajo zunaj in posledično znotraj nas. Spomladi se vsi najprej veselimo cvetlic, ki rastejo prosto ali zasajeno, in nihče ne razmišlja, če sodijo skupaj ali ne, preprosto lepe so. Šele kasneje je človek to lepoto narave prenesel na slikarsko platno, oblačila, ženske, nakit. Z lepoto narave se že od nekdaj želimo okrasiti tudi sami. In narava je živa, ljudje pa tudi, in še živahni povrhu. Kako se je začela vaša ustvarjalna pot? Moji najlepši spomini na osnovno šolo me vežejo na likovni pouk. Imela sem status likovnega ustvarjalca, kar pomeni, da sem bila lahko odsotna od rednega pouka in ustvarjala razne projekte z učiteljico pred kakšnimi prireditvami, razstavami Seveda je bilo super tudi»špricati«matematiko! S podporo učiteljice likovnega pouka sem odšla na aranžersko šolo, v času šolanja sem se udeleževala raznih delavnic slikanja na svilo, izdelave oblačil in nakita. Moja darila za rojstne dneve so bila doma skrbno izdelana. Moj skriti idol je bila moja mami, ki je v svojem prostem času za nas otroke šivala vse, od pustnih kostumov do bund in slavnostnih oblek. Kasneje sva skupaj izbirali kroje in zašila je vse, kar sem si zamislila. Moja želja po šivanju je bila vedno prisotna, vendar sem se bala šivalnega stroja. (haha...) V želji po znanju in delu sem končala Teološko fakulteto in specializacijo iz Družinske terapije ZDT. Ko sem postala mati trem čudovitim otrokom, sem z njimi zopet začela ustvarjati. Oblačila za majhne punčke so tako ljubka, da sem morala preizkusiti, kaj bi pa meni uspelo ustvariti in ali bi bilo kaj drugačnega, izvirnega. Začela sem šivati - s podporo dobre prijateljice, ki mi je posodila stroj, dala blago in naloge. In že sva razstavljali na prvem božičnem sejmu v Logatcu, ki se je kasneje preimenoval v Katrin sejem. Sedaj imam že svoj stroj, kup šiviljskih prijateljic in projektov. Kaj vse nastaja pod vašimi rokami in po čem se vaši izdelki razlikujejo od drugih, ki jih najdemo na trgu? Takoj po prvem sejmu sem se navdušila nad predpasniki, ker sem jih kot začetnica najlažje izdelala, hkrati pa so ponujali dovolj veliko površino, da sem lahko kombinirala različne barve in motive. Bili so dobro sprejeti, zato sem nadaljevala s prti, pogrinjki in seveda košarami za kruh. Ko je prišlo poletje, sem se lotila kril za deklice in mamice. Letos bom na pomlad začela s pajkicami. Ker je trg z unikatnimi otroškimi oblekami kar zasičen, bom delala to, kar mi je v izziv. Ko bom našla kaj, česar še nisem videla in bo odziv dober, bom s tem nadaljevala. V tem se moji izdelki 10 LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4

11 IZ OBČINSKE HIŠE razlikujejo od drugih, niso kopije in niso že videni. Kar je včasih težko, saj je vsakršna garderoba sestavljena le iz hlač, krila in majice ter obutve. Vendar pa je ravno ustvarjalni izziv tisto, kar me vodi, in če tega ni, se za šivalni stroj niti ne morem usesti. Najrajši imam sestavljanje izvirnih barvnih kombinacij. Tukaj ne delam kompromisov, vse drugo je stvar dogovora. Najrajši vidim, za koga izdelujem, ker verjamem, da ima vsak svoj slog, čeprav morda še ne ve, kakšen je. Barve in kroj naj pokažejo našo voljo in naš odnos do sebe. Od kod črpate navdih za izdelke? Navdih... je oseba, za katero delam, družina, ki bo določen izdelek uporabljala. Uporabim elemente in barvno paleto, s katerimi se lahko najbolj poistovetijo. V mislih imam tudi različne stile, še posebno ko delam novo kolekcijo, npr. spomladansko - vsi imajo rajši bolj žive barve, ki pa morajo hkrati biti v skladu z določenim stilom kuhinje. Tako imam v kolekciji vedno klasične in tudi živahne barvne tone, saj kupci radi posegajo po unikatnih kosih, radi tudi izstopajo in postali so bolj drzni. Ne izbirajo samo preverjene kombinacije, kar je tudi prav. Vendar se trudim, da je v vsem rdeča nit, ki še posebno pri opremi doma naredi prijetno udobno celoto. Kje lahko kupimo vaše izdelke? Zaenkrat prodajam prek FB profila oziroma pošte, moja stran na FB je Živahno pošito, tukaj si lahko pogledate starejše in novejše objave, stran je postavljena šele pol leta, tako da razmišljam, kako naprej. Kmalu se bo začela sejemska dejavnost na prostem in na FB strani objavljam, na katerem sejmu in kdaj bom prisotna. Kakšne so vaše želje in cilji za prihodnost? Moje želje so, da bi ljudje cenili izdelke ročne obrti, cenili navdih in čas, ki stoji za vsakim izdelkom. Ljudje se odločajo, da se bodo vrnili k temu, kar so znali včasih narediti s svojimi rokami, pa naj bo to delo kmeta ali šivilje. Podprimo se pri temu delu z nakupom na lokalni tržnici! Sama si seveda želim še naprej delati dobro in všečno, izdelke pa naj na koncu nagradi še kupec z nakupom. Želim si dobre ekipe ustvarjalcev, podpore kupcev in čim več blaga in še enkrat blaga za šivanje! Navdušiti tudi otroke za ročna dela, da bi cenili celoten potek izdelave oblačila ter cenili njegovo vrednost in hkrati svojo vrednost kot ustvarjalca. ICRA d.o.o. Idrija OSKRBA S PITNO VODO V VODOVODNEM SISTEMU LOGATEC V LETU 2015 V skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09; v nadaljevanju Pravilnik) vas kot upravljavec vodovodnih omrežij v Občini Logatec obveščamo o rezultatih laboratorijskih preskusov pitne vode na podlagi poročila o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode na javnem vodovodnem sistemu Logatec za leto Vodovodni sistem Logatec se napaja iz več vodnih virov. V sistemu prevladuje nepovršinski tip vode. Na vodovodnem sistemu se vrši tudi priprava pitne vode, in sicer dezinfekcija z natrijevim hipokloritom in filtracija. Sistem oskrbuje okvirno prebivalcev, podjetja in ustanove, ki jim je bilo skupaj prodane m 3 vode, vodne izgube pa so znašale 24%. Notranji nadzor in spremljanje stanja oskrbe s pitno vodo glede zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode na vodovodnih sistemih, ki jih upravlja Komunalno podjetje Logatec, d.o.o., Tržaška cesta 27, Logatec, je opravljal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Prvomajska 1, Maribor. Komunalno podjetje Logatec, d.o.o., upravlja z vodovodnimi sistemi: Logatec, Rovte, Hotedršica, Medvedje Brdo, Laze Jakovica in vodovodnim sistemom Grčarevec. Za vodovni sistem Logatec, ki se napaja iz več vodnih virov, je značilno, da so vrednosti preskušenih parametrov vodnih virov približno enake. V letu 2015 je bilo na sistemu Logatec odvzetih 34 vzorcev za mikrobiološka in 11 vzorcev za kemijsko - fizikalna preskušanja. Rezultati kemijsko - fizikalnih preskušanj so pokazali, da so bili vsi vzorci glede na obseg opravljenih preskušanj skladni z zahtevami Pravilnika. Rezultati mikrobioloških preskušanj pa so pokazali pet neskladnih vzorcev. Od tega so bili trije vzorci iz omrežja s povišanim številom kolonij mikroorganizmov pri 36 C in dva neskladna vzorca pred pripravo pitne vode s prisotnostjo indikatorskih mikroorganizmov fekalnega onesnaženja. Slika: izgradnja jaška na javnem vodovodu Zaradi neskladnih mikrobioloških rezultatov je bilo v oktobru 2015 izvedeno izpiranje sistema in vodohrana Turkova grapa z dezinfekcijo. Sistem Turkova grapa je iz preventivnih razlogov izklopljen iz sistema in nadomeščen s oskrbo iz vodovodnega sistema Logatec Brana. V splošnem lahko ocenimo, da je bila pitna voda v omrežju vodovodnega sistema Logatec v letu 2015 skladna z zahtevami Pravilnika. V celotnem obdobju leta 2015 so bila na vodooskrbnih objektih izvajana redna tehnično-vzdrževalna dela in sanitarno-higiensko vzdrževanje. Ocenjujemo, da je bila varnost oskrbe uporabnikov s pitno vodo na vodovodnem sistemu Logatec v letu 2015 primerna. Komunalno podjetje Logatec, d.o.o. LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4 11

12 AKTUALNO NA OŠ TABOR LOGATEC SEDEM BEGUNSKIH ŠOLARJEV»Vključevanje bo potekalo načrtno in postopno, saj otroci govorijo le jezik farsi. Na šoli bomo sledili navodilom in priporočilom MIZŠ in dobrim praksam drugih osnovnih šol v Sloveniji. Zato smo se sešli z ravnateljem OŠ Livada v Ljubljani g. Goranom Popovičem, ki nam je pomagal pri načrtovanju in nadaljnjem delu s temi otroki, saj ima dolgoletne izkušnje z vključevanjem otrok tujcev v šolo,«pojasnjuje Miša Stržinar, ravnateljica OŠ Tabor Logatec, medtem ko nam je Karmen Cunder, ravnateljica OŠ 8 talcev Logatec, po odhodu prve skupine povedala, da že do konca meseca pričakujejo nove. Zbiralna akcija za nove sošolce Na OŠ 8 talcev so izvedli tudi zbiralno akcijo, kjer so nabrali več koles in skirojev ter drugih igrač in šolskih pripomočkov. Večino stvari so begunskim otrokom predali že konec marca, ko so se z njimi tudi nekaj časa družili. Skupina afganistanskih otrok s spremljevalci na poti v OŠ Tabor Logatec Logaški osnovni šoli sta sredi aprila začeli v šolanje vključevati begunske otroke. Na OŠ Tabor Logatec so vpisali sedem otrok iz Afganistana, na OŠ 8 talcev Logatec pa sedem otrok iz Sirije in Iraka. Gre za deklice in enega dečka, stare med sedem in štirinajst let. Učenci, vpisani na OŠ 8 talcev, šolanja niso nadaljevali, saj sta njihovi družini še isti teden nadaljevali pot proti Avstriji, a do konca meseca že pričakujejo nove. Na OŠ Tabor Logatec so za begunske otroke najprej organizirali ure slovenščine, nato pa so začeli obiskovati predmete, kjer jim nepoznavanje jezika ne bo delalo težav. Na obeh logaških osnovnih šolah se zavedajo, da vključevanje novih otrok sproža veliko vprašanj, vendar so poudarili, da gre za otroke, ki imajo vso pravico do izobraževanja in življenja v miru. Na OŠ Tabor poudarjajo, da so logaški šolarji vrstnike iz Afganistana zelo lepo in prijateljsko sprejeli, kar je le dokaz več, da otroci niso obremenjeni s predsodki. Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen ZA VOJNE VETERANE NA NOVO UREJENO UPRAVIČENJE DO POVRNITVE STROŠKOV DODATNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA Vojni veterani lahko zopet uveljavljajo pravico do povračila stroškov dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Pogoje za priznanje pravice do zdravstvenega varstva vojnih veteranov v letu 2016 je določil Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 96/2015. Pravico do povrnitve stroškov dodatnega zdravstvenega zavarovanja v letu 2016 imajo v osebe, ki so dopolnile starost 55 let ali je pri njih nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti in izpolnjujejo enega izmed naslednjih pogojev: prejemajo veteranski dodatek ali izpolnjujejo pogoje za pridobitev le-tega, so prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, so uveljavili pravico do poklicne, predčasne, starostne ali invalidske pokojnine v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pravica se uveljavlja na zahtevo stranke, vlogo pa se vloži na upravni enoti, na območju katere ima vojni veteran stalno prebivališče. Če morda še niste vložili vloge za povrnitev stroškov dodatnega zdravstvenega zavarovanja in menite, da izpolnjujete pogoje za pridobitev navedene pravice, to lahko še vedno storite. Vloge so dostopne na spletni strani državnega portala e-uprava: ali na spletnih straneh Upravne enote Logatec ali v sprejemni pisarni na Upravni enoti Logatec. Več informacij lahko dobite pri uslužbencih na upravni enoti, na tel. št , Upravna enota Logatec 12 LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4

13 DOGODKI UČENCI OŠ TABOR SO SE PREDSTAVILI VRSTNIKOM IZ AZILNEGA CENTRA V torek, 12. aprila, dober teden po tem, ko so na Osnovni šoli Tabor Logatec sprejeli otroke prosilcev za mednarodno zaščito, so jim priredili krajši program. V njem so se z recitacijami, petjem, glasbo in plesom predstavili učenci nižjih razredov. Ob koncu pa je oče enega od otrok, ki je sicer po poklicu učitelj glasbe, ob spremljavi kitare zapel pesem iz Afganistana. Vseh pet otrok, kolikor jih trenutno obiskuje šolo, je iz te države. Otroci so prvič prišli v šolo v ponedeljek, 4. aprila. Že prej pa so se učitelji o njihovem prihodu in določenih razlikah v navadah in običajih pogovorili z učenci, nekaj informacij je podala tudi socialna delavka logaškega azilnega centra Ana Mrzlikar. Delo z novimi učenci koordinirata šolski svetovalni delavki Saša Mivšek Jereb in Marija Bezak v sodelovanju z drugimi učitelji. Otroci se hitro učijo in poznajo že precej naših besed. Ramin Shadani, član slovenske filantropije, ki prihaja sem kot prevajalec, mi je dejal, da se bodo čez kak mesec že pogovarjali v našem jeziku. Besedilo in foto: Brane Pevec LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4 13

14 AKTUALNO AKTIVNI BOLNIČARJI PGD DOLNJI LOGATEC PGD Dolnji Logatec je osrednja gasilska enota v Občini Logatec, ki ima preko prebivalcev in se razteza na 173 kvadratnih kilometrih. Logatec leži na zelo obremenjenem in pomembnem prometnem križišču in ima dve industrijski coni, kar pomeni veliko število dnevnih migracij v naš okoliš in mimo njega. To se odraža tudi na številu intervencij, posebej na naraščajoči statistiki, ko je govor o tehničnem posredovanju ob prometnih nesrečah. V letu 2015 smo tako opravili 57 intervencij, od tega kar 21 posredovanj ob prometnih nesrečah. Gasilski bolničar - pomemben člen v operativi Znotraj operativne enote imamo tudi 17 gasilcev bolničarjev, ki so nepogrešljiv del vsake intervencije s poškodovanimi ali nenadno obolelimi. Vsi so pri Območnem združenju Rdečega križa Logatec opravili 80-urni tečaj prve pomoči, dodatno pa se usposabljajo tudi na internem izobraževanju, ki ga organiziramo nekajkrat letno, poleg tega pa še na vsaki redni mesečni vaji enote. V skupini bolničarjev smo tudi štirje zdravstveni reševalci, vsi zaposleni v ZD Logatec, tako da izobraževanja vodimo sami, trikrat letno pa pripravimo še predavanja za vse člane, tudi z zunanjimi predavatelji. Tako smo gostili univerzitetno diplomirano psihologinjo, ki nam je predstavila znake in pomembne ukrepe pri premagovanju postravmatskega stresa, splošno zdravnico, ki je predavala o določenih nujnih stanjih. Velikokrat zdravstveni reševalci predstavijo kakšen zapleten primer in ga skupaj z drugimi tudi predelamo. Interno izobraževanje, ki ga sestavljamo in vodimo sami, je usmerjeno predvsem v nekatere postopke nujne medicinske pomoči in postopke, katerih se na drugih izobraževanjih nimajo možnosti učiti, seveda v mejah svojih pristojnosti in znanja. Poudarek je tudi na poznavanju opreme v reševalnih vozilih lokalnega ZD in rokovanju z njo, na poznavanju sistema NMP ter kaj in kako kot gasilci lahko pomagamo ekipi NMP. V društvu razpolagamo z dvema kovčkoma prve pomoči, ki vsebujeta tudi nekaj NMP materiala, opeklinske sete, dva kompleta zajemalnih nosil s pripadajočo opremo, koritasta nosila, dve jeklenki z medicinskim kisikom, brezrokavnik z medicinsko opremo itd. Pomen znanja in rutine Velika potreba po vsem tem znanju in opremi se kaže predvsem ob prometnih nesrečah, saj se redko zgodi, da je v nesreči poškodovanec en sam, na kraju nesreče pa je eno samo reševalno vozilo z tričlansko ekipo, ki ima mnogokrat prepolne roke dela. Zgodi se seveda tudi, da prvi pristop do ponesrečenega opravi gasilec, bodisi zaradi odsotnosti ekipe NMP ali NMP ekipi tehnično nedostopne lokacije poškodovanega. Takrat sta zelo pomembna znanje in rutina gasilca bolničarja, saj sta prvi pristop in ocena stanja bolnega ali poškodovanega zelo pomembna. Zgodi se, da smo gasilci dejansko prvi na mestu dogodka in takrat, tega se zavedamo vsi: ni časa in prostora za neznanje, obotavljanje innegotovost. V zadnjem času so se reševalci angažirali in se opremili z digitalnimi mobilnimi in ročnimi radijskimi postajami, ki omogočajo komunikacijo tudi v ZA-RE sistemu, tako komunikacija ni več ovira, kot smo nedolgo nazaj ugotavljali na posvetu služb ZA-RE na Igu. Za konec bi poudaril, kako zelo je pomembno odlično sodelovanje lokalne reševalne službe z gasilci, kako pomembno je vzdrževati kondicijo in potrebno znanje gasilskih bolničarjev, dobro povezanost med enimi in drugimi tudi, ko ne gre za intervencijo, pa nenazadnje posluh poveljujočih in predsedujočih organov društva, odgovornih v zdravstvenih domovih, pripravljenost skupinskih vaj in še mnogo drugega. Anže Albreht, pomočnik poveljnika 14 LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4

15 DOGODKI 75 - LETNICA ZAČETKA DRUGE SVETOVNE VOJNE NA LOGAŠKEM 1. DEL Dol od Logatca tik od Ljubljane črne so vrane krila ogromna čez svet razprostrle, zarje za njimi za nas so umrle, črne sence so pale na Kras, črne sence zakrile so nas. Igo Gruden:»Tržaškim bratom«(v Trstu, v dneh prevrata 1918) Po prvi svetovni vojni je slovensko ozemlje zahodno od Logatca po rapalski pogodbi (1920) pripadlo Kraljevini Italiji. Z začetkom druge svetovne vojne so fašistične»črne vrane«razprostrle krila tja do Ljubljane Prvi branitelji naše domovine l aprila je minilo 75 let od začetka druge svetovne vojne na slovenskih tleh. Ob tej obletnici bi poudaril, da so bili vojaki Kraljevine Jugoslavije prvi, ki so se uprli okupatorski italijanski in nemški vojski. Žal se tega v povojnem, bolj»partizanskem«jugoslovanskem zgodovinopisju praktično ni omenjalo (v šolah pa sploh ne). Danes je podobno omemba neslovenskih vojakov kot braniteljev takratne naše meje nekako ni zaželena in ta dejstva počasi izginjajo iz kolektivnega spomina. Razmere pred vojno Kraljevina Jugoslavija je 25. marca 1941 podpisala pristop k Trojnemu paktu (sporazum med Italijo, Nemčijo in Japonsko o zavezništvu). Po državi pride do demonstracij, med drugim tudi v Dolnjem Logatcu. Organizirala jih je sokolska organizacija pod vodstvom Rada Pehačka. Orožniki so demonstrante poskušali ustaviti, vendar jim ni uspelo. Demonstranti so se mirno razšli. Po državnem udaru, 27. marca 1941 v Beogradu, je grožnja vojne segla tudi v obmejni Logatec. K tej psihozi je prispevala tudi krepitev jugoslovanske vojske ob meji. Sistem utrdb»rupnikova linija«je bil tudi na logaškem ozemlju, saj je tod potekala meja z Italijo. Začetek vojne Na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, so Logatčani po radiu izvedeli za napad Nemčije na Jugoslavijo. Takoj so se prijavili prostovoljci na vojnem odseku v Gornjem Logatcu, kjer pa so jih sprejeli šele po dogovarjanju s poveljstvom v Ljubljani. V vojski Rapalski mejnik pri Grčarevcu je vladalo vedno večje razsulo. Nekateri Logatčani so v strahu pred vojno zapustili Logatec (za begunce iz Logatca je bila za zbirno mesto določena Stična), drugi so za zaklonišče poleg kleti v trdnejših hišah imeli na voljo tudi železniški predor pod Naklom. Ivanka Matičič (roj. Čuk) iz Grčarevca pripoveduje:»v Kališe smo se iz Žibrš preselili 18. aprila Marca 1941 je moral ata (Matevž Čuk, v Žibršah znan kot Gregorjev Matevž, kasneje»kališar«, op. p.) na orožne vaje. Na cvetno nedeljo so pritekli trije vojaki (Kraljevine Jugoslavije, op. p.). V srbščini so povpraševali po očetu, ki je bil na orožnih vajah, in omenjali bombardiranje Beograda. Opozorili so nas, da ne smemo kuriti zaradi dima. Kmalu zatem se je nekdo prišel skrit (pred mobilizacijo) in povedal, da je v Logatcu splošna mobilizacija. Naslednje jutro je k nam prišla večja skupina ljudi družine iz Logatca. Brat je vse domače begunce vključno z našo družino peljal v jamo v neposredni bližini Kališarjeve domačije. Tri dni in noči smo bili v jami, kjer smo ure in ure molili. Na veliki četrtek so se odločili, da gredo domov. LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4 Italijanska vojašnica v Novem Svetu Bile so družine: Matevževa iz Gor. Logatca, Mivškova z grada Gorenja vas, Tomaževčkova s Kalc, Kunc, pa še tri s Kalc, ostalih pa nismo poznali.«/se nadaljuje/ Gvido Komar 15

16 AKTUALNO S PETJEM, BESEDO IN SLIKO O DELU MSGR. JANEZA HLADNIKA Z velikim ponosom in spoštovanjem so se 13. februarja farani Rovt, še posebej Petkovca, spomnili svojega rojaka, velikega domoljuba in za skoraj Slovencev življenjskega odrešitelja, msgr. Janeza Hladnika. V zgodovini slovenskega naroda je bilo veliko ljudi, ki so s svojim delom pripomogli, da so dozorele sanje mnogih o samostojni državi. Veliko jih poznamo in se o njih učijo v šolah. Trubar, Prešeren, Cankar, Maister, Slomšek in še mnogi drugi. Žal pa so tudi taki, o katerih izvemo bolj malo ali pa nič in eden teh je tudi naš rojak, msgr. Janez Hladnik. V letu, ko praznujemo petindvajseti rojstni dan naše države, je seveda pravi čas, da spomnimo nanj. Msgr. Janez Hladnik je bil rojen l na tristo let stari domačiji v Rupi na Petkovcu kot tretji od štirinajstih otrok in umrl v Argentini, v Buenos Airesu. Gimnazijo in bogoslovje je obiskoval v Ljubljani. V mašnika je bil posvečen 29. junija Na njegovo močno domoljubnje je v tretjem letu bogoslovja vplivalo srečanje s prof. dr. Lambertom Erlichom, možem z»velenemškim«priimkom, ki je bil bolj Slovenec kot vsi drugi. Njegovo mladostno navdušenje in živahnost sta študente očarala. Kot kaplan je Hladnik služboval v Metliki, kjer je s svojim političnim delovanjem nosil tudi velike zasluge, da je sama Metlika ostala znotraj slovenskega ozemlja. Na željo škofa Gregorija Rožmana je leta 1936 odšel v Argentino, da prevzame duhovno oskrbo za okoli slovenskih izseljencev. Hladnik je bil v Argentini zaslužen za ustanovitev slovenske osnovne šole, začele so se redne nedeljske maše za Slovence, organiziral je slovenski pevski zbor. Pri spominski maši, ki jo je daroval dr. Edo Škulj, Hladnikov osebni prijatelj, se ga je dr. Škulj spominjal kot genialnega duhovnega voditelja, ki je v Argentini poskrbel tako za predvojni kot tudi za povojni val priseljencev. V Argentini je Hladnik tudi urejal revijo Duhovno življenje, ki še danes izhaja. Ko je izvedel, da nobena država noče sprejeti beguncev druge svetovne vojne, je pri takratnem predsedniku Argentine generalu Peronu dosegel vselitveno dovoljenje za oseb. Odtlej je Slovencev dobilo upanje, delo in dom med argentinskim ljudstvom. Zaslužen pa je tudi za gradnjo naselja v Lanusu, ki je tudi uradno dobilo ime Villa Eslovena Slovenska vas. Maši je v Domu krajanov sledil čudovit spominski večer, na katerem so se s petjem, besedo in sliko po knjigi Od Triglava do Andov, ki jo je po svojih spominih zapisal msgr. Janez Hladnik, spomnili njegovega bogatega prispevka za slovensko zgodovino. Knjiga je izšla l v Gorici in je bila zaradi preveč pristnega opisa povojnih dogodkov in zaradi velikega domoljubnega naboja dolgo let na seznamu prepovedanih knjig. Preveva jo veliko ljubezni do domovine, do Petkovca in zvonov petkovške cerkve, katerih zvonjenje ga je spominjalo na dom in mater. Izpoveduje pa tudi vso svojo pot iz ene domovine v drugo. Večer v režiji Jožeta Leskovca in ob pomoči Hladnikovih sorodnikov in sokrajanov so obogatili Obrtniški pevski zbor, Logaški vokalni kvartet, pritrkovalci in baritonist pevec Lucas Samoza Osterc, pevec argentinsko slovenskih korenin. Ob tej priložnosti je izšel tudi bilten, posvečen spominu na Janeza Hladnika, ki je na voljo v farni cerkvi v Rovtah. Po msgr. Janezu Hladniku je v Argentini tudi že poimenovana ena od ulic in prav gotovo si podobnega pomembnega spomina zasluži tudi v lastnem kraju in domovini. Besedilo in foto: Robert Albreht 16 LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4

17 SKLAD JEŽEK BOGATEJŠI ZA WERNERJEVO DONACIJO DOGODKI Prvi ponedeljek v aprilu je bil za učence in učitelje Osnovne šole Logatec vesel dan, saj so prejeli ček za evrov, ki ga je v šolski sklad Ježek daroval slovenski pevec Werner, od lani občan Logatca. Gre za donacijo, ki jo je Werner šoli namenil z dobrodelnim koncertom, februarja letos, na katerem je bilo prodanih 600 vstopnic, tri evre od vsake pa je pevec namenil skladu. Kot nam je povedala Karmen Cunder, ravnateljica omenjene osnovne šole, bodo denar porabili za nakup blazin za otroški poligon, ki ga postavljajo v telovadnici. Blanka Markovič Kocen Foto: arhiv šole Foto: arhiv šole TEKMOVANJE V NUDENJU PRVE POMOČI NA OŠ 8 TALCEV V četrtek, 24. marca, je v OŠ 8 talcev Logatec potekalo osnovnošolsko tekmovanje ekip prve pomoči. Šlo je za lokalno preverjanje z namenom sodelovanja na regijskem in morda tudi na državnem tekmovanju. V šolskem letu 2015/2016 smo začeli z interesno dejavnostjo Prva pomoč za zadnjo triado. Dejavnost je obiskovalo deset učencev iz osmega in eden iz sedmega razreda. Njihova mentorica je bila (tudi sama bolničarka) Urša Špeh. Pri urah smo spoznavali teoretični del prve pomoči, se seznanili s konceptom Rdečega križa, največji poudarek pa smo v zadnjih dveh mesecih namenjali praktičnemu znanju iz prve pomoči. Učili smo se povijati, ustavljati krvavitve, imobilizirati, oskrbovati opekline, odrgnine, ureznine. V gasilskem domu Dolenji Logatec smo se preizkusili v znanju temeljnih postopkov oživljanja. Za tekmovanje smo sestavili dve ekipi po šest članov. Vsaka ekipa je nato delovala po načelu trojk. Učenci so se pomerili na dveh delovnih»nesrečah«s po dvema poškodovancema na vsaki. Posebnost dela ekip je, da vedno preverijo varnost, se predstavijo, poskrbijo za pravilen položaj poškodovanca, pomemben je vrstni red oskrbe poškodb, travma pregled in nadzor nad življenjskimi funkcijami. Kar veliko vsega! Foto: Nina Jerina Poleg delovnih scenarijev sta ekipi pisali še teoretična testa iz znanja o PP ter RK. Ob vsem tem pa jih je ocenjevala komisija. Vsaka poškodba je imela svojega ocenjevalca, pri čemer so na pomoč priskočili bolničarji logaških ekip PP ter tudi člani CZ in prostovoljke RK Logatec. Urša Špeh LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4 17

18 AKTUALNO PUSTITE VAŠEMU DOMU DIHATI DOBRO POČUTJE DOMA SE ZAČNE Z ZDRAVO NOTRANJO KLIMO. Mnoge od naših vsakodnevnih aktivnosti neposredno vplivajo na zrak v našem domu. Kuhanje, tuširanje, pranje perila, celo vrenje vode za čaj in prižiganje sveč vplivajo na zrak, ki ga dihamo. Seveda je najenostavnejše prostore z izrabljenim zrakom prezračevati z odpiranjem oken, vendar se moramo pri tem zavedati visokih izgub toplote v zimskih mesecih ter vdoru vročine v bivalne prostore v poletnih mesecih. Zato so inženirji v mnogih podjetjih razvili sisteme, ki zagotavljajo predpisano prezračevanje prostorov ob sočasnem kar največjem preprečevanju toplotnih izgub. Taki sistemi so običajno lokalni za en ali dva prostora ali pa centralni za celotno stavbo. Strokovno se imenujejo prezračevalni sistemi z vračanjem toplote in so primerna izbira, ne le kadar načrtujete novogradnjo, ampak tudi pri obnovi obstoječega stanovanja ali stanovanjske stavbe. Sistem mora biti popolnoma prilagojen individualnim potrebam posameznega prostora ali stavbe, prezračevanje na zahtevo pa se samodejno prilagaja tako, da vam ni treba skrbeti za nastavitve in se ukvarjati z zapletenimi navodili za uporabo. Prezračevanje se neprestano prilagaja načinu bivanja v posameznih prostorih in njihovi uporabnosti. V toplih dneh in hladnih nočeh, po zabavah in med počitnicami prezračevalni sistemi z vračanjem toplote inteligentno in energijsko učinkovito zagotavljajo primerne bivalne pogoje v prostorih s hkratnim minimalnim vplivom na okolje. Težava: plesen Plesen je resnična grožnja dobremu počutju v mnogih domovih in poskušanje znebiti se te nadloge je težavno delo, običajno z malo učinka. Problem plesni se pojavi, ker so sodobne hiše odlično izolirane in tudi zrakotesne, da bi ohranile čim več energije znotraj toplotnega ovoja stavbe. To je večinoma dobra lastnost, ki pa tudi zmanjša naravno izmenjavo notranjega in zunanjega zraka. Zato zračna vlaga kondenzira na hladnejših notranjih površinah zunanjih sten, sčasoma pa se začne pojavljati na teh površinah plesen. Slednja v teh pogojih uspeva, njena rast v stavbi pa je lahko potencialno škodljiva za stanovalce z alergijsko občutljivostjo, posebej izpostavljeni so tudi majhni otroci. Rešitev: Prezračevanje z vračanjem toplote Dobro načrtovani sodobni sistemi prezračevanja z vračanjem toplote so energijsko učinkoviti, tihi in estetsko sprejemljivi, enako pomembno pa je, da sočasno z zagotavljanjem kvalitete zraka v prostorih rešujejo tudi težave z vlago in nevarnost širjenja plesni. Prednosti prezračevalnih sistemov z vračanjem toplote so naslednje: - svež zrak in ohranjanje toplote z zelo nizko porabo energije, - diskretna in hitra vgradnja, - zdrav zrak pri zaprtih oknih, - subvencije Eko sklada. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete tudi na energetsko svetovalno pisarno EN- SVET v Logatcu, Notranjska cesta 4, Logatec, vhod za turistično pisarno. V energetsko svetovalni pisarni vam bomo poleg informacij o novih nepovratnih spodbudah Eko sklada za občane nudili neodvisne strokovne nasvete o rabi obnovljivih virov energije in o doseganju večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb. Delovni čas pisarne je vsak torek od 16:00 do 18:00, prijave za svetovanje pa sprejemajo na Občini Logatec pri ge. Tanji Oblak na tel. št. 01/ ali na E-naslov: mag. Peter Petrovčič Energetski svetovalec ENSVET Shematski prikaz prezračevanja z vračanjem toplote 18 LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4

19 EDINO ZLATO PRIZNANJE NA KMETIJO ŠTANGAR S KALC DOGODKI REGIJSKO OCENJEVANJE V četrtek, 17. marca 2016, je Kmetijsko-gozdarski zavod Ljubljana organiziral že četrto regijsko ocenjevanje suhomesnatih izdelkov. Dogodek se je odvijal na kmetiji odprtih vrat Bitenc v Brišah pri Polhovem Gradcu. Izdelovalci suhih mesnin so v oceno prinesli 32 vzorcev. Tričlanski strokovni komisiji je predsedovala Irena Kos, ki opravlja delo specialistke za predelavo mesa na območju celotne Slovenije, sodelovala pa sta še Barbara Lapuh, koordinatorka za dopolnilne dejavnosti in kmečko družino Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana, in Peter Indihar, terenski kmetijski svetovalec z enote Velike Lašče. Ocenjevalci so z delom začeli že v dopoldanskih urah, popoldne pa smo povabili vse sodelujoče na predstavitev rezultatov in podelitev priznanj. Ocenjevali so zunanji videz, sestavo in barvo prereza, teksturo, vonj in seveda okus izdelka. Ocenjevalci so si bili edini v tem, da so izdelki iz leta v leto boljši, slabih izdelkov skorajda ni. Menili so, da so recepture v večini primerov zelo dobre. Nekateri izdelki so preveč dimljeni, pri zunanjem videzu pa je nezaželena nagubanost ovitka, slabi zaključki, preveč in s+škodljive plesni ipd. Pri sestavi prereza se ocenjuje enakomerna razporejenost mesa in slanine, povezanost nadeva, nezaželeni so ostanki vezivnega tkiva. Pomembno je, da rob ni zasušen, da je salama zrela, se lepo reže, da ni drobljiva, ima prijeten vonj in seveda okus. Pomembno je, da izdelke shranjujemo ločeno od drugih živil, da se ne navzamejo tujih vonjev in da jih ne vakumiramo prezgodaj, ko še niso dovolj dozoreli. Več pozornosti dobri surovini Ocenjevalci vsem izdelovalcem suhomesnatih izdelkov predlagajo, da namenijo več pozornosti odbiri dobre surovine. Meso je treba očistiti vseh ovojnic, slanino pa narezati na kocke in jo dodati v pravilnem razmerju (20 do 25 % mase). Nekateri izdelki pa žal niso bili dovolj zreli. Od skupno 32 izdelkov so ocenili 26 salam, eno salamo špehovko in pet klobas. Izdelki so vsebovali zelo različne sestavine. Prevladovala je sicer svinjina, prisotna pa je bila tudi govedina, konjsko meso, divjačina, meso krškopoljskega prašiča, meso mangulice in škotskega goveda. Na ocenjevanju so sodelovali tudi izdelovalci salam iz naše občine. Edino zlato priznanje, ki smo ga letos podelili, je prejel Marjan Kranjc (kmetija Štangar) s Kalc za salamo špehovko. Srebrno priznanje si je zaslužilo devet izdelkov, med njimi tudi Janez Podjed iz Logatca. 11 izdelkov pa je prejelo bronasto priznanje. Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za sodelovanje in jih vabimo na prihodnje ocenjevanje. Za gostoljubje in pomoč pri izvedbi ocenjevanja se zahvaljujemo družini Vide Škof s kmetije odprtih vrat Bitenc z Briš pri Polhovem Gradcu. Mojca Vavken Kmetijsko-gozdarski zavod Ljubljana LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4 19

20 AKTUALNO HRANA NE RASTE V TRGOVINI KO PRIDE KMETIJA NA OBISK V ŠOLO IN VRTEC Živimo v času, ko se zaradi hitrega načina življenja in sodobnih komunikacijskih poti vse bolj izgublja stik z naravo, z našimi koreninami in tudi koreninami, s katerimi so pričvrščene rastline v tla. Da, o kmetijstvu in pridelavi hrane teče beseda v okviru projekta Brez predsodkov o kmetijstvu in SKP. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) v okviru omenjenega projekta izvajajo tudi delavnico Hrana ne raste v trgovini. Tako so konec februarja obiskali najprej učence 3. a na OŠ 8 talcev, potem pa še skupino Medvedki v vrtcu Kurirček. V eni šolski uri so otroci doživeli vzdušje na kmetiji in raziskali, kaj se na njej dogaja. Skozi pogovor, opazovanje in vprašanja, ki so jih dobili z vrtenjem kolesa znanja, so otroci spoznali življenje na kmetiji - kdo na njej prebiva in kaj vse jo sestavlja. V 3. a na OŠ 8 talcev sedaj vsi do zadnjega kristalno jasno vedo, da hrana ne raste v trgovini, ampak na kmetiji. V okviru delavnice je dan še poseben poudarek okolju prijaznemu načinu kmetovanja, kjer so bila vprašanja nekoliko bolj zahtevna, zato je bilo tudi težje poiskati pravi odgovore. Pa nič ne de! Saj to je poslanstvo delavnice: da med mladimi širi nova znanja o pomenu trajnostnega in sonaravnega kmetijstva. Otroci so spoznali različne vrste sadja in zelenjave, kako rastejo, za kaj jih uporabimo in kako pridejo v trgovino ter tudi zakaj je kmetijstvo pomembno za ohranjanje podeželja. Na koncu je bil dan še poseben poudarek pomenu kmeta in njegovemu temeljnemu poslanstvu pridelavi hrane. Otroci so ugotovili, da brez kmetov ne bi imeli hrane in bi bila pokrajina zaraščena, tako da bi težko hodili na sprehode in uživali v naravi. Besedilo in foto: Marjan Papež Medvedki v vrtcu Kurirček sedaj vedo, da je najboljša tista zelenjava, ki je zrasla doma na vrtu ali na bližnji kmetiji. TRADICIONALNA IZMENJAVA SADIK IN SEMEN NA DOMAČIJI PR PETROV V soboto, 10. aprila, je na domačiji Prˊ Petrov potekala že druga tradicionalna izmenjava semen in sadik. Pripravili so jo Vid Sark, ki je bil že lani idejni vodja dogodka, Anja Sedej in Andrej Korenč v vlogi gostiteljev na domačiji Prˊ Petrov, in Društvo za zdravilne rastline Ognjič iz Logatca. Na dvorišču stare kmečke hiše domačije Prˊ Petrov, se je kljub ne najboljšemu vremenu zbralo kar nekaj vrtičkarjev oziroma tistih, ki so v prvi vrsti nasprotniki Monsanta in podobnih korporacij, ki si hočejo lastiti nekaj, kar nam je bilo dano od matere narave. Po besedah Vida Sarka je namen te akcije skrb, da rastlinskih ciklov in naših mikro ekosistemov ne bodo zasvinjale korporacije in pridelovalci robotske hrane. Zavzemanjo se za svobodno menjavo semen, javne vodne vire, zastonj fotosintezo in prst, polno deževnikov. Izmenjava semen poteka izključno na bazi menjam, darujem, pogoj pa so semena in sadike, ki so praviloma pridelani z lastnimi rokami, že vsaj kako leto rastejo na domačem vrtu in so delno že prilagojeni na naše okolje. Udeleženci so s seboj prinesli različna semena buč, fižola, paradižnika, kot tudi malce manj znane sorte muškatne kadulje, triplata in črne kumine. Dogajanje se je nato preselilo v notranjost starega kmečkega hleva, kjer je v prav posebnem ambientu sledilo predavanje Marka Cvetka, predsednika Zveze društev seme (na fotografiji), ki nam je razkril nekaj zanimivosti s področja ohranjanja semen. Opozoril nas je, da moramo biti pri ohranjanju posamezne sorte posebej pozorni na križanje z njihovimi divjimi sorodniki, kot tudi na pravilno pripravo in hrambo semen, ki so pogoj, da nam naslednje leto rastlina ponovno požene. Po koncu predavanja je bil na voljo za individualna vprašanja, s seboj pa je prinesel tudi nekatera zanimiva semena, ki jih je razdelil med obiskovalce. Sama sem od njega dobila seme muškatne kadulje, na kateri se bodo bojda z veseljem pasle tudi moje čebele. Besedilo in foto: Nina Jerina 20 LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4

21 ZA ČEBELE GRE DOGODKI PREDSEDNIK ČZS OBISKAL LOGAŠKE ČEBELARJE Boštjan Noč, člani Čebelarskega društva Logatec, župan Berto Menard, župnika Janez Kompare in Rafał Andrzej Kędzierski. Že od decembra lani poteka promocija Svetovnega dneva čebel, v okviru katere je Čebelarsko društvo Logatec obiskal predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Srečanja so se poleg čebelarjev udeležili tudi župan Berto Menard, župnika Janez Kompare in Rafał Andrzej Kędzierski, osnovnošolci pa so s pesmijo in plesom poskrbeli za kulturni program. Pod geslom»ohranimo čebele«bomo 20. maja letos čebelarji po vsem svetu prvič obeležili Svetovni dan čebel. Ideja o svetovnem dnevu čebel se je rodila na Čebelarski zvezi Slovenije, kasneje pa je bila sprejeta tudi na Svetovnem kongresu Apimondia v Koreji, kot tudi potrjena s strani OZN. Namen tega dne je, da se človeštvo začne zavedati pomena čebel, saj je od njihovega opraševanja odvisna vsaj tretjina svetovne hrane, poleg tega pa so pomemben indikator okolja, v katerem živimo. V okviru promocije Svetovnega dneva čebel je 3. marca čebelarsko društvo Logatec obiskal predsednik ČZS Boštjan Noč. V svojem nagovoru je izrazil veselje, da je pobuda o svetovnem dnevu čebel imela tako pozitivne odzive v svetovnem merilu, kar je veliko priznanje slovenskemu čebelarstvu. Povedal je, da je čebelarstvo del slovenske tradicije, da smo Slovenci izredno ponosni na našo kranjsko sivko, da smo ena redkih držav, ki imamo čebelarsko himno in nam je posebej v čast, da je bil za Svetovni dan čebel izbran prav 20. maj, na obletnico rojstva Antona Janše, očeta modernega čebelarstva. Dotaknil se je tudi afere»zastrupljenega medu«in poudaril, da je med slovenskih čebelarjev povsem varen, naloga čebelarjev pa je, da za čebele skrbimo na čim bolj naraven način. Poudaril je tudi da lahko za ohranjanje čebel veliko stori tudi občina s tem, ko na javne površine sadi medovite rastline, ki zagotavljajo pašo za čebele tudi v urbanem okolju. Navedel je nekaj dobrih praks, ko občina staršem vsakega novorojenca podari medovito drevo ali pa kmetom podarja seme ajde, da bi čebele imele poznopoletno pašo. Na koncu se je še zahvalil vsem prisotnim za podporo ob njegovem obisku, kot tudi pri promociji slovenskega čebelarstva. Dogodka se je udeležil tudi župan Berto Menard, ki je v imenu občine izrekel zahvalo in podporo logaškim čebelarjem, ki skrbimo za ohranjanje čebel. Ker pa je treba preiti od besed k dejanjem, čebelarji upamo, da bo na logaških javnih površinah spomladi zacvetelo čim več cvetlic, ki bodo privabljale naše čebele. Ob koncu srečanja smo prosili še gospoda župnika, Janeza Kompareta, ki je bil tudi sam dolga leta čebelar, za blagoslov naših čebel, da bodo v čim večjem številu preživele zimo in nas v prihajajoči sezoni zopet razveseljevale s svojim bučenjem. Kaj lahko vi storite za čebele? Zima se je poslovila. Ob lepih sončnih dnevih čebelarji z veseljem opazujemo LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4 prve izlete naših čebelic in razmišljamo o prihajajoči sezoni. Ker pa je naši kranjski sivki zaradi intenzivnega kmetijstva, pomankanja paše in onesnaženega okolja zelo težko preživeti, za svoj obstoj potrebuje tudi vašo pomoč. Zato se nikar ne sprašujte, kaj čebela naredi za vas, ampak kaj lahko vi storite za čebelo in to pomlad na svojem vrtu ali balkonu zasadite nekaj medovitih rastlin. Saj poznate tisto o čebelah, ko izumre čebela, smo naslednji na vrsti mi. Nina Jerina Predsednik ČZS Boštjan Noč in predsednik Čebelarskega društva Logatec, Anton Žakelj 21

22 V SREDIŠČU LOGAŠKI ŠPORTNIK LETA 2015 JE DENI KOŽUL Foto: Blaž Korenč Športnik leta Deni Kožul (na sredini), levo Miro Cerar st., desno Dušan Jerina, predsednik ŠZ Logatec V Logatcu so v ponedeljek, 11. aprila 2016, za športnika leta 2015 izbrali Denija Kožula (na zgornji fotografiji na sredini), člana Namiznoteniškega kluba Logatec, ki je lani med drugim na evropskem prvenstvu osvojil 1. mesto med dvojicami in 3. mesto ekipno, na državnem prvenstvu pa naslov prvaka med dvojicami. Na dobro obiskani prireditvi v Narodnem domu so podelili tudi nagrade in priznanja v vrsti drugih kategorij. Dogodku, ki ga četrtič zapored pripravlja Športna zveza Logatec, so poleg njenega predsednika Dušana Jerine in župana Berta Menarda prisostvovali še mlajši brat Petra Prevca Cene, Miro Cerar starejši, olimpionik in ambasador slovenskega športa, predsednik Športne zveze Postojna Marjan Nagode in član Izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije Tomo Tiringer. Poleg priznanj najbolj obetavnim športnikom, delavcem v športu, trenerjem in ekipam so najzaslužnejšim podelili tudi bronasto, srebrno in zlato plaketo, medtem ko sta priznanji za življenjsko delo letos prejela Zoran Mrak (prevzel ga je Marko Mlakar) in Kostja Šmuc. Kot lahko povzamemo iz obrazložitve, se je Zoran Mrak, rojen leta 1929 v Logatcu, že kot osnovnošolec posvečal športu. Telovadil je pri telovadnem društvu Sokol v Dol. Logatcu, njegovo športno življenje pa je prekinila druga svetovna vojna. Po končani vojni se je zopet aktivno posvetil športu v športnem društvu Partizan Logatec kot telovadec, nogometaš in predsednik Nogometnega kluba Logatec. Šport je bil njegov najljubši konjiček, dejaven je bil na področju smučarskih skokov. Pod njegovim vodstvom so obnovili staro 25-metrsko smučarsko skakalnico, ki je po obnovi dovolje- Priznanje za življenjsko delo Zoranu Mraku je prevzel Marko Mlakar. vala skoke do 30 metrov. V njem je tlela želja, da bi Logatec postal središče smučarskega skakalnega športa. Zoran Mrak je leta 1957 povabil ing. Stanka Bloudka, da je pripravil načrt za skakalnico na Sekirici, ki je po izgradnji dovoljevala skoke do 50 m. Zoran Mrak je več let vodil športno društvo TVD Partizan Logatec. Bil je predsednik Občinske zveze za telesno kulturo, predsednik za smučarske skoke pri Smučarski zvezi Slovenije, učitelj za skoke in trener vseh logaških smučarskih skakalcev. Pod njegovim vodstvom so postali državni reprezentanti smučarski skakalci, lovci na daljave v Planici na 120-metrski skakalnici. Prav je, da jih omenimo: Marko Mlakar, Janez Loštrek, Marjan Urbančič in Samo Gostiša. Slednji je nastopil za novo državo Slovenijo na zimski Olimpijadi Albertville 1992 in Lillehammer Zoran Mrak je leta 1967 prejel Bloudkovo plaketo Republike Slo- Foto: Blaž Korenč Foto: Blaž Korenč Nastja Šmuc «Zlati» logaški športniki Foto: Blaž Korenč 22 LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4

23 V SREDIŠČU venije za dosežke na področju športa, osem let pozneje pa je Bloudkovo plaketo za uspehe in dosežke v smučarskem skakalnem športu prejel tudi Smučarski skakalni klub Logatec, za kar ima velike zasluge prav Zoran Mrak. Kostja Šmuc je kot učitelj športne vzgoje delal na šoli skoraj 30 let. V okviru šolskega športnega društva Mladost je v letih od 1973 do 1992 vodil vrsto gimnastike, ki je bila skoraj deset let državni prvak v C-programu gimnastike in akrobatike ekipno in cela vrsta posameznikov. Skupaj z Janezom Podjedom sta organizirala državno prvenstvo v akrobatiki, ki je bilo zelo odmevno in za šolo uspešno. Bil je izredno prizadeven in uspešen športni pedagog, ki je strokovno dvignil kakovost poučevanja športne vzgoje na šoli. Bil je zelo dosleden, vesten in zanesljiv učitelj, med drugim pa tudi pobudnik, Otroški pevski zbor GŠ Logatec pod vodstvom Tanje Žagar organizator in izvajalec posebne Ljubljanske gimnastične lige, v kateri je njegova vrsta zmagovala vsa leta. Po duši je bil tudi odbojkar in iz te interesne dejavnosti je nastal temelj zdajšnjega kluba v Logatcu. Kostja Šmuc je tudi ljubiteljski likovni ustvarjalec, znani so njegovi likovni simboli za diplome, plakate in majice za različne športne zvrsti na šoli. Celoten pregled nagrajencev si lahko ogledate na spletni strani Športne zveze Logatec na povezavi: Blanka Markovič Kocen Foto: Andrej Korenč LOGATEC ŠPORTA Ker je osrednja tema aprilske številke Logaških novic šport, smo za vas pripravili pregled športnih klubov in športnih dejavnosti, s katerimi se lahko ukvarjate v občini Logatec. Krovna organizacija, ki skrbi za razvoj in financiranje športne dejavnosti v naši občini, je Športna zveza Logatec. Vodi jo Dušan Jerina, vanjo pa je včlanjenih 25 klubov, ki imajo v svoje programe po podatkih Občine Logatec vključenih približno občanov. Na Športni zvezi Logatec organizirajo tudi različne športne dogodke, kot so Zimski in Letni dan športa, ter Cici in Miniolimpijada. V okviru Športne Zveze Logatec poteka tudi osrednja športna prireditev Športnik Logatca, na kateri občina vsako leto podeli priznanja in plakete najuspešnejšim športnikom v preteklem letu. MŠKD Dlan na dlan s pestrimi programi za vse generacije Mladinsko športno-kulturno društvo Dlan na dlan je z 247 prijavljenimi vadbenci v različne programe po številu članov največje športno društvo v Logatcu. Najbolj prepoznavno je po svojih programih za otroke in mladino, kot so gibalne urice, nogometna in plesna šola, tečaj rolanja in drugi športni dogodki, ki se odvijajo skozi vse leto. Zanimiv program vadbe nudijo tudi za odrasle občane, med njimi pa velja izpostaviti vadbo za seniorje in za nosečnice, ki potekata pod strokovnim vodstvom ter po prilagojenem programu. Klub Lastovka za adrenalince Njihovo pravo nasprotje je Klub Lastovka, ki je z osmimi člani najmanjše športno društvo v občini, a zato nič manj zanimivo. Klub Lastovka je namenjen pravim adrenalincem, pridružite pa se jim lahko vsi tisti, ki bi vas utegnilo zanimati jadralno padalstvo. Za tekače na snegu in po kopnem Izredno priljubljen šport v Logatcu je tudi tek, saj poleg velikega števila rekreativnih tekačev na tem področju delujeta kar dva kluba, in sicer TSK (Tekaški smučarski klub) Logatec in Športno društvo Tek je lek, s svojimi nedavnimi podvigi pa to potrjuje tudi maratonec Ambrož Jakop. Logatec teče tudi na dveh tekaških prireditvah: Tek prijateljstva poteka v organizaciji ŠD Hotedršica in Logaški tek v organizaciji TSK Logatec. Logaške mažorete uspešne tudi v mednarodnem merilu V Logaški občini imamo tudi povsem dekliški klub, Twirling klub logaških mažoretk, v katerega je vključenih 80 deklet. Logaške mažoretke spadajo med uspešnejše logaške klube, saj že vrsto let nizajo uspehe tako na evropski kot tudi na svetovni ravni. Kljub temu pa je videti, da v logaški občini nikakor ne najdemo posluha za njihov šport, saj dekleta tu nimajo primerne dvorane in se na trening vozijo v Horjul in na Vrhniko. Lovci na daljave Da so smučarki skoki tradicionalni slovenski šport, pa potrjuje tudi najstarejši logaški klub SSK Logatec oziroma Lovci na daljave, katerega začetki segajo v davno leto Takratni navdušenci so pod vodstvom Zorana Mraka zgradili prvo 25-metrsko skakalnico na Sekirici, že v 60 letih prejšnega stoletja pa je na Sekirici potekal tudi mednarodni pokal Kongsberg. SSK Logatec je sodil med tri najmočnejše klube v nekdanji Jugoslaviji in dal kar nekaj državnih prvakov. Delovanje kluba je bilo nekaj let v zatonu, nato pa je na pobudo nekaterih bivših skakalcev v 90-ih letih ponovno oživel. Trenutno v klubu trenira približno 40 otrok, zanimanje za smučarske skoke pa narašča tudi pri deklicah. Trdo delo v klubu se je obrestovlo, kar potrjuje tudi dejstvo, da kar šest mladih skakalcev obiskuje Skakalno gimnazijo v Kranju in dosegajo odlične rezultate. Poleg zgoraj omenjenih klubov in društev je v Logatcu na voljo še cela vrsta različnih športov, kot so lokostrelstvo, aikido, košarka, odbojka, rokomet, smučanje, itd, katerim se lahko pridružite na rekreativni ali tekmovalni ravni. Med uspešnejše klube v Logatcu spada še namizno-teniški klub, iz katerega prihaja tudi letošnji športnik leta Deni Kožul. Vsem športnim klubom želimo veliko uspeha pri nadaljnem delu in predvsem veliko veselja pri športu. Nina Jerina LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4 23

24 V SREDIŠČU TUDI LETOS Z USPEŠNIMI NASTOPI IN VESELICO POD KOŠI KOŠARKARSKI KLUB LOGATEC Košarkarski klub Logatec je najstarejši logaški športni kolektiv, saj z nekaj vmesnimi prekinitvami deluje že od leta Danes v klubu trenira okoli 70 fantov, ki uspešno tekmujejo v vseh mladinskih kategorijah pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije. Za košarkarji KK Logatec je že precej dolga in naporna sezona, ključni del pa jih čaka v maju, ko začenjajo kvalifikacije za naslednjo sezono. Letošnjo sezono so zaznamovali košarkarji, ki tekmujejo v kategoriji U15 (letniki 2001/2002), ki se jim je uspelo prebiti med najboljših 16 izmed 83 ekip. prostem, kjer se v tekmah predstavijo vsi igralci kluba, pridružijo pa se jim starši, podporniki in drugi ljubitelji košarke. Lani se je veselice med drugim udeležil slovenski košarkarski reprezentant Uroš Slokar, ki se je z najmlajšimi tudi pomeril v zabavni igri. Na košarkarski veselici, kjer ne manjka dobre hrane, pijače in glasbe, so dobrodošli vsi, zabava pa traja dolgo v noč. V minulih letih je za vzdušje skrbela skupina Oaza. KK Logatec Prav tako so sezono v 1. ligi začeli košarkarji kategorije U13, ki pa so že v prvem delu tekmovanja dobili težke nasprotnike. Kljub temu so se v nadaljevanju sezone uspeli uvrstiti v prvo polovico izmed kar 89 sodelujočih ekip. Nekaj težav smo imeli letos pri sestavi kadetske in mladinske ekipe. Kljub temu so se mladi košarkarji kalili v 2. slovenski košarkarski ligi (SKL) in uspešno zastopali občino Logatec. Najmlajši pionirji v kategoriji U11 so prvi del tekmovanja začeli izvrstno in ga zaključili na prvem mestu v skupini, zdaj pa bijejo boje z boljšimi tekmeci. Najmlajše cicibane v kategoriji U9 čaka prvi turnir v začetku aprila. V Košarkarskem klubu Logatec vsako leto tradicionalno priredimo dva dogodka - decembrsko Božičkovo košarko in pozno spomladansko Veselico pod koši. Gre za množični prireditvi, ki promovirata košarko in šport nasploh ter popestrita dogajanje v Logatcu. Božičkove košarke, veselega druženja za nadobudne košarkarje, njihove starše in ljubitelje košarke, se je konec lanskega leta v športni dvorani udeležilo več kot 150 otrok. Največ je bilo najmlajših v starostnih skupinah U9 in U11. Poleg domačih košarkarjev so se nam pridružili tudi otroci z Vrhnike in Cerknice. Pomerili so se na prijateljskih tekmah v kategorijah U9, U11 in U13. Ekipa U15 je imela obenem tekmo v 1. SKL s klubom KK Koš Koper A, postava U19 v 2. SKL pa je tekmovala s KK Izola. Otroke je zabaval Lipko uradna maskota slovenske košarkarske reprezentance, Božiček pa je delil bonbone in praktične nagrade sponzorjev. Spodbudne besede in pohvale je zbranim namenil tudi župan občine Logatec, g. Berto Menard. Za starše je bil organiziran met trojk s privlačno nagrado letom v vetrovniku. Otroci in ostali so imeli možnost nakupa rabljene košarkaške opreme na»bolšjem sejmu«, veliko navdušenja pa so požele palačinke, ki so jih pridne roke komaj uspele sproti napeči. Foto: arhiv kluba Foto: arhiv kluba Za pomoč in podporo na božičkovi košarki se v KK Logatec zahvaljujemo podjetjem Marche, Sanolabor, Nagodeti, Kia in Aerodium, kot tudi vsem staršem, ki so sodelovali. Še posebej gre zahvala gospodu županu za podporo v besedah in dejanjih. Konec junija bomo v KK Logatec organizirali kamp na morju za mlade košarkarje. To bo priložnost za piljenje tehnike, nabiranje moči in predvsem krepitev moštvenega duha. Že v začeteku junija pa pripravljamo naš drugi veliki tradicionalni dogodek - celodnevno Veselico pod koši. To je dogodek na Foto: arhiv kluba 24 LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4

25 OLIMPIADA- ŽELJA IN CILJ V SREDIŠČU MIHA ŠIMENC- SMUČARSKI TEKAČ, LETOŠNJI OBČINSKI DOBITNIK ZLATEGA PRIZNANJA Zima, čeprav dokaj mila in»zelena«, je minila. Kot je v navadi, se po sezoni dela obračun z doseženim in načrte za naprej. To je še posebej pomembno v športu, kajti treningi so tisti, ki tekmovalca pripravijo, da je lahko dober, boljši, najboljši. Prijetnejša plat ob koncu sezone pa je tudi izbor najboljših športnikov posamezne panoge, pa naj bo to v svetu, državi ali posamezni občini. Logatec ima športnikov veliko, seveda so tudi uspehi odlični in se o njih sliši tudi izven naših meja. Tako je pomemben pečat pustil tudi mladi Miha Šimenc, smučarski tekač, ki je v letošnji sezoni debitiral v svetovnem pokalu in bil zelo uspešen. To so opazili tudi tisti, ki s priznanji nagradijo prizadevne športnike. Miha je bil letos dobitnik zlatega priznanja v Občini Logatec. Povsem predan športu, treningom in delu pa se je vseeno odzval prošnji za pogovor. Kaj ti pomeni zlato priznanje v logaški občini, kje je uspešnih športnikov zelo veliko? Pomeni mi veliko potrditev, da sem na pravi poti, da gre moja športna pot v pravo smer. Zavedam se, da imamo v Logaški občini kar nekaj odličnih športnikov in sem počaščen, da sem med njimi. Od kdaj pri tebi želja po smučarskem teku, kdo te je navdušil? Svojo športno pot sem začel z alpskim smučanjem, kar je bila odlična predispozicija za tek, nato pa sta brat in sestra začela s smučarskim tekom. Tako sem hodil na tekme navijat zanju. Da pa me ni zeblo, sem tudi sam poskušal in hitro vzljubil ta šport. Letos si debitiral v svetovnem pokalu. Opiši nam svoje občutke, ko stojiš na startu tako pomembne tekme, je trema velika, opazuješ tekmovalce ob sebi, imaš kakšen talisman v žepu? Na žalost dres nima žepa, da bi lahko imel kakšen talisman, ampak bi mi prav gotovo pomagal, kajti take treme nisem še nikdar izkusil. Imel sem velike težave s koncentracijo na tekmi, saj sem se preveč ukvarjal s sotekmovalci, ki so do sedaj bili moji vzorniki, sedaj pa sem se moral boriti z njimi. Vendar sem zelo užival in izpolnil enega izmed svojih zastavljenih ciljev. Kako potekajo tvoji treningi preko celega leta? Ravnokar smo zaključili sezono in treninge na snegu. Sedaj sledi malo počitka, nato pa v začetku maja že začnemo s treningi. V poletnem delu opravimo veliko ur treninga. Večinoma kolesarimo, tečemo ter imitiramo smučarski tek na rolkah. Veliko smo tudi v telovadnici ali fitnesu. Jeseni pa že zelo zgodaj odpotujemo v tujino na ledenik, saj je pomembno, da izboljšamo tehniko na snegu. Tekmovalna sezona se začne v Skandinaviji sredi novembra, nato pa si sledijo tekme vsak teden in se selimo iz prizorišča na prizorišče, tako, da veliko časa preživimo v kombiju. To je zelo naporen šport. Kje najdeš motivacijo, da se odpraviš»garat«, namesto, da bi delal kaj bolj enostavnega, se zabaval s prijatelji? Res je, da je»garaški«šport in je veliko odrekanja, vendar če imaš nekaj zelo rad, potem ti vse to postane užitek. Motivacijo črpam iz svojih ciljev, ki me ženejo, da vsak dan opravim trening in se trudim biti boljši. Si se v letošnjem letu pobliže že seznanil s katerim od tujih tekačev, ki tekmujejo v svetovnem pokalu? Seveda. Nekaj jih poznam že dlje časa in smo že pravi prijatelji, saj smo velikokrat nastanjeni v istih hotelih. Drugače pa so večinoma vsi zelo prijazni in pomagajo nam, mlajšim tekmovalcem. Prostega časa verjetno ni prav veliko, a vseeno mi povej, kako ga preživljaš izven tekaških prog? Kaj te navadno najbolj sprošča? Res je prostega časa zelo malo. Če nisem na treningu, imam počitek, ki je skoraj tako pomemben kot sam trening. Kolikor se le da, obiščem prijatelje, večino prostega časa pa preživim s svojo punco. Si kdaj pomislil, da bi odnehal? Da bi resno o tem pomislil, nikdar, drugače pa velikokrat pomislim med tekmo, ko je najhuje in ko te vse boli. Vendar se hitro spomnim, zakaj sem v tem športu in enostavno izginejo take misli. Verjetno je tvoja želja nastopiti na olimpijskih igrah. Se ti zdi uresničljiva, glede na to, da že dobro poznaš, kako te velike stvari potekajo? Seveda je olimpijada moj največji cilj! To sanjam že od začetka in sem močno prepričan, da je uresničljiv, če ne čez dve leti v Koreji, pa na naslednji. Če bo vse po planu, ne odneham, dokler ne izpolnim, kar sem si zadal. Imaš vzornika? Kaj pa prijatelje iz tekaških vrst? S kom si najbolj povezan? Imam vzornika oziroma zgledujem se po skandinavskih tekačih, ki dominirajo v teku. Prijatelji pa so moja ekipa, s katerimi preživim večino leta in že zelo dobro poznamo eden drugega. Je v Slovenijo dosti podmladka v teku na smučeh? Kaj pa v Logatcu? Žal se vedno manj otrok odloča za ta šport, ker je zelo zahteven in je potrebno veliko discipline in volje. Mislim pa, da se ni bati, saj se vedno najdejo tekmovalci, ki bodo uspeli tudi v teku. V Logatcu imamo sedaj kar veliko najmlajših, kar je dober znak, da je otrokom kljub vsem naporom ta šport všeč in bodo nadaljevali tradicijo kluba. Imate tekmovalci dobre pogoje za treninge? Kaj najbolj pogrešate, kaj vas najbolj moti morda? Najbolj nas motijo premile zime in tako nimamo pogojev, da bi trenirali na domačih terenih. Zelo veliko časa porabimo za vsakodnevno vožnjo na Pokljuko, kar nam vzame veliko časa in energije. To je največji minus zimskih športov. Vsako leto upamo, da bo zima bolj obilna in bomo lahko trenirali doma. Občinsko priznanje je ponos, hkrati pa tudi velika obveza za nadaljnje delo. Kakšni so tvoji dolgoročni načrti, končno si še zelo mlad? Kje se vidiš v prihodnosti? Moji dolgoročni načrti so, kot sem že povedal, olimpijada. Upam, da bo zdravje služilo in ne bo poškodb. Tako bom lahko še dolgo vztrajal v športu, saj je postal moj način življenja. Trenutno se vidim le v športu in na startu tekme za olimpijske igre. Metka Bogataj Foto: arhiv TSK Logatec LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4 25

26 V SREDIŠČU NA ISTRSKEM MARATONU TUDI LOGAŠKI TEKAČI Tudi letos smo se člani ŠD Tek je lek množično udeležili Istrskega maratona. Kar okrog 30 nas je bilo. S pripravami smo začeli kmalu po novem letu. Čeprav nam v začetku priprav vreme ni bilo naklonjeno, smo pretekli veliko kilometrov in se v nedeljo, 10. aprila, zjutraj pogumno podali na Obalo. Nekateri so si iz tega naredili prijeten družinski izlet, ena skupina pa je odšla s kombijem, kar je bilo še posebej zabavno. Pričakalo nas je prijetno vreme, tako rekoč idealno za dolgi tek. Odlični organizatorji pa so pripravili pravo tekaško vzdušje. Vsak je izbral dolžino, ki je najbolj ustrezala njegovi trenutni pripravljenosti. Najpogumnejši so se podali na maratonsko progo, ki je bila zelo razgibana, zanimiva a tudi zelo težka. Zbrali smo se v bližini parkirišča, naredili načrt in se podali tekaškim dogodivščinam nasproti. Zaželeli smo si srečo in nasvidenje na cilju. Tisti, ki so končali krajše teke, so glasno spodbujali preostale, ki so se še trudili proti cilju. Nekaterim je tek uspel bolje, drugim malo slabše, vsi pa smo bili na koncu zadovoljni, da smo bili del pomladanskega tekaškega praznika. Naredili smo nekaj gasilskih fotografij, z užitkom popili zasluženo osvežilo in že delali načrte za Ljubljanski maraton. Zadovoljni smo s tem, da napredujemo in se pri tem odlično počutimo. Zadovoljstvo, zdravje in dobro počutje so vredni truda, ki ga v to vlagamo in zato bomo vztrajali še naprej. Ni zmagovalec tisti, ki zmeraj zmaga in nikdar ne pade. Zmagovalec je tisti, ki nikdar ne odneha in zmeraj vstane. Miro Petrovec Foto: arhiv društva ZDRAVSTVENI DOM LOGATEC OSVAJA SMUČARSKE POKALE 43. Svetovno prvenstvo zdravnikov in farmacevtov v smučanju je letos potekalo v Saalbachu v Avstriji od 16. pa do 19. marca. Tudi letos se ga je udeležila navdušena slovenska ekipa zdravnic in zdravnikov različnih specialnosti ter nekaj slovenskih farmacevtov. V skupinski uvrstitvi so Slovenci dosegli 3. mesto. Boljši so bili le Avstrijci in Poljaki, slabši pa Nemci in Italijani. Med petimi zdravnicami v slovenski ekipi sta bili tudi zdravnici iz logaškega zdravstvenega doma Katarina Turk, ki je specialistka splošne medicine, in zdaj že upokojena zdravnica pediatrinja, prim. Jasna Čuk Rupnik, ki pa zaradi pomanjkanja ustrezno usposobljenega strokovnjaka po nekaj ur tedensko še naprej vodi logaški Center za preventivo in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. V slalomu in veleslalomu se je Čukova uvrstila na tretje mesto, v super-veleslalomu pa na prvo. Turkova je bila v svoji starostni kategoriji v prvih dveh disciplinah druga, v super- -veleslalomu pa prav tako prva. Katarina Turk je odlično tretje mesto dosegla še v kombinaciji (sl in vsl). Zelo dobre uvrstitve so dosegle tudi druge tri slovenske zdravnice in s tem, seveda v seštevku z dobrimi uvrstitvami svojih moških kolegov, pogumno omogočile slovenski ekipi zavidljivo tretje mesto v svetovni uvrstitvi: Gordana Čižmek sl 2., super vsl 3., Nataša Koglot Jelerčič sl 3., vsl 4. in Romina Ambrož vsl 2., super vsl 2. JČR Foto: arhiv ZDL S pokali po slalomu: nasmejani zdravnici ZD Logatec Jasna Čuk Rupnik (levo) in Katarina Turk (desno). Med njima še Gordana Čižmek, Marin Knežević in Nataša Koglot Jelerčič. Foto: arhiv ZDL Sodelavke in sodelavci ZD Logatec so se jima za njun uspeh zahvalili s šopkoma. Katarina Turk pa je pokal za 3. mesto v kombinaciji in tistega za prvo mesto v superveleslalomu postavila v vitrino čakalnice k dvema pokaloma, ki si jih je»logaška ekipa NMP«v zadnjih letih priborila na državnih tekmovanjih iz nujne medicinske pomoči. 26 LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4

27 AKTIVNI DLANČKI V SREDIŠČU Pa je bil tu mesec marec in Gregorjevo 2016, na katerem nismo manjkali niti dlančki. Na soboto, 12. marca 2016, se je odvijal že 6. Aktiven dan z Dlan na Dlan. V Dlančkovi deželi smo bili aktivni ves dan. Preizkušali smo se v različnih športnih izzivih, ustvarjali v ustvarjalnem kotičku, se spuščali po napihljivem toboganu, igrali nogomet v napihljivem nogometnem igrišču, se pomerili v metu na dlančkovo tarčo in si prislužili kakšno nagrado ali si privoščili poslikavo obraza. To pa še ni vse, na velikem odru so s plesno točko nastopile tudi naše cici plesalke, ki so s svojo plesno razigranostjo osvojile vse občinstvo. Preživeli smo aktiven dan s čudovitimi spomini, polnimi smeha, dogodivščin, dobre volje in športa. Ekipa dlančkov pa ne počiva in se že pripravljamo na pestro pomlad in še pestrejše poletje. V maju za vas pripravljamo: Gibalne urice v naravi, tečaj rolanja, plesno šolo pod krošnjami, top fit TELO-vadbo v Cici plesalke: Ana Grbec, Brina Grbec, Eva Frank, Ela Prelaz, Elza Fabiani Čuk, Ana Nagode, Nika Soko, Neli Cvenk, Nika Švigelj, Linca Leben, Mojca Voljč, Ela Voljč, Ameli Rehberger, Nike Nicole Franko, Lara Pečkaj. parku in nogometni vrtec. Junija pa že začnemo s POLETNO ŠOLO Pestro in aktivno bo. Več informacij na naši spletni strani do takrat pa bodite aktivni in veliko se smejte. Iris Cepič Foto: arhiv društva Foto: arhiv kluba ČLANSKA EKIPA NK LOGATEC DO POKALA Stojijo z desne proti levi: Gašper Romih, Lukas Tomić, Damir Jezerčić, Fahrudin Karajić, Žiga Oblak, Dušan Ćućić, Denis Babić, Domen Likar, Goran Jezerčić, Miržel Cocić, Mirsad Vejzović. Prva vrsta z desne proti levi: Žan Babić, Matjaž Švajncer, Ervin Jusić, Nejc Nartnik, Zlatko Vuković, Miha Petrovec, Jaka Mlakar, Marijo Ešegović, Rok Lapajne. Jeseni prebujena članska ekipa NK Logatec je pod vodstvom Gorana Jezerčića že v prvem tekmovanju, ki se ga je udeležila, osvojila pokal. V zimski ligi 2016, ki je potekala v športni dvorani v Cerknici, je po 13 odigranih krogih osvojila 2. mesto. V kratkem času delovanja je ekipa pokazala svoj pravi karakter in postavila članski nogomet na vidno mesto v logaškem športu. Osvojeni pokal je odlična popotnica za prihodnost. Že v jeseni se bo ekipa pomerila v uradnem tekmovanju pod okriljem Slovenske nogometne zveze. Čestitke vsem nogometašem za osvojeni pokal in odlične predstave na tekmah. Posebna zahvala za doseženo gre podporniku ekipe podjetju Okna in vrata Nagode. Cilji za prihodnost so še višji. Navijači in ljubitelji nogometa vabljeni, da jih dosežemo skupaj. Matjaž Švajncer LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4 27

28 V SREDIŠČU TUDI LOGAŠKA OBRTNA ZBORNICA DEL PLANIŠKE PRAVLJICE Na pobudo in v organizaciji Območne obrtno-podjetniške zbornice Logatec so se planiškega športnega praznika v petek pred zaključnim tekmovalnim vikendom udeležili tudi logaški obrtniki in podjetniki, ki so se jim pridružili kolegi z Vrhnike. Nekateri so čudovit dan izkoristili za družinski izlet in odločitev se je izkazala za nadvse primerno. Športni navdušenci-navijači smo tako zjutraj napolnili avtobus in se, nekateri že uvodoma oboroženi z navijaškimi rekviziti, odpravili proti Planici, kamor smo prispeli več kot dve uri pred uradnim začetkom tekmovanja, zato smo se pod vodstvom Silva Pivka, podpredsednika upravnega odbora, odpravili v Tamar in nazaj. Po vrnitvi na prizorišče pod velikanko pa se je začelo Glasnemu navijanju skozi vso tekmo seveda ni bilo konca ne kraja, odličnih rezultatov naših smučarjev-skakalcev pa smo se vsi veselili. Po tekmi nas je avtobus kljub močno zgoščenemu prometu v večernih urah po nepozabnem dnevu varno pripeljal v Logatec. Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen IZ ŽIČKE KARTUZIJE NA STOLPNIK IN NAZAJ Prvo nedeljo v aprilu smo se logaški planinci v jutranjih urah z avtomobili odpeljali na pohod na Stolpnik. Pod vodstvom Dušana Jozelja smo se napotili po avtocesti za Maribor in jo zapustili na izhodu Dramlje ter se peljali v dolino sv. Janeza Krstnika z mogočno Žičko kartuzijo, kjer je bilo naše izhodišče. Na Stolpnik vodi več poti. Po označeni planinski poti smo se iz doline takoj povzpeli v hrib in se držali smernih tabel za Slovenske Konjice, Stolpnik in Tri križe. V prvem delu je bila gozdna pot, v osrednjem pa travniki, pašniki, polja, domačije in počitniške hiše ob asfaltni in makadamski povezavi, delno tudi kolovozni poti. Vmes je bilo kar nekaj razgledov. Za krajši čas smo se ustavili pri Treh križih. V gozdu so bili nekoč postavljeni križi zapuščeni, a so jih krajani leta 1979 premestili na vidno mesto. Pot smo nadaljevali v smeri Stolpnik in Krniški rob in po prijetni razgibani gozdni cesti dosegli Grofov štant. Višje je bil vse bolj kamnit svet, bregovi pa polni čemaža, ki so ga pohodniki pridno nabirali. Še en vzpon in po treh urah hoje smo prišli na vrh. Stolpnik je s 1012 metri najvišji vrh Konjiške Gore, pogorja, ki se razteza jugozahodno od Slovenskih Konjic. Na vrhu je postavljen 25 metrov visok razgledni stolp, s katerega se nam je odprl lep razgled na Pohorje, Paški Kozjak in Boč. Na njem je tudi žig vrha. Ob lepi vidljivosti bi lahko videli večji del Slovenije s Triglavom v ozadju. Malicali smo hrano iz nahrbtnika. Nazaj smo šli deloma po drugi poti - mimo lepo urejenega vodovodnega objekta, po kolovozu skozi gozd, mimo hiš v kraju Kamna Gora, kjer imajo ob cesti zabojnike za ločene odpadke. Ob poti ni bilo smeti in odpadkov, vzoren red, vreme s koprenasto oblačnostjo pa primerno za hojo. Sredi popoldneva smo se vrnili na izhodišče poti. Žička kartuzija iz leta 1165 je edinstven pomnik zgodovine življenja menihov. Bratovski samostan je razpadel v 18. stoletju, ostale pa so meniške hišice, obednica, kuhinja in redovna cerkev. Skozi stoletja je v varno zavetje vabil Gastuž, najstarejša gostilna v Srednji Evropi, hiša gostoljubnosti, namenjena popotnikom, ki niso imeli vstopa v notranjost kartuzije. Pred vožnjo proti domu smo si ogledali kartuzijo in se odžejali v najstarejši gostilni. Besedilo in foto: Marinka Petkovšek PO LOGAŠKI PLANINSKI POTI Planinski pohodniki smo se konec marca zbrali Pri železniški postaji Logatec. Vodja pohoda Jernej Rus je obrazložil traso s pripombo, da s cilja poti ne bo avtobusnega prevoza, ker se večina pohodnikov ni prijavila pravočasno in to naj bi se v bodoče ne dogajalo. Po označeni planinski poti smo prečkali železniško progo in prišli v logaško industrijsko cono ter dalje po nadvozu nad avtocesto. Na dveh križiščih so postavljene nove usmerjevalne table, ker ob delu te poti poteka tudi Notranjska planinska pot. Po gozdnih cestah in gozdovih Logaškega Ravnika smo prišli do Gozdarske koče. Že nekaj časa je rahlo rosilo. Tu smo imeli postanek za malico iz nahrbtnika. Gozd kaže žalostno podobo, saj so zaradi preteklega žledoloma, zdaj pa še zaradi napada lubadarja posekali les in smrekov gozd izginja. Nastalo pa je veliko gozdnih poti in vlak za spravilo lesa. Med pohodniki je bil tudi pesnik in poznavalec gozda, ki nam je povedal nekaj strokovnih misli in svojih pesmi.»kdo ve, kdo v gozdu pospravlja polomijo, kdaj fičfirič za les sklene pošteno kupčijo. Saj če bo strašni lubadar imel mlade, kdo ve, da bo hudo, ker smreke krade. Dokler gozdar je tak kot himalajski jeti, sončni žarek v gozdu nam do tal posveti.«po nadaljevanju poti smo prečkali železniško progo blizu železniške postaje Planina, nadvoz nad avtocesto in se po treh urah hoje spustili v kraj Laze. V bližnji okrepčevalnici smo dobili žig št. 6 LPP in se z osebnimi avtomobili vrnili v Logatec. Besedilo in foto: Marinka Petkovšek 28 LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4

29 LOKOSTRELSTVO NAJ NE BO ZGOLJ MOŠKA DOMENA NAŠA DRUŠTVA Lokostrelsko društvo Logatec deluje od leta 2006, torej prav letos praznuje 10-letnico obstoja, in danes šteje 30 članov, 25 aktivnih in 5 podpornih, takih, ki pomagajo pri izvedbi določenih tekmovanj in treningih. Po besedah Kristjana Bauerja, trenerja in tekmovalca tega društva, sodeč po naraščajočem članstvu zanimanje za lokostrelstvo v Logatcu in okolici narašča, zlasti med mladimi. Poleg Kristjana Bauerja logaške in tudi druge lokostrelce v društvu trenira tudi njegov oče Silvo. Je torej lokostrelstvo v družini Bauerjevih?»Ne,«pojasnjuje Kristjan,»za lokostrelstvo sem jaz navdušil očeta in ne obratno, kot je to sicer običajno.«ta šport je tehnično in psihično, manj pa fizično zahteven, pravi sogovornik, primeren je torej tudi za tiste, ki se morda v fizično zahtevnih športih ne najdejo.»občutek, ko zadeneš desetko, je tako veličasten, da te ta šport prevzame in navduši.«začetna investicija v lokostrelstvo po Bauerjevih besedah znaša okoli 300 evrov, oprema vzdrži kakih pet let, prej je treba zamenjati na primer puščice, torbo, ščitnike. TEKMOVANJA PO SLOVENIJI IN TUDI V TUJINI Otroci, ki se še šolajo, se udeležujejo šolskih klubskih lokostrelskih tekmovanj, ki se odvijajo po vsej Sloveniji, pa tudi v sosednjih državah, na Hrvaškem, v Avstriji»Pred nekaj leti smo bili zelo dobri tudi na mednarodnem nivoju. Z Janom Rijavcem ter Luko in Rokom Stoševskim smo pobirali kolajne na evropskih mladinskih pokalih. Imamo nekaj velikih rezultatov,«logaški lokostrelci na»domačem«strelišču pravi sogovornik, ki se nadeja, da so ti uspehi izziv za mlado generacijo.»da nas poskuša doseči in celo preseči.«po njegovih besedah je slovensko lokostrelstvo v evropskem merilu konkurenčno, do najvišjih dosežkov jim manjka le še stopnička. Lokostrelski treningi se v Logatcu odvijajo v tukajšnji izpostavi azilnega doma, kjer trenirajo na prostem, pozimi pa v dvorani.»s civilno zaščito, ki je vodja azilnega doma, dobro sodelujemo in treningi kljub prisotnosti beguncev v centru potekajo nemoteno,«pravi Bauer. Društvo se financira iz občinskih sredstev, ki jih vsako leto dobi na razpisu za športna društva. V svoje vrste želijo privabiti tudi dekleta, saj to ni samo šport za fante. Včasih so imeli štiri članice, a so potem lokostrelstvo zaradi drugih obveznosti, kot sta šola in služba, opustile. Trenirajo namreč štirikrat tedensko, dvakrat po dve in dvakrat po eno uro, posamezno pa lahko pridejo kadarkoli.»dober lokostrelec mora biti telesno močan, imeti dobro oko in živce ter redno trenirati. Potem»desetke«ne morejo izostati,«pravi trener Bauer. Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen Kristjan Bauer, trener in tekmovalec Brez rednih treningov ni uspeha LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4 29

30 KULTURA KNJIŽNICA LOGATEC V MEDNARODNEM PROJEKTU INELI-BALKANS INELi-Balkans je večletni projekt, ki ga izvaja grška organizacija Future Library pod sponzorstvom Fundacije Billa in Melinde Gates, namenjen nadebudnim knjižničnim inovatorjem z območja Balkana. Izbranih je bilo 32 aktivnih in ustvarjalnih knjižničarjev in knjižničark, med njimi smo bile te časti deležne tudi tri Slovenke Petra Kovič iz novomeške, Ksenija Orel iz izolske in Urška Orešnik iz logaške knjižnice. Vsako od 12 sodelujočih držav zastopa tudi ambasador - Slovenijo Breda Karun (direktorica Mestne knjižnice Kranj), hkrati pa za inovatorje skrbijo štirje mentorji, vsi navdihujoča in uspešna imena s področja knjižničarstva. Prvo srečanje, ki je pomenilo začetek projekta oz. izobraževanja, je potekalo vzporedno s Future Library Unconference novembra 2015 v Solunu (GR). Tam smo se vsi sodelujoči med sabo spoznavali na različnih delavnicah, ki jih je izvajala organizacija Learning for Life, in se hkrati udeleževali delavnic in predavanj v okviru konference. Med drugim smo si ogledali tudi knjižnico v bližnji Verii, ki je bila prav tako prenovljena s pomočjo Fundacije Billa in Melinde Gates, in je vzor za sodobno, uporabniku prijazno knjižnico. Takoj po zaključenem intenzivnem štiridnevnem druženju in po vrnitvi domov se je začelo izobraževanje, ki poteka preko spletne platforme v dveh sedemmesečnih ciklih, 2015/16 in 2016/17. Po prvem ciklu, torej Ineli-Balkans družina inovativnih knjižničarjev konec junija 2016, bomo sodelujoči inovatorji postavljeni pred nalogo napisati inovativen knjižnični projekt, pri čemer bo pet najboljših izbranih projektov denarno nagrajenih in posledično realiziranih v naslednjem letu, vzporedno z novim ciklom izobraževanja. Zaključek navdihujočega skupnega druženja aktivnih, kreativnih in nikoli mirujočih knjižničarjev pa bo potekal v Atenah, novembra Kljub temu da je za nami že nekaj mesecev izobraževanja, je pot pred nami še dolga, pa vendar neizmerno zanimiva. INELI ne pomeni le kratkotrajne mednarodne izmenjave, temveč trajnostno vzpostavitev mreže balkanskih knjižničarjev in knjižnic, ki smo zaradi specifičnih zgodovinskih in tudi geografskih (veliko manjših, podeželskih knjižnic) značilnosti samosvoje, posebne in včasih težko primerljive s skandinavskimi, ki nam jih često postavljajo za vzor. In kaj to pomeni za Knjižnico Logatec? Odlično priložnost, z nagrado ali brez, priti do prvovrstnega znanja s področja razvoja sodobnih knjižnic ki bo še posebej prišlo prav tudi pri ustvarjanju vsebin, ki bodo v prihodnosti zapolnile novo knjižnično stavbo. Urška Orešnik»TUT NAŠE ŠPICE SA KRAH«- Z RAZSTAVE SLIKARJA NANDETA RUPNIKA IZ IDRIJE V Stekleni dvorani večnamenske logaške dvorane so v petek, 1. aprila, odprli razstavo del najuspešnejšega Idrijskega amaterskega slikarja Nandeta Rupnika. Skozi nekdanjo in sedanjo Idrijo nas vodi z motivi, ki so odeti v barve mesta: cinober, srebrna in zlata. V svojih delih se poklanja»idrčanom«,»knapom«, ženskam, ki ustvarjajo čipke (»špice«), pa tudi zavetnikom mesta (svetnikom Ahacu, Barbari in Luciji). Kompozicije so različne, tehnike tudi, posebnost so letrizmi, pogosto narečni zapisi, ki so vdeti v sliko (tudi ta iz naslova, ki govori o tem, da so tudi čipke kruh). O avtorju in njegovem delu je tudi tokrat spregovorila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, namesto odsotnega predsednika Društva likovnikov Logatec pa jo je odprl prejšnji predsednik Franc Godina. Kulturni dogodek sta popestrila mladi učenec Glasbene šole Logatec, saksofonist Luka Urbančič (mentor Luka Lotrič), ki ga je na klavirju spremljala profesorica Lara Klun. Dela so bila na ogled tri tedne v času delovanja Športne dvorane. Razstavo je pripravilo Društvo likovnikov Logatec, finančno podprla Občina Logatec, ocvirkovko pa so spekle»idrčanke«. Hvala! 30 LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4

31 ODKRITO O TABUJIH PRETEKLOSTI KULTURA PREDSTAVITEV KNJIGE OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE SPOLNOST KOT KAZEN Ljubezen in spolnost včasih nista imeli istega predznaka, temveč je bila spolnost za marsikatero žensko mučenje, težki križ in kazen. Ustreči pohotnemu možu, kadar se mu je zahotelo, četudi je žena komaj rodila novorojenčka, je bilo hujše, kot bi nemara bilo pribijanje na križ. Čustva so bila v veliki meri potisnjena čisto na stran. Predstavitev knjige je morda pri obiskovalcih pustila mešane občutke. Eni so nejeverno zmajevali z glavo, drugi temu niso hoteli verjeti, tretji pa so v sebi premlevali, se zgražali in si pustili čas, da sploh dojamejo vsa ta pričevanja. Vse pa morda le ni bilo samo črno- belo, seveda so bile čiste, iskrene in pristne ljubezni in radosti tudi včasih. A bolje in privlačneje je pisati o prepovedanih stvareh, pravi Milena, ki je drzna, neustrašna, radovedna in pogumna ženska. Lahko pričakujemo še kaj nenavadnega izpod njenega peresa. Do takrat pa se le pazimo, kajti ogenj, rit in kače zares niso za igrače. Foto: Arhiv Knjižnice Logatec Prav gotovo ni Slovenca, ki nekoliko več brska po knjižnih policah in ne bi še slišal za Mileno Miklavčič. Predvsem je postala ta gospa, doma iz Žirov, znana po zadnji uspešnici s pomenljivim naslovom Ogenj, rit in kače niso za igrače. S to knjigo si je drznila dregniti v osje gnezdo in nekatere tudi tako razburiti, da so začeli celo pikati. A to je znak, da je njeno kladivo zadelo ravno pravo glavico na žeblju. Metka Bogataj ZGODBA S KAMRE Razglednica prikazuje nekdanjo mlekarno na Cankarjevi cesti v Logatcu. Vodil jo je gospod Grmek, ki je z družino stanoval v zgornjih prostorih. Mleko so v mlekarno vozili tudi z okoliških vasi in zaselkov s konjskimi vpregami. Po spominih nekaterih občanov so v mlekarni izdelovali izredno okusen sir. Več informacij najdete v zbirki Cankarjeva cesta v Logatcu na www. kamra.si. U. O. Pravijo, da se za uspešnim konjem praši in to zanjo v veliki meri velja. Nekateri bi jo objeli, drugi bi jo najraje linčali. Pisala je namreč o zelo intimnih zadevah, ki so se v preteklosti dogajale prav na naših tleh, v družinah, ki so morda navzven delovale zelo urejeno, spodobno in zgledno. RESNIČNE ZGODBE O SPOLNOSTI NAŠIH PREDNIKOV Spolne navade naših babic in prababic, dedov in pradedov so glavna tema njenih zapisov. Vse zgodbe so še kako resnične, v nekaterih primerih celo grozljivo resnične in komaj verjetne. V dvorani glasbene šole Rovte je Milena predstavila knjigo tudi rovtarskim bralcem. Kar precej se jih je zbralo, zato je bila knjižnica premajhna. Knjižničar Gvido Komar je spretno krmaril z vprašanji, Milena pa je še bolj spretno in sproščeno odgovarjala in utemeljevala svoje pričevanje, saj je vse, kar je napisala, slišala na lastna ušesa in so to dokazi iz prve roke. Ideja za raziskovanje in kasneje za zapisovanje se je rojevala več let, celo desetletij in dozorela pred dvema letoma, ko je knjiga končno ugledala luč sveta. Toliko ponižanja in sramotnega odnosa do ženske je skoraj neverjetno. Prav gotovo je imelo to tudi posledice vsaj za kakšen naslednji rod in se o tem skoraj ni pogovarjalo ali pa se je govorilo le po tihem, večkrat v prispodobah. Pisateljica je s to izkušnjo tudi sama živela, saj je imela v odnosu s svojo materjo več let precej težav. Dokler ni po raziskovanju preteklosti prišla do zaključka, da je morda prav na njeni mami to pustilo posledice. Končno jo je mogla razumeti in ji tudi skoraj odpustiti. LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4 31

32 KULTURA O KRAJEVNEM IMENU LOGATEC 13. DEL Foto: arhiv Knjižnice Logatec Razglednica, kjer na hrbtni strani piše Dolnji Logatec ( ) V odlični, nedavno izdani knjigi ljudskega izročila z dežele med Logatcem in Črnim Vrhom, Uncem in Rovtami,»Še vedno na prepihu«, etnologa dr. Milana Trobiča, je logaška zgodovinarka Mira Hodnik v pregledu upravne zgodovine zapisala: upravno-teritorialne enote in kot najnižje upravno-teritorialne enote so bile ponovno uvedene občine, ki so bile teritorialno večje od krajev. Upravno so jih vodili Občinski ljudski odbori (ObLO). Ustanovljena je bila Občina Logatec, ki je spadala pod okraj Ljubljana-okolica; teritorialno je obsegal območje od Hotedršice, Novega Sveta, Ravnika, dela Žibrš in Zaplane do Gornjega in Dolnjega Logatca. Območje Rovt je bila svoja občina v okraju Ljubljana - okolica. Območje Laz, Jakovice, Planine in Unca je do l spadalo pod okraj Postojna. Do velikih sprememb je vnovič prišlo l. 1955, saj so bile ustanovljene velike občine, katerih osnovni namen je bil relativna ekonomska samostojnost. Ukinjeni so bili nekateri okraji oziroma so se združili v večje. Leta 1955 sta bila okraja Ljubljana okolica in Postojna ukinjena ter priključena okrajema Ljubljana oziroma Koper. Prav tako so se združevale občine, zato je bila novoustanovljena in teritorialno opredeljena tudi občina Logatec. Po novem je obsegala naslednje katastrske občine: k.o. Blekova vas (naselja: Blekova vas, Brod- -Logatec, Čevica in Žibrše/del), k.o. Dole/del (naselje: Rovte/del), k.o. Dolnji Logatec (naselji: Dolnji Logatec in Martinj Hrib), k.o. Gornji Logatec (naselja: Gorenja vas pod Režišami, Gornji Logatec in Kalce/del), k.o. Grčarevec (naselje Grčarevec), k.o. Hotedršica (naselje Hotedršica), k.o. Kačja vas/del (naselje: Kalce/del), k.o. Laze (naselji Jakovica in Laze), k.o. Medvedje Brdo (naselje Medvedje Brdo), k.o. Novi Svet (naselje Novi Svet), k.o. Petkovec (naselje Petkovec), k.o. Ravnik (naselje Ravnik pri Hotedršici), k.o. Rovte (naselji Praprotno Brdo in Rovte/del), k.o. Vrh (naselja: Hleviše, Hlevni Vrh, Lavrovec in Vrh nad Rovtami danes Vrh Sv. Treh Kraljev, op. p.), k.o. Zaplana/del (naselje Zaplana/ del), k.o. Žibrše (naselja: Rovtarske Žibrše, Žibrše/del). Jakovica, Laze in Grčarevec so bili od ustanovitve leta 1952 pa do ukinitve leta 1955 v občini Planina, Unec pa v občini Rakek. Večja sprememba je nastala l. 1961, ko sta se združili dotedanji občini Logatec in Žiri. Vendar je prišlo l. 1969, ko je bil sprejet zakon o spremembi območij občin Logatec in Škofja Loka, do novih sprememb. Po tem zakonu je bila katastrska občina Žiri vključena v občino Škofja Loka. Upravno teritorialno območje občine Logatec se od l do danes ozemeljsko ni več spreminjalo, so pa v sami občini nastale»po 2. sv. vojni je prišlo do velikih sprememb. Ukinjena je bila dotedanja upravno-teritorialna razdelitev občin. Namesto občin so se kot najnižje lokalno upravno- teritorialne enote uveljavili kraji (KLO krajevni ljudski odbori), ki so bili povezani v okraje, ti pa v letih v okrožja in v oblasti. Z Zakonom o upravni razdelitvi federalne Slovenije iz l je občina Logatec spadala pod okraj Rakek, ki je bil pod Ljubljanskim okrožjem. L je bil okraj Rakek ukinjen in območje Logatca je bilo vključeno v okraj Ljubljana okolica (sedež v Ljubljani). Velike spremembe je prinesel Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine, ki je bil sprejet 12. aprila (veljal je od 19. aprila) Odpravljeni so bili kraji kot Žig Dolenjega Logatca samo v latinici Foto: arhiv Knjižnice Logatec 32 LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4

33 KULTURA Foto: arhiv Knjižnice Logatec Dvojezični žig Dolenjega Logatca v cirilici iz l nove katastrske občine (npr. k,o, Kačja vas, k.o. Log, k.o. Hrušica). Žal podatkov o upravni zgodovini občine Logatec kot lokalne skupnosti in državne uprave ne najdemo na spletni strani Občine Logatec ali v njenih uradnih publikacijah niti jih žal ni zgodovinskem orisu v knjigi Upravna enota Logatec. Upam, da bo besedilo Mire Hodnik našlo svoje mesto tudi na občinskih straneh. Cirilica v Sloveniji odraz centralizma V politiki (in tudi v gospodarstvu) sta bila po 2. svetovni vojni še vedno prisotna centralizem in unitarizem. To se je odražalo v upravi in državnih ustanovah. Kljub večjim narodnim, socialnim in tudi osebnim pravicam (če odmislimo enopartijski sistem oz.»enoumje«) glede na stanje v Kraljevini Jugoslaviji je prisotnost cirilice v Sloveniji odražala centralizem in moč srbske politične oblasti v takratni socialistični Jugoslaviji. Pošta Poštni žigi Ljubljanske pokrajine (kamor je med vojno sodil Logatec) so bili l. 1945»nacionalizirani«; iz njih so bile odstranjene vse italijanske in nemške oznake. Sledilo je obdobje, ko so bili uvedeni izključno slovenski žigi (razen v coni B, kjer so bili dvojezični slovensko-italijanski žigi). V naslednjem obdobju so bili uvedeni slovensko-srbski (cirilični) poštni žigi. L so na poštne žige uvedli poštne številke, to pa je bil hkrati tudi začetek vnovične označitve poštnih uradov zgolj s slovenskimi imeni (razen na območjih narodnih manjšin). V praksi pa je bilo drugače. Na žigu pošte Dolenji Logatec 18. IX. 61 je Dolenji Logatec napisan samo v latinici! V celotnem obdobju so obstajali še žigi poštnih vagonov na vlakih. Sicer pa se je v tem obdobju začela širiti množična uporaba rdečih odtisov poštnih strojev, tako na poštah kot tudi pri posameznih pravnih osebah. Železnica V letih uvajanja samoupravljanja ( ) se Jugoslovanske državne železnice (JDŽ) l preimenujejo v Jugoslovanske železnice (JŽ). Dr. Tadej Brate, slovenski strokovnjak za varstvo tehnične dediščine, zlasti za zgodovine železnice:»opuščanje cirilice v postajnih napisih se je začelo prav počasi in potihem z uvedbo ŽTP-jev. Vsaka republika je po novem dobila svojo železniško upravo: ŽTP - železniško transportno podjetje! Vse pa je združevala Zajednica JŽ - ki pa ji je bilo»figo mar«, kaj piše na posamičnih»štacionih«! Železniška transportna podjetja so bila vedno bolj neodvisna od Zajednice JŽ v Beogradu in so vodila vsak svojo politiko. Napisi v cirilici so začeli izginjati nekako v sredini šestdesetih let, a še to zelo počasi, previdno in nekoliko sramežljivo. Kolikor vem o tem, posebnega predpisa menda ni bilo, le kadar so morali napis občasno obnoviti, je del v cirilici skrivnostno izginil. Po letu 1970 je večina postaj v Sloveniji že bila brez napisov v cirilici. Tudi Hrvati so opuščali cirilico, Srbi pa tudi latinico, a ne dosledno. Vse skupaj je dokaj kaotično in brez ustrezne historične dokumentacije.«upokojeni logaški»ajznponar«(železničar) Damjan Petrovčič se spomni, da je še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja bil na logaški železniški postaji postajni napis Logatec tudi v cirilici. /Se nadaljuje/ Gvido Komar LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4 33

34 KULTURA ZGODOVINA OSNOVNE ŠOLE GORNJI LOGATEC (2. DEL) Krajevni šolski svet je 11. marca 1883 sprejel sklep o zidanju nove šole. Zemljišče za novo šolo je za nizko ceno prodal Janez Kobal, posestnik v Cerkovski vasi. Septembra 1884 je bila šola dokončana. Ves kraj je bil olepšan z državnimi in deželnimi zastavami. Zgodaj zjutraj so pokali topiči, nato je potekal slovesni sprevod. Ves čas so peli Logaški pevci. Razne slovesnosti in govori so potekali ves dan. V šolo v Gornjem Logatcu je prihajal slovenski pesnik Simon Gregorčič. Nanj spominja vzidana plošča v veži šole s pesnikovimi verzi: Svoj blagoslov, o Večni daj, da bil ta dom bi vir modrosti, kreposti vir in vir blagosti in sreče vir za ves naš kraj! Šolo v Gornjem Logatcu so obiskovali otroci iz Cerkovske vasi, Kalc, Gorenje in Blekove vasi, Hrušice ter Žibrš. (Bajc, 1986) Leta 1885 si je šola ob šolski stavbi uredila še vrt, na njem je postavila tudi čebelnjak. V šolskem letu je šola postala trirazredna, vseh vpisanih otrok je bilo so za otroke, ki so bili več kot uro oddaljeni od šole, dvakrat tedensko uvedli ekskurendno šolo. (Loštrek Žižek, 1997) V šolskem letu je šola postala štirirazredna. V tistih časih je država za učiteljsko mesto razpisala natečaj, na katerega se je zainteresirani učitelj prijavil, nato pa je bil z namestitvenim dekretom poslan na šolo. Vsak učitelj je moral opraviti tudi službeno zaobljubo. (Matičič, 2004) Nizke plače logaških učiteljev Na zasedanju kranjskega deželnega zbora 7. oktobra 1884 je poslanec Adolf Obreza deželnemu zboru izročil posebno prošnjo učiteljev logaškega okraja. V njej so zapisali, da prosijo za zvišanje plač. Najprej je to prošnjo obravnaval finančni odbor kranjskega deželnega zbora, potem pa 18. oktobra 1884 še deželni zbor. Poročevalec v imenu finančnega odbora je bil Franc Šuklje. Deželnemu zboru je predlagal, naj prošnjo logaških učiteljev zavrne, in ta je brez ene same razprave tako tudi sklenil. (Obravnave deželnega zbora Kranjskega v Ljubljani) Ljudska šola v Gornjem Logatcu, sezidana leta 1884 Ocenjevanje Spričevalo se je tedaj imenovalo šolsko naznanilo. Učitelji so v šoli ocenjevali: vedenje, pridnost, verouk, branje, pisanje, slovenski učni jezik, računstvo in geometrijsko oblikovanje, prirodopis in prirodoslovje, zemljepis in zgodovino, risanje, petje, telovadbo in ženska ročna dela. Ocene ali redi so se vrstili od ena do pet, pri čemer je bila petica najslabša ocena. Pri petju so pozornost namenjali predvsem petju domovinskih, narodnih in cerkvenih pesmi. (Matičič, 2004) Prva svetovna vojna Več dejstev iz obdobja italijanske okupacije potrjuje, da so Italijani nameravali v Logatcu ostati in ga poitalijančiti. Poleg vojske, karabinjerjev in velikega števila uradnikov so v Logatcu naselili tudi številne italijanske civiliste. Italijanščino so uvedli tudi v šolo (Logaški vedež). V letu 1916 je bil pouk večkrat ustavljen zaradi naselitve vojaštva v šoli ali pa je potekal samo popoldne. Slovenščina je leta 1918 postala učni jezik v celotnem državnem šolstvu. (Enciklopedija Slovenije) Med letom je šolska mladina v vojne namene nabirala robidovo in jagodovo perje za pripravo čaja ter po hišah nabirala volnene, pletene predmete in razno kovinsko orodje. Vseh učencev je bilo 257. Novembra 1916 je umrl cesar Franc Jožef I. in šolska mladina se je zaradi smrti udeležila slovesne črne maše po rajnem cesarju. Konec šolskega leta 1917/18 so na šoli poučevali: Leopold Pančuh, Franc Čuk, Štefanija Kokalj, Ana Golli, Amalija Pančuh, Ivana Kranner Leiler in Franc Kihne. Dne 17. novembra 1918 je italijanska vojska zasedla kraje občin logaškega in idrijskega sodnega okraja. Po odloku italijanske vojske so revnejši šolski otroci dobivali opoldansko kosilo, večje število pa tudi potrebno obleko, perilo in obutev. Med šolskim letom je šolski vodja večkrat hospitiral med poukom. Šolska knjižnica je na koncu šolskega leta štela 326 knjig, učiteljska pa 312 knjig. Vseh izposoj je bilo 638, otrok pa 261. Rapalska pogodba Novembra 1920 je Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev z Italijo podpisala rapalsko pogodbo. V njej so določili, kaj dobi Italija in kaj Jugoslavija in s tem napravili nekakšne provizorične meje. Pogodba je tudi določala, da se morajo Italijani umakniti iz Logatca. Italijani pa na to niso bili pripravljeni, nekaterim se je tukaj prikupilo in se je tukaj naselilo cel kup italijanskega civilnega prebivalstva. Mislili so si, da so tukaj tako ali tako gospodarji, vpletli so se celo v šolski pouk in kjer je bilo mogoče vsiljevali italijanski jezik. Videti je bilo, da si prizadevajo, da bi bilo Logatec mogoče poitalijančiti. (Mihevc, 1937) Po prvi svetovni vojni je šola postala državna ustanova, učitelji pa državni uradniki. (Loštrek Žižek, 1997) Besedilo in foto: mag. Zarja Trček 34 LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4

35 MAJ NA TRETJI STOPNIČKI KULTURA Majniki, z leve: Štefan, Andrej, Jana, Suvad, Zdravko. Foto: arhiv ansambla Po izjemno uspešnem nastopu na letošnjem festivalu Slovenska popevka in valček je stekel krajši pogovor z Logatčanom Andrejem Logarjem, vodjem narodnozabavnega ansambla Maj, ki domuje v Logatcu. Od kdaj muzicira ansambel Maj, sestavljen od vsepovsod, pa vendar domujoč v Logatcu? Naš Maj deluje od leta In res, čeprav Majevci izhajamo iz različnih koncev Slovenije, imamo sedež v Logatcu. Ta čas vodim ansambel in v njem pojem skupaj z Jano Benčina s Cola nad Ajdovščino, harmonikar Štefan Arh prihaja iz Preddvora, basist Zdravko Blažič iz Valburge pri Smledniku, kitarist Suvad Bečić pa živi v Ljubljani. Komu se je porodila misel za ustanovitev ansambla? Zamisel je ponudil basist Zdravko, ustanovitelji pa smo bili ob meni še Zdravko Blažič in prejšnji harmonikar Boštjan Sedmak. Nato smo k zasedbi povabili še pevko in kitarista. Od kod pa vam tako sanjavo ime Maj? Ja, maj, ki je tako razkošno pomladen, velja za mesec ljubezni. Ko smo se pripravljali za naš prvi nastop, še nismo imeli imena; nastop pa je bil predviden v maju.»pa bodimo Maj,«je menil naš kitarist. In pri tem je ostalo. Katerih žanrov se loteva Maj? Najraje ustvarjamo narodnozabavne skladbe, saj je Maj vendar narodnozabavni ansambel. Igramo pa tudi zabavno, pop glasbo, pojemo dalmatinske pesmi, skratka, imamo širok nabor skladb. Posebej pa uživamo v ustvarjanju lastnih skladb. Seveda, pomagamo si tudi z skladbami drugih avtorjev, denimo Petra Finka ali Igorja Podpečana, s teksti so nam blizu Matej Kocjančič, Bernard Miklavc, Silvan Praček Maks Kod vse je odmevala glasba Maja? O, teh odmevov je bilo že kar nekaj. Poleg koncertov in nastopov po zabavah je Maj naštel še več uspešnih udeležb na festivalih, tako na Festivalu narečnih pesmi 2014, v Števerjanu 2013, 2014, 2015; na vseh festivalih smo se uvrstiti v finale. Nastopili smo tudi v TV oddaji»na zdravje«in se uvrstili v finale tekmovanja Razglednica s skladbo Ljubljanski grad. Nekajkrat smo se predstavili tudi v TV oddaji»slovenski pozdrav«. Lani poleti smo izdali svoj prvi CD Češnjice, ki smo jih promovirali v Goriških Brdih prav ob prazniku češenj. Imamo posnete tudi štiri videospote. LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4 Kako je prišlo do uvrstitve na letošnjo Slovensko polko in pomlad? Ob lanskem posnetku skladbe Frizerski salon smo se takoj odločili, da jo bomo ponudili na kak festival, zavedajoč se, da se narodnozabavno glasbo peča veliko kvalitetnih ansamblov. Zato težimo za tem, da bi bile skladbe z besedili kar se da izvirne. In ko je januarja letos RTV objavila razpis za Slovensko polko in valček 2016, smo se odločili za preizkus. Izmed 58 prijavljenih skladb nas je strokovna komisija izbrala za enega izmed šestih ansamblov, za finalni nastop prav s polko Frizerski salon. Besedilo za polko je pripravil Matej Kocjančič, glasbo in aranžma pa sem prispeval sam. Uvrstili ste se na tretje mesto; ste tega veseli ali ste merili više? Seveda, uspeha smo veseli in še bolj kot to. Dosežek nas obvezuje za pridno delo z novimi skladbami, s katerimi se želimo udeležiti pomembnih festivalov, kot sta Vurberg in Števerjan. Razmišljamo tudi o zmagi na enem od prihodnjih festivalnih preizkusov. In načrti za naprej? Zvestoba glasbi, ki smo ji nekako zapisani; nadaljevali bomo z obetavnim ustvarjalnim delom. Marcel Štefančič 35

36 MED NAMI 4.418»KOLESARSKIH«KILOMETROV V 58 DNEH GREAT DIVIDE MOUNTAIN BIKE ROUTE KOLESARSKO-POPOTNIŠKI IZZIV Logaška občina je znana po predanih športnikih in rekreativcih, ki sprejemajo takšne in drugačne izzive. Na športno-potopisnem predavanju v organizaciji ŠD Hotedršica smo konec marca prisluhnili Vidi Trček in Zlatku Kampušu, ki sta predstavila svoj kolesarski podvig. O tem smo se po predavanju pogovorili z Zlatom. Kako je prišlo do odločitve za tako zanimiv popotniški podvig? Oba imava rada aktivnosti v naravi gorništvo, tek, smučanje, kajakiranje, v zadnjem času pa tudi gorsko kolesarjenje, ki je povezano s hribi, gozdnimi kolovozi in enoslednicami. In ker na potovanjih iščeva predvsem lepo naravo, razglednost, prijazne ljudi na redko naseljenih območjih, sva želela združiti najin dopust z gorskim kolesarjenjem. Po spletu in literaturi sva iskala daljšo, razgledno, neprometno, varno, vremensko sprejemljivo območje, primerno za gorsko kolesarjenje. In tako sva našla opise za gorsko kolesarjenje po razvodnici dela severne Amerike Great Divide Mountain Bike Rute (GDMBR). Ta sledi celinski razvodnici porečij med Mestom Banff v Kanadi in naseljem Antelope Wells v Novi Mehiki. Speljana je skozi zvezni državi Alberta in British Columbia v Kanadi in petimi Montana, Idaho, Wyoming, Colorado in New Mexico v ZDA. Pot 32-krat prestopi razvodnico, ki sledi gorovju Rocky Mountains, največ se od nje oddalji 80 km. Večinoma je speljana po stranskih makadamskih poteh, ponekod tudi po stezah in le redko po asfaltiranih cestah. Prečka 17 narodnih parkov. Zaradi snega v visokih hribih je prevozna le v poletnih in zgodnjih jesenskih dneh. Že leta 1995 jo je kartiralo in objavilo znano ameriško kolesarsko združenje Adventer Cycling Association. V začetku je potekala le po razvodju ZDA od mejnega mesta Roosville, leta 2003 pa so dodali še 420-kilometrski odsek po Kanadi. Objavljajo jo kot najdaljšo kilometrsko, z zemljevidi pokrito gorsko kolesarsko pot. Kako sta se na pot pripravila? Fizične priprave so bile močno povezane s praznovanjem Vidine 50-letnice. Skoraj vsak si želi proslaviti ta dogodek, načini pa so seveda različni. Vida si je želela spominjati se srečanja z Abrahamom s tremi pomembnimi osebnimi uspehi, povezanimi z njenim zdravim načinom življenja. Prijavila in seveda tudi uspešno končala je dva 100-kilometrska gorska ultramaratona Vipavska dolina in Ultrapušelc (tretji dogodek je kolesarjenje po GDMBR). Njeni treningi so bili usmerjeni v uspešen nastop na omenjenih gorskih tekmah. V zimskih in spomladanskih mesecih je poleg smučarskega teka delala 40- do 60-kilometrske teke-pohode po hribovjih Javornikov, Brkinov in Krasa. Jaz sem jo običajno spremljal s kolesom in si tudi nabral potrebno kondicijo. Organizacijske priprave niso bile zahtevne. Preko spleta sva iz ZDA naročila zemljevide in knjigo s podrobnim opisom poti. Nakup letalskih kart je bil zaradi različnega mesta prihoda in vrnitve nekoliko zahtevnejši. Zaradi prestopa meje v ZDA po cesti nisva potrebovala nobenih dodatnih dovoljenj. Tudi priprava koles in druge opreme ni bila zahtevna, saj imava kolesi že s prejšnjih potovanj opremljeni z ustreznimi prtljažniki in nepremočljivimi torbami. Kolesarski servis nama je natančno pregledal kolo, zamenjal nekaj slabših delov, na Vidinem kolesu pa tudi vgradil nove kakovostne terenske gume. Sta imela na poti kaj tehničnih težav s kolesi? Na daljših, večtedenskih ali mesečnih potovanjih kolesarji navadno vozijo zaradi možnosti poškodb nevzmetena kolesa. Jaz imam na svojem starem, preizkušenem Cr-Mo kolesu vzmetne vilice z za današnje čase zastarelo jekleno vzmetjo. Vida pa ima novejše Al kolo s kakovostnim zračno-oljnim vzmetenjem, ki se je pokvarilo že po tretjini poti. Verjetno zaradi umazanije so popustila tesnila in vilice so se lahko uporabljale le v zaklenjenem položaju. Tudi moje kolo je potrebovalo servisiranje. Na približno polovici poti so morali zamenjati verigo, zadnje zobnike, ki so se razrahljali, in pletenico menjalnika. Gumo pa sva predrla le enkrat. Spala sta predvsem v kampih državnih in zasebnih, kakšna je razlika in kakšne so cene? V narodnih parkih so le državni kampi, ki pogosto nudijo le najnujnejše. V njih ni stalnega osebja ali trgovine. Vodo se običajno lahko načrpa iz zemlje z ročno črpalko ali poišče v bližnjem potoku in ni vedno pitna. Sanitarije»na štrbunk«so zidane, neverjetno čiste in vedno založene s toaletnim papirjem. Ti kampi delujejo večinoma po načelu samoprijave ob vhodu je informacijska tabla, kjer so napisana pravila in cenik. Na tabli je tudi škatla s praznimi obrazci in kuvertami ter škatla, kamor 36 LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4

37 MED NAMI oddaš izpolnjen obrazec s priloženo gotovino. Prostori za kampiranje so oštevilčeni in označeni. Plačuje se cena na prostor (od 5 do 27 $). Zasebni kampi so podobni našim ograjeni, z varovanim vhodom in ograjo ter vsem udobjem, trgovinico, sanitarijami, s toplo vodo, tuši in pralnimi stroji. Obiskovalci se večinoma pripeljejo z velikimi, udobnimi počitniškimi vozili ali prikolicami, redko krajšimi od sedem metrov. Cene so od 20 do 40 $. Koliko drugih kolesarjev sta srečala in katero od njihovih zgodb sta si najbolj zapomnila? Razvodnica je dobro poznana po celem svetu in ker je prevozna le v poletnih mesecih, sva srečala kar nekaj kolesarjev. Večina gre v smeri S J, nekateri pa se odločijo tudi v obratni smeri. Potovali smo različno hitro, tako sva nekatere ujela, drugi pa naju. Z vsakim pa smo poklepetali in si izmenjali informacije o poti. Spominjam se dveh mladih Američanov, s katerima smo se srečevali nekaj dni zaporedoma. Najprej smo se srečali v kampu rudarskega mesta Butte, kjer smo skupaj prevedrili popoldansko nevihto. Fanta, stara dobrih dvajset let, sta se naslednje jutro odpravila naprej, midva pa sva vremensko napoved še ene fronte vzela resno in raje počivala v kampu. In res, po prijetnem dopoldnevu se je opoldne razbesnela nevihta. Kasneje sva izvedela, da je fanta nevihta s sodro ujela na vrhu prvega prelaza. Tako sta bivakirala v primitvnem kampu pod streho stranišča. Naslednje dopoldne sta se ravno posušila in ogrela do takrat, ko sva prišla midva mimo. Na vrhu istega prelaza pa sva srečala še 59-letno Ann, ki je potovala sama. Prvi vtis je bil, da je mlada vitalna kolesarka, ki sodi k fantoma. Z Ann in fantoma smo se spet srečali pozno popoldne v naslednjem kraju, kjer so prenočevali na travniku za gostilno. Celodnevno kolesarjenje z vetrom v prsi jih je utrudilo in jim vzelo voljo do napredovanja. Midva sva spet preverila vremensko napoved in ker je napovedovala novo deževno fronto čez dobra dva dni, sva se odločila, da pot nadaljujeva, in se od njih poslovila saj smo imeli skoraj 250 km do naslednjega mesta. Pa še veter se je zvečer umiril. V naslednje mesto Limo sva prispela čez dva dni v lepem vremenu in tam vedrila ves naslednji deževen dan. Ann je prispela tisti dan popoldne popolnoma izčrpana, saj jo je grmenje zbudilo med kampiranjem sredi ničesar in se je ob 2.00 zjutraj oblekla in odpravila naprej po dežju, ki je pot spremenil v skoraj neprehodno blato. Večkrat je morala sestopiti in očistiti kolo, ker se zaradi blata na njem ni vrtelo. Naslednje jutro sva v sončnem vremenu odkolesarila naprej, Ann je potrebovala dan počitka, fanta pa še nista prispela. Kateri del poti vama je po svoji naravni lepoti ostal še posebej v spominu? Vsak del pokrajine je bil zanimiv na severu prostrani, iglasti gozdovi s kristalnimi jezeri in njihovimi pritoki. Borovi gozdovi so posebej lepo dišali. Na srednjem delu Montana in Wyoming je prevladovala odprta prerija, kjer je veliko poti potekalo po opuščenih železniških progah ali poteh, kjer so prenašali pošto jahači Pony Expressa. Skozi Wyoming in Kolorado sva se vzpenjala in spuščala čez prelaze po poteh iskalcev zlata. Proti Mehiki pa je pokrajina že prehajala v puščavsko, s kaktusi pokrito pokrajino. Pričakovala sva več goratega, skalnega območja. Le državni park Grand Teton (poleg mnogo bolj znanega Yellowstona) v Wyomingu je nekoliko podoben našim Alpam in nama je LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4 bil najbolj všeč. Presenečena sva bila tudi nad čistočo in ekološko ozaveščenostjo prebivalcev severnega in osrednjega dela poti GDMBR. Kljub temu da (razen v mestih ali večjih, zasebnih kampih) ni smetnjakov, na svoji poti skoraj nisva videla odvržene embalaže ali drugih smeti. Domačini, pa tudi turisti se držijo pravila, ki velja v večini kampov:»keep in - keep out«(kar prineseš tudi odnesi). S seboj sta imela samo običajen vodič po poti in zemljevide torej je mogoče potovati tudi brez drage tehnike? Ljudje smo na veliko srečo zelo različni. Nekateri hodijo na dopust v drage»all inclusive«hotele, drugi raje kampirajo v prikolici ali šotoru. Nekateri hodijo na vodena potovanja z avtobusi ali na trekinge v gore. Potovanje s kolesom je premikanje z lastno energijo, s šaljivimi, modernimi besedami rečeno tudi na obnovljivo energijo in z ničelnim izpustom. Poleg neposrednega stika z naravo in ljudmi nudi tovrstno potovanje tudi zadovoljstvo, da si večinoma odvisen le od sebe in osnovnih tehničnih pripomočkov. Mnogi se na potovanjih ali drugače orientiramo le z zemljevidom in kompasom. Ves čas je treba opazovati bližnjo in daljno okolico, biti pozoren na spremembe in delati primerjavo s karto. Poleg boljšega spoznavanja pokrajine je tudi zadovoljstvo ob dosegu cilja na tak način mnogo večje. Ker ta pot poteka po redko naseljenih krajih, tudi nikjer ni mobilnega signala. Zato sta najina telefona ostala ugasnjena. Običajno sva vsakih nekaj dni prišla do kakega naselja ali kampa, ki je imel brezžično povezavo v svet. Tam sva preverila vremensko napoved za naslednje dni, kar nama je olajšalo načrtovanje poti za naprej. Kaj bi svetovala kolesarjem, ki se odločajo za to pot? Razen osnovnih nasvetov (ustrezna fizična priprava, kakovostna gorska kolesa, lahka oprema), lahko vse informacije dobite na spletni strani Adventure Cycling Association: Priporočava nakup zemljevida Kanade, šestih zemljevidov ZDA in knjige avtorja McCoya: Cycling the Great Divide. Od cilja mejnega prehoda med Antelope Wells je najbližje letališče (Tuscon ali El Paso) oddaljeno blizu 300 km ali več. Za pomoč in prevoz priporočava, da navežete stike z Jefferyem Sharpom iz Hacite gmail.com). Urška Orešnik Foto: osebni arhiv V. T. in Z. K. 37

38 MED NAMI NEPOZABNO POTOVANJE MALEGA RAZISKOVALCA DRUGOŠOLEC LEONARD V ZVEZDNEM MESTU 12. ves svet. Tega dne je namreč april je poseben dan, predvsem za Rusijo, a tudi za obletnica, ko je Jurij Gagarin leta 1961 kot prvi človek obkrožil Zemljo. V Rusiji je to velik praznik, dan kozmonavtike. Prav zato sem bila izjemno vesela, da sem se imela priložnost pogovarjati s človekoma, ki o vesolju in vsem, kar temu pritiče, veliko vesta. Starejši, dedek Lev Kuzmin, in mlajši, komaj osemletni Leonard Rupnik, njegov vnuk, sta bila moja sogovornika, ki sta name naredila več kot prijeten vtis. Srečanje v logaški knjižnici, podkrepljeno z množico slikovnega, predvsem pa besednega materiala, je minilo kot en sam trenutek. Navdušil me je predvsem Leonard, ki mu toliko znanja ne bi pripisal niti največji optimist. Njegovo zanimanje za vesolje izvira seveda iz njegove družine. Dedek Lev Kuzmin je po poklicu inženir za vesoljsko napravo. V letošnjem februarju se je 40 učencev in dijakov iz Slovenije udeležilo ekskurzije v Rusijo, natančneje v Zvezdno mesto blizu Moskve. Tam namreč stoji center za pripravo kozmonavtov Jurija A. Gagarina. V okviru izobraževanja so se udeleženci srečali s kozmonavtom, ki jim je predstavil življenje v vesolju. To niti ne bi bilo tako zanimivo, če ne bi bil med udeleženci tudi Levov vnuk Foto: arhiv Leva Kuzmina Leonard, ki je bil z osmimi leti nekakšna izjema med udeleženci, kajti starost je morala biti najmanj 14 let. Seveda brez posredovanja dedka obisk ne bi bil mogoč, pravi Leonard. Skupaj z drugimi si je ogledal prave simulatorje, videli so tudi natančne kopije vesoljskih postaj Mir in Mednarodne vesoljske postaje ter kabinet prvega vesoljca Jurija Gagarina. Lev Kuzmin z ženo Natalio živi v Logatcu dobra štiri leta, sem sta prišla iz milijonskega sibirskega mesta Omska. V Logatcu živi namreč njuna hči Elena, poročena s Slovencem Rokom Rupnikom. Pove, da v Sloveniji izjemno uživata, veliko potujeta, občudujeta naravne in turistične znamenitosti, predvsem pa sta navdušena nad prijaznostjo ljudi. Natalia predava ruščino študentom, Lev pa uživa s svojim vnukom in nanj prenaša neprecenljivo znanje o vesolju. Toliko znanja in izjemne govorne spretnosti pri malem drugošolcu ne najdeš prav pogosto. Spretno je med pogovorom prevajal dedkove besede in pojasnjeval ogromno podatkov, ki jih je na potovanju slišal. Vredno bi ga bilo povabiti, da morda tudi širši javnosti predstavi zanimivosti o vesolju, saj, kot pravi Lev, Slovenija ni vesoljska država, čeprav je Herman Potočnik eden izmed začetnikov vesoljske tehnologije in v Vitanju imamo celo vesoljski center. Če vas o vesolju kaj zanima, pa le pokličite Leonarda in njegovega dedka. Z veseljem se bosta odzvala in vaše znanje obogatila za prenekatero zanimivost. Metka Bogataj Foto: arhiv Leva Kuzmina»POŠLJI SMS NA 19191!«Vrnimo se v preteklost, v petdeseta leta prejšnjega stoletja. To je bilo obdobje obnove po končani vojni. Pri gradnji in obnovi so stopili skupaj sorodniki, sosedje, prijatelji. Danes pa skuša država obdavčiti prav vse tudi sosedsko pomoč. Seveda se je država vmešavala tudi takrat: imeli smo pet- in večletne plane, ljudi pa je povezovala v zadruge, izvajale so se komasacije, melioracije, nacionalizacije tem so po letu 1990 sledile denacionalizacije. O smiselnostih, koristih vseh teh izacij ne bi razpravljal. Mladi pa so se bolj ali manj prostovoljno udeleževali mladinskih delovnih akcij. V 60-letih se je razpasla posebna oblika zbiranja sredstev,»samoprispevek«imenovana. Zaposleni so prispevali del dohodka za izgradnjo šol, vrtcev, pa tudi manj običajnih objektov: za mrliške vežice, na primer. Potem smo pred 25 leti postali država, Republika Slovenija. V začetku je kazalo dobro, dobili smo certifikate, kar je pomenilo, da smo iz samoupravljavcev postali bolj ali manj uspešni kapitalisti. Iz socializma smo prešli v kapitalizem in kakor občutimo zadnja leta, smo prešli v tisto najbolj»gnilo«obliko, o kateri so nam govorili desetletja po vojni. Vedno več ljudi živi, pravzaprav životari pod»pragom revščine«. Sem spada približno četrtina upokojencev, ki jim je predsednik DESUS-a pred leti obljubljal tisoč evrov pokojnine! Da nekako preživijo, delno poskrbi država prek svojih institucij, a brez pomoči Rdečega križa, Karitasa ter drugih organizacij, društev in posameznikov ne bi šlo. Zbiranje sredstev poteka na razne dobrodelne načine, eden od teh pa je tisti iz naslova:»pošljite SMS na 1919 in darovali boste enega ali pet evrov.«. Teh naslovov pa je veliko, od AFRIKE do ZVEZEK, vmes pa vsaj 30 drugih. Darovi so namenjeni otrokom v Sloveniji, pa v Afriki in drugod po svetu, precej jih je namenjeno zbiranju sredstev za ljudi z raznimi zdravstvenimi težavami. Na ta način zbirajo sredstva gasilci (GASILEC), planinci (POT) Nekateri so namenjeni brezposelnim (DARUJEM bivšim delavcem Primorja), eden celo za ohranitev TV postaje ( NETTV)!, ali pa kar LJUDEM mesta Ljubljane (na»potujočih«oglasih avtobusov LPP-ja). Torej bo vsak Ljubljančan upravičen do teh sredstev? Pa to še ni vse: skoraj ne mine teden, da ne bi bilo dobrodelnega koncerta, dobrodelne akcije, nekatere prenašajo tudi naše televizije in radijske postaje Ne rečem, saj je prav, da pomagamo, toda čemu, za vraga, imamo potem državo? Brane Pevec 38 LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4

39 ODKOPAVANJE RESNICE MED NAMI Pogovarjati se z mojstrom»žličkarjev«je zelo vznemirljiv izziv. Zato mi je v čast, da sem k pogovoru uspel pridobiti sokrajana, arheologa dr. Antona Veluščka, predstojnika Inštituta za arheologijo ZRC SAZU. Kako ste spoznali, da je arheologija vaša velika ljubezen, ki vas je očarala in zapeljala? Zanimanje za preteklost me preganja že od otroštva. V Sloveniji me formalni študij zgodovine sicer ni nikoli privlačil. Prevladalo je zavestno popačeno razlaganje»naprednih«delavskih gibanj in revolucije. Tako je kot opcija ostala le arheologija. Bogu sem neizmerno hvaležen, da me je usmeril na to pot. Ko prebiram literaturo o vašem delu, opažam, da ste vodilni raziskovalec kolišč. Kako so živeli in čutili naravo»močvirniki«? Do prazgodovinskih koliščarjev gojim veliko spoštovanje. Raziskave, ki jih vodim, dokazujejo, da so živeli v sožitju z naravo. Odkrivamo tudi podobnosti s sodobnim človekom, kar me je na začetku raziskovalne poti še presenečalo, danes nič več. Med vaše aktualne projekte sodi tudi sodelovanje v Komisiji RS za evidentiranje prikritih grobišč. V njej sodeluje še en Logatčan, geomorfolog in speleolog dr. Andrej Mihevc. Kakšni so občutki ob soočanju s to bolečo rano slovenskega naroda? Predlagam, da obvezni program srednjih in poklicnih šol zapove obisk ene izmed več kot 600 znanih lokacij medvojne in povojne tragedije slovenskega naroda, ko je brat dvignil zločinsko roko nad sobrata. Spoštljiva obiska Hude jame in taborišča v Gonarsu bi morala biti predpogoj za pristop mladostnika k zrelostnemu izpitu maturi. Trenutno delujete v Krimski jami nad Borovnico, kjer je še veliko skrivnosti, ki naj bi tudi po vaši zaslugi bile končno razčiščene, žrtve pa pokopane. Pri razčiščevanju tega primera so moje zasluge zanemarljive. Ne pozabimo na velik angažma predsednika Komisije Jožeta Dežmana in drugih članov ter na jamarje in domačine iz neposredne okolice jame. Ljudje se zbirajo ob jami, v molitvi in tišini spremljajo naše delo. Nekateri še vedno iščejo svojce. Kako ljudje sprejemajo vaše delo v Komisiji? Mešano, največkrat zelo oportunistično. V navideznem svetu legend o NOB ter pritiskov razlagalcev druge ali celo tretje generacije na vse pore v družbi, je takšno obnašanje pričakovano. Ne glede na to menim, da se položaj spreminja. Resnici oz. zgodovinskim dejstvom ni mogoče zaukazati, naj za vedno ostanejo v nepropustno zaprti škatli. Če se vrnem k jami. Z materialnimi dokazi smo potrdili govorice, da so t. i. osvoboditelji naroda jamo polnili z ljudmi tudi po in ne le med vojno. Iz virov izhaja, da so bili v brezno vrženi celo štiriletna deklica in njena mama, kot tudi npr. skupina»rešenih«internirancev z vlaka za Gonars. Po pisanju negovalcev tradicije NOB naj bi odšli domov. Na spiskih je omenjeno tudi ime študenta J. Petka iz Logatca. Ukaz za njihovo likvidacijo je še ohranjen. Podpisan je politkomisar 1. bataljona»ljube Šercerja«. Slovenija je posejana z morišči. Žrtve revolucije čakajo na pokop. Smo lahko glede njihovega dostojnega pokopa optimisti? Seveda, čeprav je brezen in drugih morišč preprosto preveč, da se bo vse raziskalo in prekopalo. Gre za odnos in razumevanje stvari. Po vsej Sloveniji leži še preko nepokopanih žrtev povojnih likvidacij. Izkop in dostojen pokop vseh bo velik zalogaj, trajal bo leta. Sama prikazana dejstva pa predstavljajo našo zgodovino v popolnoma drugačni luči kot do sedaj. G. Velušček, najlepša vam hvala za pogovor in naj vas pri odkrivanju resnice spremlja veliko uspeha. Za zgodovino in narodovo dobrobit opravljate neprecenljivo delo. Robert Albreht LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4 39

40 POSLOVNE STRANI TOČKA VEM V LOGATCU VSI ODGOVORI NA ENEM MESTU Točka VEM (Vse na Enem Mestu) je brezplačni javni državni portal in servis za občane oziroma (bodoče) podjetnike in podjetja, katerega namen je omogočiti čim lažje, hitro in brezplačno poslovanje z javno upravo ter na enem mestu ponuditi vse informacije za začetek poslovanja. Na VEM točki lahko ustanovite s.p. ali d.o.o., prijavite spremembo podatkov v Poslovnem registru Slovenije, oddate davčne podatke ali zahtevo za identifikacijo za namene DDV, uredite obvezna socialna zavarovanja zase in za zaposlene, objavite prosto delovno mesto, pridobite obrtno dovoljenje, pooblastite drugo osebo za delo s sistemom e-vem. Torej postopke za vpis v registre in evidence Finančne uprave Republike Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. POLOŽAJ TOČK VEM UREJA ZAKON O SODNEM REGISTRU Večino postopkov lahko uredite tudi od doma prek portala e-vem evem.gov.si. Za nekatere storitve pa je treba obiskati točko VEM. Vse storitve, ki jih nudijo točke VEM, so brezplačne. Točke VEM so na izpostavah AJPES, organizirane pa so tudi v okviru Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, upravnih enot ter agencije SPIRIT Slovenija. Storitve VEM opravljajo tudi notarji, ki pa te zaračunavajo. V Logatcu storitve točke VEM lahko opravite na Območni obrtno-podjetniški zbornici Logatec (Tržaška c. 11 ob semaforiziranem križišču).celostne storitve točk VEM tako obsegajo administrativne postopke kot osnovno podjetniško svetovanje, informiranje ter druge storitve, povezane z vstopom v podjetništvo, ki jih bodoči podjetnik potrebuje. Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec (OOZ Logatec) zagotavlja storitve VEM skladno s pravilnikom o točkah VEM, hkrati pa na podlagi 40-letnih izkušenj in s poglobljenim znanjem glede pogojev za opravljanje dejavnosti in poznavanjem razmer v najrazličnejših panogah storitve uporabnikom ponuja celostno. Zagotavlja namreč tudi specialistično podjetniško svetovanje in podporo ter druga poslovna svetovanja z različnih področij (davki, delovno pravo, varovanje okolja, varnost in zdravje pri delu, intelektualna lastnina, čezmejno opravljanje storitev itd.), ki jih podjetnik oziroma podjetje potrebuje ob urejanju tovrstnih postopkov prek točke VEM. To je dodana vrednost točke VEM, ki jo ima Logatec. V okviru vstopnih točk VEM OOZ Logatec nudi konkretno, uporabno, predvsem pa profesionalno strokovno- -svetovalno pomoč v postopku pred registracijo podjetja, administrativno pomoč v postopku same registracije samostojnega podjetnika ter svetovanje v kasnejših fazah poslovanja podjetnika. Na točkah VEM potrebujete osebni dokument in svojo davčno številko. Če storitve opravlja pooblaščenec, mora predložiti tudi overjeno pooblastilo za opravljanje postopkov. Pri nekaterih postopkih je treba priložiti določene posebne priloge. Poznati pa morate podatke, ki jih bo referent VEM v vašem imenu prek portala e-vem posredoval pristojnim ustanovam. Če postopke poznate, lahko določene storitve opravite od doma prek e-vem portala. Potrebujete le kvalificirano digitalno potrdilo. Uporabite lahko tudi digitalno potrdilo, izdano za zaposlene pri poslovnem subjektu. Digitalno potrdilo izdajajo upravne enote, Pošta Slovenije, Halcom, NLB Brezplačno digitalno potrdilo SIGEN-CA za fizične osebe lahko dobite na Upravni enoti Logatec. Vsa podjetja imajo preko sistema elektronskega pooblaščanja s strani zakonitega zastopnika možnost pooblastiti zaposlene ali druge osebe za opravljanje postopkov (npr. oddaja obrazcev za prijavo v socialno zavarovanje, prijava sprememb podatkov o družinskih članih, prijave potrebe po delavcu itd.). Zakoniti zastopnik potrebuje kvalificirano digitalno potrdilo, s katerim pooblasti osebo na njegovo davčno številko, ki bo opravljala storitve v imenu podjetja. Pooblaščena oseba za opravljanje postopkov za podjetje, za katerega je pooblaščena, potrebuje kvalificirano digitalno potrdilo. Pooblastilo lahko zakoniti zastopnik časovno omeji in tudi prekliče. OOZ Logatec je torej v okviru mreže VEM edina vstopna točka VEM, ki v naši občini ponuja celostne in standardizirane storitve Vse na Enem Mestu. Vsi postopki so za občane brezplačni, zbornica je delovanje točke VEM do leta 2015 zagotavljala izključno iz svojih lastnih sredstev, v letu 2016 pa bo del sredstev za delovanje točke VEM sofinancirala tudi Občina Logatec. Logaška točka VEM je letos (do 1. aprila) opravila prek 350 postopkov. V zadnjih 12 mesecih pa se je registriralo 100 novih samostojnih podjetnikov posameznikov ter štiri družbe z omejeno odgovornostjo. Zagotavljanje storitev vstopne točke VEM v okviru OOZ Logatec prinaša dodano vrednost za občane, samostojne podjetnike posameznike in gospodarske družbe v Logatcu. Storitve obsegajo dostop do informacij za ustanovitev, razvoj in poslovanje, hitrejšo in cenejšo ustanovitev podjetij, poenostavitev postopkov ter informacije že delujočim podjetjem. Pomemben je dostop specialističnih odgovorov in rešitev na enem mestu, kar se je v dosedanji praksi izkazalo kot nuja, saj so vprašanja potencialnih in delujočih podjetij vedno bolj zapletena, povezana s poslovanjem v tujini, različnimi specialnimi zakoni, spremembami in novostmi, ki vplivajo na poslovanje malih podjetij. Poslanstvo OOZ Logatec, ki ga uresničuje tudi v okviru logaške točke VEM, je narediti podjetniško okolje čim prijaznejše (bodočemu) podjetniku oziroma podjetju. Podjetništvo je za mnoge odskočna deska na poti do prve zaposlitve oziroma kariere. Občanke in občani, podjetja in podjetniki v Logatcu, dobrodošli na točki VEM OOZ Logatec! RAZVIJ SVOJO IDEJO V PRAVI START-UP Dejan Šraml CREA 2016 je desetdnevni brezplačni program za študente, na katerem boste pridobili praktična znanja s področja podjetništva, informacijsko-komunikacijskih tehnologij in oblikovanja ter razvili svoje start-up podjetje. CREA 2016 vabi ekipe z oblikovano poslovno idejo, da nadgradite oblikovalski vidik in s tem uporabniško izkušnjo storitve oziroma produkta, poslovni model ter predstavitev vaše ideje (ang. pitch). Prav tako vabljeni študenti posamezniki, s poslovno idejo ali brez nje, saj lahko skupaj z ostalimi udeleženci sestavite novo ekipo ali pa se pridružite obstoječi, ki išče prav vaša znanja in zanos. Z uspešno zaključeno poletno šolo boste pridobili 3 ECTS kreditne točke, najboljši pa boste imeli priložnost sodelovati tudi na mednarodnem podjetniškem dogodku. Tema letošnje poletne šole CREA 2016 je Zelena prihodnost in se navezuje na Ljubljano, nosilko naziva Zelena prestolnica Evrope 2016, ki poudarja pomen novih produktov in storitev, ki doprinesejo k bolj trajnostni prihodnosti. Osrednji sklop poletne šole bo potekal od 19. do 29. julija Prijave zbiramo do 17. maja Več informacij in prijave na: 40 LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4

41 TURIZEM KOLESARJENJE PO RAZGIBANEM SVETU ROVTARSKIH IN HOTENJSKIH ŽIBRŠ ČUDOVITI RAZGLEDI, BOGATA FLORA IN FAVNA TER SPOMENIKI KULTURNE DEDIŠČINE V tokratnem popotnem namigu bomo kotičke logaške občine odkrivali na kolesu. Na krožni poti med Logatcem, Rovtarskimi Žibršami, Hotedršico in Ravnikom bomo naredili 22 kilometrov in 400 višinskih metrov. Potepanje ne bo nasitilo zgolj naših estetskih brbončic, temveč tudi čisto prave, saj si bomo ob poti lahko privoščili tudi kulinarično razvajanje s pristnimi slovenskimi jedmi. Izlet je zaradi mestoma grobe podlage primeren za gorska kolesa, vendar pa se na pot lahko odpravimo tudi s trekingi. Začnemo lahko kjer koli v Logatcu, usmeriti pa se moramo mimo picerije Zvonček proti Centru za zaščito in reševanje, pred katerim zavijemo levo na makadam. Dober kilometer se držimo glavne poti, potem pa po krajšem vzponu na vrhu klanca, kjer se cesta usmeri v desno, zavijemo levo na kolovoz. Preden bi se kolovoz spustil navzdol, zavijemo navzgor na desni stranski kolovoz in vožnjo nadaljujemo skozi gozd. Svet se kmalu odpre in znajdemo se na čudovitih jasah, območje se imenuje Laze. Nadaljujemo mimo dveh hiš na naši desni do glavne ceste Medvedje Brdo-Idrija, kjer se usmerimo levo na asfalt. Sledi razgledno kolesarjenje do lesene table v Rovtarskih Žibršah, kjer se v zaselku Planina spustimo levo v smeri Hotedršice in Žejne doline. Na razpotju, kjer je modra kolesarska tabla, se usmerimo desno Sv. Janez Nepomuk Žejna dolina in uživamo v vožnji ob Žejskem potoku, ki se vije skozi botanično in živalsko izjemno pestro dolino. Tu bomo lahko našli nekatere izredno redke mesojede rastline, kot tudi še bolj redko Loeselovo grezovko, za katero so mislil, da je že izumrla, dokler je niso našli v Žejni dolini. Bogata je tudi vodna favna, saj tu živijo divje race, kačji pastirji, raki koščaki in urhi, našli bomo tudi izredno redkega raka jelševca. SVETI JANEZ NEPOMUK, REŠI NAS POPLAV! Kmalu se pripeljemo v slikovito vas Hotedršica, od koder izhaja rod Jožeta Plečnika, saj se je tu rodil in izučil za mizarja Jožetov oče Andrej, zato se bomo odpeljali do osrednjega dela vasi, trga s cerkvijo sv. Janeza Krstnika. Znameniti slovenski arhitekt je leta 1935 naredil načrt za ureditev trga, most pred cerkvijo naj bi bil prav tako njegovo delo, kar pa strokovno ni potrjeno. Zamenjal naj bi lesenega, od kjer je Plečnik prenesel kip sv. Janeza Nepomuka, ki stoji še danes. Svetnika častijo kot zavetnika zoper obrekovanje in poplave, njegovi kipi tako krasijo številne mostove po Evropi. Po Hotedršici in okolici, kjer lahko radovedni duh najde še marsikatero zanimivost, je speljana turistična krožna pot, nad katero bdi TKD Hotedršica. MIMO LAM PROTI RAVNIKU Če ste se med potjo že nekoliko utrudili, se lahko okrepčate v gostilni Turk, ki stoji ob glavni cesti proti Idriji. Od cerkve nadaljujemo mimo pokopališča čez polje, kjer se na cesti usmerimo levo in čez nekaj metrov v trikotnem križišču desno. Po dobrih 50 m se za gručo hiš na naši levi usmerimo levo v strm, a kratek klanec, na vrhu katerega bomo lahko občudovali ograjen pašnik z lamami, gozdna pot pa nas bo kmalu pripeljala nad razgledno vas Ravnik s cerkvijo sv. Barbare. Spustimo se do središča LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4 vasi, kjer na križišču treh poti stoji Plešnarjeva domačija, ki je skupaj s hlevom, kamnito kaščo in vodnjakom eno redkih v celoti ohranjenih domačij na logaškem območju. Zaradi svoje slikovitosti in lege, mimo katere sta speljani logaška kolesarska transverzala (LKT) in logaška planinska pot, se ob njej marsikdo ustavi. KULINARIČNI POSTANEK NA KMETIJI URBANOVC Nadaljujemo levo po asfaltni cesti, ki po slabem kilometru zavije desno proti kmetiji odprtih vrat Urbanovc. V zimskem času slovijo predvsem po izvrstnih kolinah, okusno pa znajo pripraviti tudi druge slovenske in notranjske jedi. Če bi kulinaričen odmor izpustili, bi namesto desno nadaljevali naravnost po cesti, ki na koncu vasi preide v kolovoz. Sprva se še nekoliko vzpenjamo, potem pa sledi razgibano kolesarjenje po osrednji poti čez gozd, ki nas brez odklonov v levo ali desno po nekaj kilometrih pripelje na asfaltno pot, od kjer se odpre pogled na cerkev sv. Janeza Evangelista in Logatec. Kolesarjenje nadaljujemo bodisi ob glavni Tržaški cesti ali pa se usmerimo desno na kolovoz, ki pelje pod Sekirico proti centru mesta. Besedilo in foto: Saša Musec Čuk Plešnarjeva domačija 41

42 TURIZEM KAPELE NA LOGAŠKEM Foto: Simona Kermavnar Beseda kapela izvira iz italijanske besede cappella, ta pa iz srednjeveško latinske besede cappa, ki pomeni plašč. Z njo so prvotno označevali oratorij merovinških frankovskih kraljev, kjer so kot relikvijo hranili košček plašča sv. Martina iz Toursa. Po legendi je namreč svetnik pred vrati Amiensa razparal svoj plašč in ga delil z napol golim beračem, ohranjeni košček tkanine pa je bil dolgo časa francoska državna oz. dvorna relikvija. Kapela je načeloma manjša samostojna stavba z bogoslužnim prostorom ali prostor v cerkvi oziroma posvetni zgradbi z oltarjem (npr. grajska, bolnišnična kapela). V redkih primerih gre lahko tudi za monumentalnejšo stavbo, ki presega dimenzije običajne župnijske cerkve (npr. vladarski kapeli Sainte-Chapelle v Parizu ali sv. Jurij v Windsorju, ki obe hranita pomembne relikvije). Na Logaškem srečamo predvsem manjše vrste kapel kapelice (naštetih je bilo 32), prevladujejo pa tiste zaprtega tipa pravokotnega Zunanjščina kapele Rožnovenske Matere božje na Kalcah (včasih tudi kvadratnega) tlorisa s preprostim vhodom in dvokapno streho (npr. Trpinova, Logarjeva in Koševska kapelica v Hotedršici, Petrovčeva na Petkovcu, itd.). Leseno preddverje ima samo Vrbančkova kapelica v Novem Svetu. Kapelica sv. Jožefa (spominska kapela žrtvam prve svetovne vojne) v Dolnjem Logatcu je v osnovi pravokotnega tlorisa s štiristranim poligonalnim sklepom, leta 1928 ji je bila prizidana dolga arkadna lopa. Nekatera znamenja, za katera je sicer značilno, da nimajo notranjega prostora, v katerega bi lahko vstopili, oponašajo zunanjo shemo kapelic prevladujočega tipa, zato so včasih prav tako imenovana kapelica (npr. t. i. Veharška kapelica na Medvedjem Brdu). Po obliki od omenjenih izstopa slopno znamenje na Brodu, im. brojska kapelica, z okroglim tlorisom in stožčasto streho. Kapel na Logaškem je pet, štiri so posvečene Mariji in ena Srcu Jezusovemu. V Jakovici je kapela Matere božje v Leševju, na Kalcah kapela Arhiv župnije Gornji Logatec, fotografija Markove kapelice iz leta 1916 Rožnovenske Matere božje, na Lavrovcu kapela Lurške Matere božje, v Lazah kapela Srca Jezusovega in v Novem Svetu kapela Matere božje. Vse omenjene kapele z izjemo kalške so bile natančneje predstavljene mdr. v publikaciji Upravna enota Logatec. Občina Logatec (2014) iz zbirke Umetnostna topografija Slovenije, kapela na Kalcah pa je bila zgrajena po izidu knjige. Jakovška kapela, zgrajena v obdobju romanike, je najstarejši ohranjeni sakralni spomenik na Logaškem in verjetno najmanjša enoladijska romanska cerkvica z apsido v Sloveniji. V njej so pod beležem sledi gotske poslikave, baročen oltarček pa je bil pred desetletji z izjemo aplike putove glavice v celoti izropan. Tristrano sklenjena kapela pravokotnega tlorisa z bogato notranjo opremo v Lazah datira v prvo desetletje minulega stoletja. Skromna kapela s pravokotnim tlorisom v Novem Svetu je bila zgrajena takoj po vojni, leta1946, kapela na Lavrovcu, ki oponaša arhitekturo kozolca (toplarja) pa leta Kapela na Kalcah, sezidana na pobudo vaščanov leta 2015, ima bolj tradicionalno zasnovo s tristrano sklenjenim pravokotnim tlorisom. Kip Rožnovenske Matere božje z Detetom v kalški kapeli Foto: Andrej Furlan, UIFS ZRC SAZU Stoji v neposredni bližini avtobusne postaje, obdaja pa jo dvoramna kamnita škarpa. Iz dvokapne strehe raste stolpasta zvončnica z bakreno čebulasto streho (krovstvo Šušteršič). V osi fasade je nad osrednjim segmentnoločnim vhodom, zaprtim s kovano mrežo (železokrivnica Srečka Brusa), na steni zvončnice upodobljen nadangel Mihael (naslikal Franc Musec), sledita polkrožno zaključeno okno in ura, členitev pa se z izjemo slikarije ponovi tudi na drugih stenah zvončnice. V notranjščini je na menzi lesen kip Rožnovenske Matere božje z Detetom Andreja Rovška iz leta V času zgoraj omenjenega umetnostno topografskega popisa Logaškega je bil kip hranjen v gornjelogaškem župnišču, prvotno pa je krasil Markovo kapelico na Kalcah, ki je stala ob cesti nekoliko višje proti Logatcu in je bila med melioracijo cestišča leta 1953 podrta. V Kroniki župnije Gornji Logatec za leto 1903 beremo:»[ ] Med petjem in molitvijo rožnega venca se je pomikal ganljiv sprevod do kapelice. Ko je bila kapelica blagoslovljena, je bilo darovanje. Udeležilo se ga je do malega vse ljudstvo in darovalo 182 kron [ ]«. Sedanja kapela je bila zgrajena tudi kot nadomestilo za podrto kapelico, mili Marijin kip v njej pa tako ponovno varuje kraj, za katerega je bil narejen. Simona Kermavnar 42 LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4

43 NAPOVEDNIK / ZAHVALA NAPOVEDNIK DOGODKOV PREDAVANJA Četrtek, 5. maja 2016, ob 19.00, Knjižnica Logatec: Malezija potopisno predavanje Org in info: Knjižnica Logatec Četrtek, 12. maja 2016, ob 19.00, Knjižnica Logatec: Osnove homeopatije, Jošt Klemenc, dr. med., zdravnik homeopat Org in info: Knjižnica Logatec PRIREDITVE Sobota, 7. maja 2016, 10.00, Galerija Hiša sonca Logatec: Kamišibaj zgodbe med sliko in besedo Org. In info: JSKD OI Logatec, Četrtek, 12. maja 2016, ob koncert, koncert, Kulturni dom KS Tabor Logatec: Zapojmo pomladi 2016, 48. Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Org. in info.: JSKD OI Logatec, Sobota, 14. maja 2016, ob 15.00, Večnamenska dvorana OŠ 8 talcev Logatec: 18. revija pevskih zborov DI-ZDIS Četrtek, 26. maja 2016, ob 19.30, Upravna enota Logatec - Občina Logatec v sodelovanju s Knjižnico Logatec in Umetnostnozgodovinskim inštitutom Franceta Steleta ter Založbo ZRC SAZU ter avtorji: Simono Kermavnar, Blažem Resmanom, Heleno Seražin: predstavitev knjige UMETNOSTNA TOPOGRAFIJA SLOVENIJE Org. in info: Knjižnica Logatec Sobota, 28. maja 2016, ob 10.00, Knjižnica Logatec: Zaključek predšolske Bralne značke Gusar Berto /predstava za otroke Org in info: Knjižnica Logatec Sobota, 28. maja 2016, ob 18.00, Jožefova dvorana Doma Marije in Marte: 34. revija obrtniških pevskih zborov Slovenije Org. in info: OOPZ Logatec, maj 2016, od do 21.00, OOPZ Logatec, Tržaška 11: Tečaj tehničnega risanja Org. in info: ZAHVALA Neskončna ljubezen je ena sama, Ves svet jo kliče: ljubljena mama! Z. M. Tiho je odšla naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta ANA TRČEK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebna zahvala velja osebju Doma upokojencev Postojna za skrb in nego v zadnjih letih. Hvala Društvu upokojencev Vrzdenec in pogrebni službi Lavanda. Hvala g. župniku Janezu Petriču za darovano sv. mašo, govorniku g. Rafaelu Krvini za lep poslovilni govor in mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru Vrh Sv. Treh Kraljev za čudovito petje. Zahvala velja tudi g. župniku Janezu Smrekarju in p. Milanu Žustu in vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Društvo za organiziranje kulturno-umetniških dogodkov Arsonavt Prvomajsko srečanje 2016 s 15. tradicionalnim pohodom Lovska koča Logatec Vsi njeni Prvo nedeljo v mesecu maju smo namenili 15. tradicionalnemu pohodu in srečanju občanov. Zbor pohodnikov: ob 10. uri, Železniška postaja Logatec. Pohod, ki bo z vmesnimi postanki trajal uro in pol, vodi Združenje borcev za vrednote NOB Logatec. Pohod ni naporen. Obleka in obutev naj bosta vremenu primerna. Na srečanju, ki je namenjeno vsem občanom občine Logatec in ostalim obiskovalcem, bo Društvo za organiziranje kulturno-umetniških dogodkov Arsonavt brezplačno postreglo z govejim golažem in skodelico čaja. Ob uri pričetek prireditve s pozdravom župana Berta Menarda. Ob uri začetek pogostitve obiskovalcev in zabavni del s predstavniki Kulturno umetniškega društva Za hec. Org. in info: Društvo za organiziranje kulturno-umetniških dogodkov Arsonavt, Josip , Vljudno vabljeni. Prireditev sofinancira Občina Logatec. LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4 43

44 MLADI POROČEVALCI NAGRAJENA PESEM ALENA BOGATAJA Osnovna šola Vič je skupaj z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo mesta Ljubljane in pod mentorstvom Andreja Jurjeviča razpisala že 8. literarni natečaj Moja rodna domovina, z naslovom Slovenija praznuje 25. rojstni dan. Literarni natečaj poteka pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja. Nanj se je odzvalo veliko mladih ustvarjalcev iz vse Slovenije in celo iz zamejstva. Žirijo je med vsemi najbolj navdušila pesem učenca Alena Bogataja z OŠ Rovte, ki je Sloveniji namenil kar 25 kitic za njenih 25 let. Seveda se je zaključne prireditve tudi udeležil in preživel edinstven dan. Ljubljano SLOVENIJA, RAD TE IMAM Na zemljevidu majhna pika, a v srcu mojem si velika. To moja domovina je, Slovenija ji je ime. Kjer vrh dotika se neba, tam se ta pravljica konča. Prav v nedrju planinskih trav planiški ponos naš je zdrav. si je ogledal tudi iz drugega zornega kota, namreč nagrada je poleg priznanja, medalje in knjige bil tudi panoramski izlet z ladjico po reki Ljubljanici. Prireditve so se udeležili predstavniki slovenskega političnega vrha, nagrade pa je podelila ministrica za obrambo Andreja Katič. Ob vprašanju, kako to, da se je lotil pisanja tako dolge pesmi, Alen odgovarja, da o domovini pa že ni težko pisati, če jo imaš rad. Kot zanimivost, kako se je lotil pesniškega potovanja po Sloveniji, pa je povedal, da mu je bil navdih kar bratranec Uroš Šemrov, ki je na kolesu dvakrat obkrožil Slovenijo na znamenitem DOS-u. Si je rekel, če je zmogel on vrteti pedala tako daleč, bom pa tudi jaz zmogel zavrteti svinčnik. Pa je nastalo tole: Ljubljana mesto je zeleno, tako v svetu ni nobeno. Saj skrbno bdi nad njo čuvaj, na mostu naš zeleni zmaj. Na majhnem koščku sveta zakladov skritih, kar se da, naj to bo morje ali gore, tega nam vzeti nihče ne more. Ko vzamem pot pod noge, najprej me pelje pod gore. Goriški slavček je zapel prekrasni Soči častni spev. Njen tok drvi čez skale sive, dokler v dolini daljni ne izgine. Tam svet širni se odpre in vabi me na morje. Šum morja boža mi srce in toplo sonce greje me. Vesel Primorec je vsak dan, skrbi pa vrže preko ram. Je kraški biser Lipica, saj žrebce žlahtne ima. Njih podkev glas ponesel v svet je slavo belcev na ogled. Kjer reka utrla si je pot v neznano, tam vidim jo, Postojnsko jamo. V kraljestvu temnem pod zemljo pa srečam ribo čudežno. Čudes neskončno jama skriva. Kaj voda naredi iskriva! Kdor videl to je mojstrovino, očara ga kot dobro vino. Pa se popeljem čez planine, kjer gorske občudujem visočine. Tamkaj, kjer je alpski raj, mogočen Triglav je gorski kralj. Tam v dalji pa otoček skrivni na blejski jezerski modrini. Kot čisto je zrcalo jasno, očesu mojem zmeraj krasno. Ko pot zapelje me čez hribe, zazrem v te širne se ravnine: pšenica v vetru valovi, nad njo pa ptičji zbor žgoli. Kjer Mura leno se premika, le en samcat mlin še moko sipa. Nekoč tu bil je kruh za vse, a danes je le spominček še. Poletno sonce vroče žge, kjer so dolenjske zidan'ce. Kot bele golobice male po gričkih širnih tu so zbrane. Cviček je poreden striček, popiti ga ne smeš poliček. Hitro zvrne te po tleh, zato je bolje vleči meh. Slak je to prav dobro znal, prav nič se s tem ni on bahal, Dolenjce vsakdo rad ima, tam najdeš si prijatelja. Ko čez Gorjance se povzpnem, v belino nežno se zazrem, kjer bele breze so doma tam je Župančičeva krajina. Sedaj sem skoraj že doma, glej, reka tam Ljubljanica. Tu kakor bela golobica, Slovenije leži sredica. Zadaj pa slavno dviga se gradič, ogleduje dekleta si zal fantič. Ko na»grajca«se boš povzpel, na dlani mesto boš imel. Po mnogih smo Slovencih znani, tako po svetu kot doma. Za nas pomembni so zelo, državo našo hvalijo. A vsi pa niso taki, divjačino jedo le v omaki. Državi večkrat povedo, da raje živeli bi z Nemčijo. Ljudje delu smo predani, po vztrajnosti dobro znani. Marljive imamo roke in v prsih dobro srce. Kot skrinjo skrivnostno bi odprl, se v njeno notranjost zazrl tako jaz gledam domovino, meni ljubo in edino. Tako petindvajset kitic sem ti napisal, da bi lepote tvoje orisal. Ob jubileju želim si samo, da dela tudi za nas, mlade, dovolj bi bilo. Alen Bogataj, 9. razred OŠ Rovte Mentorica: Ljudmila Treven Metka Bogataj 44 LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4

45 LOGAŠKI DIJAKI NA FINSKEM O REŠEVANJU OKOLJA MLADI POROČEVALCI Štirje dijaki, med njimi kar trije iz logaške občine, in profesorica Gimnazije Jurija Vege Idrija smo se na začetku leta odpravili na Finsko, kjer je potekalo srečanje projekta InTime21 Erasmus + in na katerem smo sodelovali dijaki iz sedmih držav (Slovenija, Poljska, Avstrija, Italija, Španija, Danska in država gostiteljica Finska). Naše potovanje se je začelo 16. januarja ob sedmih zjutraj na letališču Jožeta Pučnika v Ljubljani. Zvečer smo prispeli v dvojezično mesto Pietarsaari (finsko)/jakobstadt (švedsko), kjer so nas naši gostitelji lepo sprejeli. Prvi dan smo se odpravili v muzej na prostem, kjer smo se prvič srečali s temperaturo -30 C. Čeprav smo imeli oblečene dvoje hlač, več jop in svoje najtoplejše bunde, nas je prezeblo do kosti. Takega mraza še nikoli nismo občutili. Niso pa nas presenetile samo temperature, ampak tudi prečudovita pravljična finska pokrajina. Zdelo se mi je, da gledam fotografijo zimske idile. V ponedeljek zjutraj smo si ogledali finsko dvojezično šolo in začeli z delom. Razdelili smo se v skupine in začeli pogovore, katerih namen je bil najti glavne probleme v zvezi s človekovim delovanjem v okolju in poiskati rešitve zanje. Hitro smo se vsi strinjali, da ljudje ne znamo pravilno ravnati z Zemljo. Izpostavili smo različne težave, npr. onesnaženje zraka, potratno ravnanje s hrano, visoke cene javnega prevoza in električnih avtov Te se od države do države ne razlikujejo veliko. Ukvarjali smo se z realističnimi in futurističnim idejami. Predlagali smo rešitve, kot so leteči avti in pranje možganov, pa tudi večje subvencije za kmetije in cenejše vozovnice v javnem transportu. Naši gostitelji pa so nam vsak dan pripravili različne zimske aktivnosti, ki so tipične za Finsko v tem letnem času. Skupaj z dijaki iz drugih držav smo se udeležili drsanja, hoje po ledu, sankanja in smučanja ter doživeli izkušnjo, ki je ne bomo nikoli pozabili: kombinacijo finske savne in kopanja v ledeni vodi. Nad vsemi dejavnostmi smo bili navdušeni. Vsak dan posebej smo se dijaki veselili in pogovarjali o tem, kaj nas čaka. Teden se je končal veliko prehitro in želim si, da bi srečanje trajalo dlje časa. Vse skupaj je bilo nepozabno. Nismo spoznali samo novih ljudi, ki jih želim ponovno srečati, se z njimi družiti in pogovarjati, spoznali smo različne kulture, navade, iskali razlike in podobnosti med državami in s tem drug drugemu pomagali razviti nov pogled na svet. Vmes pa smo se seveda še nadvse zabavali in izkusili veliko novega. Vsak od nas je pridobil izkušnjo, ki nam bo ostala v spominu do konca življenja. Mojca Lukan, Hotedršica LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4 45

46 KRIŽANKA LOGAŠKE RAZLOG, SPOD. DEL NEIMENO- NEKDANJI PISATELJ NOVICE DOKAZ OKROVA VANA POLJSKI JANČAR PRI OSEBA POLITIK MOTORJU (KARL) PLAČE- VANJE PO USPEHU PADAR, RANO- CELNIK PLOSKEV OBDELANE ZEMLJE NA VRTU UGO TOGNAZZI EDVARD GRIEG KAPA V RUSKEM OKOLJU NAŠ PI- SATELJ (FRANC KSAVER) DALJŠE POMOČ: PRIPADNIK PREPO- VLOŽEN ZRAK NUŠA ČASOVNO PRIPRAVA POD- TROELL, OBROV VEDANI DENAR (LATIN- DERENDA OBDOBJE ZA ZAŠ- TALNO RADEK, BOJNI V BANKO SKO) MONIKA VRATAR ČITO PRED DELO- ARAL STRUPI SELEŠ CASILLAS SONCEM VANJE ZELEN- GRŠKA KASTO ČRKA MODER SLOVNI- DRAG ČAR BO- KAMEN HORIČ VELIK, POMEM- BEN DOGODEK NEKD. PESNIK RIMSKI ŠVEDSKI ZAJC BOG SPID- NAŠE LJUBEZNI VEJIST KNEŽJE FUNDIN MESTO MESTO V RAZLIČNI OSLOV SKRAJNI ŠPAN. PO- ČRKI GLAS KONEC KRAJINI TV VODI- POLOTOKA MURCIA TELJICA UKANA (META) POGODBA ANTIČNA AVTOR: ZA NAJEM LJUB- MARKO LETALA LJANA DREŠČEK PRIPADNIK SEZNAM, STRANKE SPISEK ŠVEDSKI SONJA REŽISER HLOD NEF (JAN) ZVEZA MORSKA MED PAPIGA DRŽAVAMI ŽENSKA NAŠ Z RDEČO KOMIK KOŽO (TADEJ) MESTO V RUSIJI UMET- IT. ASTRO- NOSTNI LOG (GIO- KOS ZBOR SLOG V VANNI) BLAGA ZA DEVETIH 17. IN 18. ŽELEZOV OVIJANJE PEVCEV STOLETJU OKSID STOPAL NASAD KRAJ NA KRAJ OB OB HIŠI PAŠMANU ARALSKEM SMUČ. MIK, JEZERU SKAKALEC OČAR- PREVC LJIVOST PESNIK TEŽKO ZLOBEC NIKOLAJ KOVAŠKO PRIKRO- OMERZA KLADIVO JENA TEAM, RESNICA EKIPA NEKD. HR. SOGLAS- IGRALKA IGRALEC NIKA V ERŽIŠNIK NALIS BESEDI DUŠAN ANTON KUŽA SEMOLIČ INGOLIČ AJDA (NAREČ.) KRAJ PRI BREŽICAH RESEN ČLOVEK PODROČJE VLADANJA IMAMA 46 LOGAŠKE NOVICE APRIL 2016 ŠT. 4

47 Pomlad-PolETjE 2016 NOGOMETNI KLUB LOGATEC Spomladanski VPIS 2016 v nogometno šolo Treniranje in igranje nogometa v Logatcu na stadionu Sekirica Vse podrobne informacije na GIBALNE URICE V NARAVI Strokovno vodena športna vadba za otroke od 1 do 6 let Razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti preko igre v naravi V maju in juniju v Grajskem parku Vitez v Logatcu Vsako SREDO od do (3 skupine) Začetek 11. maj 2016 Šola rolanja - TEČaj rolanja 8-urni začetni in nadaljevalni tečaj Varna in sigurna vožnja z rolarji, pravilno padanje, pravočasno zaustavljanje, zavijanje in pospeševanje V maju in juniju v Grajskem parku Vitez v Logatcu Vsak TOREK in ČETrTEK od do in od do Začetek 12. maj 2016 NOGOMETNI VRTEC športne igre za dekleta in fante stare 5 in 6 let V maju in juniju v Grajskem parku Vitez v Logatcu Vsak PETEK od do Začetek 6. maj 2016 PLESNA šola POD KROšNjAMI CICI plesni razred od 4 do 6 let Program vsebuje otroške plese z osnovami Pop-a V maju in juniju v Grajskem parku Vitez v Logatcu Vsak PONEDELjEK od do Začetek 9. maj 2016 ToP FIT TElo-Vadba V ParKU Strokovno vodena vadba / treningi za ODRASLE Razvoj moči, gibljivosti, vzdržljivosti, hujšanje in preventiva pred poškodbami V maju in juniju v Grajskem parku Vitez v Logatcu Vsak TorEK in ČETrTEK od do Začetek 5. maj 2016 ROjSTNI DNEVI IN ANIMACIjE NA PROSTEM otroci bodo veseli in aktivni, vi pa boste imeli čas samo zase. Vodni miks, Pesek miks, Žoga miks, aktivni miks, Plesni miks, Športni miks, Napihljivi miks, Tematski miks, Ustvarjalni miks, Gozdni miks, Turnir miks, Skriti zaklad. *Vsi programi potekajo pod strokovnim vodstvom in nadzorom uni. dipl. prof. šp. vzg. anžeta Zagorca. obvezne so predprijave za vse programe. DOGODKI Nedelja, od dalje, Grajski park Vitez Petek, ob 19.00, Grajski park Vitez Sobota, od dalje, Grajski park Vitez Sobota, od dalje, Grajski park Vitez 7. AKTIVEN DAN z DLAN NA DLAN Napihljiva dežela, delavnice za otroke, poslikava, Dlančkova tarča, otroška predstava, Dlančkov pohod, druženje NK Logatec, otvoritev festivala LogaLajf 2016 Veselica z Mambo Kingsi (od 18.00) GIbanjE otrok - nuja ali modna muha!? Predavanje o gibanju otrok in vplivu na bio-psiho-socialni razvoj 4. DLAN NA DLAN futsal TURNIR 3+1 Logaški praznik malega nogometa 3. TURNIR NK LOGATEC 3:3 Kategorije od 7 do 15 let, tekmovanje v žongliranju *Delovanje programov sofinancira Občina Logatec. Nedelja, ob 16.00, Grajski park Vitez LOGALAjf RAjANjE 2016 Glasbena dežela, strel z gola na gol, menjava sličic, ogled finala EP S: E: T: 031/

48 3. DRUŽINSKI POHOD TROJK PO BLEKOVSKIH GMAJNAH IN PROMOCIJA ZDRAVE PREHRANE Zdravstveni dom Logatec v okviru delovanja Zdravstveno vzgojnega centra ponovno organizira spomladanski pohod trojk na 10 km v okolici Logatca z motom:»razgibajmo družino, imejmo se fino!«namen pohoda je spodbuditi družine k aktivnemu preživljanju prostega časa, zato vas vabimo, da sestavite tri članske ekipe in se nam pridružite. Trojke naj bodo sestavljene iz odraslih in otrok, npr; eden od staršev in dva otroka ali obratno. Povabite tudi dedke in babice in z vnuki sestavite trojke. Najhitrejše trojke bodo nagrajene, na cilju pa bomo pripravili pokušino zdrave prehrane. Družinski pohod trojk bo v soboto, , s startom ob 9 uri. Start in cilj: pred ZD Logatec Startnine ni! Prosimo vas za predhodne prijave! Za vse dodatne informacije in prijave smo vam na voljo na tel: Janja Erjavec, vodja ZVC: Kjer je volja je tudi pot, vreme ni ovira, veselimo se srečanja z vami!

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities 14 25 2014 14 25 2014 1 st Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities Tako bomo tudi letos odgovorili vsakemu, ki se nam bo oglasil. Javite se

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček GROUP»SMALL BALLS«Age: 4-6 years Nursery teacher: Jožica Kenig Nursery teacher assistant: Nataša Gabršček

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo

More information

Javna naročila po Zakonu o javnih naročilih (ZJN-1-UPB1) (Uradni list RS, št. 36/04) Gradnje

Javna naročila po Zakonu o javnih naročilih (ZJN-1-UPB1) (Uradni list RS, št. 36/04) Gradnje Digitally signed by Damjan Zugelj DN: cn=damjan Zugelj, c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, serialnumber=1235227414015 Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije Date: 2007.02.09

More information

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU IZVAJANJE POMOČI NA DOMU Analiza stanja v letu 2013 Končno poročilo Ljubljana, junij 2014 Naročnik: Skrbnik naloge pri naročniku: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat

More information

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE TEJA PAGON MENTOR: Prof. dr. MARJAN BREZOVŠEK NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI Diplomsko delo LJUBLJANA 2002 2 KAZALO Stran: 1. UVOD.

More information

Republike Slovenije MINISTRSTVA o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost. Št. ISSN

Republike Slovenije MINISTRSTVA o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost. Št. ISSN Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira)

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) PRILOGA XII: obrazec RP-O REKAPITULACIJSKO POROČILO Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) Identifikacijska

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:

More information

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole

More information

Kraj dobave: Sežana.

Kraj dobave: Sežana. Uradni list Republike Slovenije Uradne objave Internet: http:www.uradni-list.si e-pošta: objave@uradni-list.si Št. 71 Ljubljana, petek 7. 9. 2001 ISSN 1318-9182 Leto XI Javna naročila po Zakonu o javnih

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Carmen Rajer Analiza oskrbe starejših na domu Center za socialno delo Krško Magistrsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole

More information

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja 29.10.2017-24.03.2018 Flight Timetable valid 29.10.2017-24.03.2018 2 vozni red / timetable LEGENDA LEGEND REDNI PREVOZNIKI / SCHEDULED AIRLINES AF AIR FRANCE

More information

ISSN , Marec 2010 Številka 3. Blejske novice

ISSN , Marec 2010 Številka 3. Blejske novice Blejske novice ISSN 1855-4717, Marec 2010 Številka 3 Predsednik na obisku na Bledu Predsednik republike dr. Danilo Türk je 23. marca obiskal občino Bled. V prostorih občine se je srečal z županom in predstavniki

More information

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Koper, 2012 UNIVERZA

More information

DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE

DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE LEA MARTIČ MENTOR: dr. MARJAN BREZOVŠEK DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2002 1 KAZALO: 1. UVOD 4 2. OPREDELITVE TEMELJNIH POJMOV

More information

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja

More information

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št.

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št. Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

Javni razpisi

Javni razpisi Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si Razglasni del e-pošta: info@uradni-list.si Št. 37 Ljubljana, petek 7. 5. 2010 ISSN 1318-9182 Leto XX Javni razpisi Št. 4301-26/2010/2 Ob-3132/10

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

Javni razpisi

Javni razpisi Uradni list Republike Slovenije Razglasni del Internet: www.uradni-list.si Št. 113 Ljubljana, četrtek 31. 12. 2009 e-pošta: info@uradni-list.si ISSN 1318-9182 Leto XIX Javni razpisi Popravek Ob-8459/09

More information

PREPOZNAVNOST PRIREDITVE PODEŽELJE V MESTU

PREPOZNAVNOST PRIREDITVE PODEŽELJE V MESTU UNIVERZ V LJULJNI IOTEHNIŠK FKULTET OELEK Z ZOOTEHNIKO Klemen MUMELJ PREPOZNVNOST PRIREITVE POEELJE V MESTU IPLOMSKO ELO Univerzitetni študij Ljubljana, UNIVERZ V LJULJNI IOTEHNIŠK FKULTET OELEK Z ZOOTEHNIKO

More information

10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN

10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN 26. maj 2010 Mestna občina Velenje - ŽUPAN Na podlagi 37. člena Statuta Mestne občine Velenje (UPB-1,, št. 15/06, 26/07 in 18/08) OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje Številka: 10/2010 ISSN

More information

Javna naročila po Zakonu o javnih naročilih (ZJN-1-UPB1) (Uradni list RS, št. 36/04)

Javna naročila po Zakonu o javnih naročilih (ZJN-1-UPB1) (Uradni list RS, št. 36/04) Digitally signed by Damjan Zugelj DN: cn=damjan Zugelj, c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, serialnumber=1235227414015 Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije Date: 2007.03.09

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran

Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran podarjamo vam 1.800 EUR vredno potovanje v Egipt Več na strani 15 NEVERJETNO! Radio, kjer je lahko vsak poslušalec glasbeni urednik. Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran 7 Moja glasba

More information

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI (Pregled diplomskih nalog) Študentka: Nermina Jezerkić Ljubljana 2009 1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za

More information

Mostiščar ! Teden slovenske hrane na OŠ Ig. Koncert ob promociji zgoščenke. Imamo evropskega prvaka

Mostiščar ! Teden slovenske hrane na OŠ Ig. Koncert ob promociji zgoščenke. Imamo evropskega prvaka Številka 09 Glasilo Občine Ig Leto XXII December 2016 Mostiščar 13 Koncert ob promociji zgoščenke 17 Teden slovenske hrane na OŠ Ig 28 Imamo evropskega prvaka Srečno 2017! BESEDA UREDNIŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

More information

IZ VSEBINE: 2. stran Mladi so nam posodili zemljo. 23. stran Tudi osati lahko zacvetijo. 30. stran Deset let pravilne odlo~itve

IZ VSEBINE: 2. stran Mladi so nam posodili zemljo. 23. stran Tudi osati lahko zacvetijo. 30. stran Deset let pravilne odlo~itve Aplenca Glasilo občine Komenda 4/2009 Leto 18 30. aprila 2009 Številka 4 IZ VSEBINE: 2. stran Mladi so nam posodili zemljo 3. stran: Županova beseda 14. stran Komenda je lepa 23. stran Tudi osati lahko

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Maks Tajnikar (urednik) Petra Došenović Bonča Mitja Čok Polona Domadenik Branko Korže Jože Sambt Brigita Skela Savič Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA

More information

Vrtci so tudi letos premajhni. Seja obèinskega sveta. Veè denarja za ljudi v stiski. Èrna odlagališèa: Žoga je zdaj pri inšpektorjih

Vrtci so tudi letos premajhni. Seja obèinskega sveta. Veè denarja za ljudi v stiski. Èrna odlagališèa: Žoga je zdaj pri inšpektorjih Med seboj Glasilo obèine Logatec, 18. maj 2010, letnik XLI, št.4 Vrtci so tudi letos premajhni pogovor z županom Seja obèinskega sveta Veè denarja za ljudi v stiski Èrna odlagališèa: Žoga je zdaj pri inšpektorjih

More information

za Obraz Razkošne nege Specifične nege obraza Napredne nege obraza proti staranju Hitre osvežitve

za Obraz Razkošne nege Specifične nege obraza Napredne nege obraza proti staranju Hitre osvežitve Rose Spa Meni Razkošne nege za Obraz Specifične nege obraza Carita Lagoon Hydration nega 50 min 89 Carita Cotton Softness nega 50 min 89 Carita Purity nega 60 min 99 Napredne nege obraza proti staranju

More information

- GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK XLIII - oktober ŠT. 10 URBANIZEM

- GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK XLIII - oktober ŠT. 10 URBANIZEM WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK XLIII - oktober 2012 - ŠT. 10 URBANIZEM GOSPODARSTVO NOVELA OBRTNEGA ZAKONA NE PRINAŠA NOVIH REŠITEV OBRTNIKI NOTRANJSKO-KRAŠKE REGIJE SO NA SEPTEMBRSKEM

More information

Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici objavlja

Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici objavlja Na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 uradno prečiščeno besedilo, 40/12 ZUJF, 57/12 ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16 in 61/17 ZUPŠ) prvega odstavka 7. člena Pravilnika o razpisu za

More information

Poročilo z delovnega posveta

Poročilo z delovnega posveta Poročilo z delovnega posveta Austria Trend Hotel Ljubljana 17. junij 2014 The Active and Healthy Ageing in Slovenia has received funding from the European Union. Kazalo 3 4 8 56 96 97 Uvod Uvodni nagovor

More information

2. Naslov naročnika: Ljubljana, Tabor 10, 1000 Ljubljana, tel , faks Vrsta, količina blaga, gradenj ali storitev,

2. Naslov naročnika: Ljubljana, Tabor 10, 1000 Ljubljana, tel , faks Vrsta, količina blaga, gradenj ali storitev, Uradni list Republike Slovenije Internet: http:www.uradni-list.si Uradne objave e-pošta: objave@uradni-list.si Št. 107-108 Ljubljana, petek 7. 11. 2003 ISSN 1318-9182 Leto XIII Javna naročila po Zakonu

More information

Javni razpisi

Javni razpisi Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008)

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) 1 SLOVENSKA FILANTROPIJA Izbrani prispevki IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) Ljubljana, marec 2009 2 I. UVODNI NAGOVOR.................................9

More information

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU SUZANA HVALA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Suzana

More information

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU IZVAJANJE POMOČI NA DOMU Analiza stanja v letu 2015 Končno poročilo Ljubljana, julij 2016 Naročnik: Skrbnik naloge pri naročniku: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat

More information

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MAJA GERBEC PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Mentor: Izr. prof. dr. Tanja Rener Ljubljana, november 2003 Kazalo 1 UVOD 3 1.1 METODA..4

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

UREDNIKOV STOLPEC T O K R A T P R E B E R I T E

UREDNIKOV STOLPEC T O K R A T P R E B E R I T E UVODNIK UREDNIKOV STOLPEC T O K R A T P R E B E R I T E Uvodnik... 2-3 Pod drobnogledom... 4-7 Iz občinske uprave... 8-15 Aktualno... 16-19 Iz šolskih klopi... 20-27 Lep pomladni pozdrav! Leto mine kot

More information

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer

More information

VIZIJA RAZVOJA ŠPORTNE INFRASTRUKTURE V OBČINI PIRAN

VIZIJA RAZVOJA ŠPORTNE INFRASTRUKTURE V OBČINI PIRAN UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Zdravstvena in prilagojena vzgoja VIZIJA RAZVOJA ŠPORTNE INFRASTRUKTURE V OBČINI PIRAN DIPLOMSKA NALOGA MENTOR doc. dr. Gregor Jurak SOMENTOR

More information

občanov občine Trebnje št. 76 / september 2012

občanov občine Trebnje št. 76 / september 2012 Aktualno občanov občine Trebnje št. 76 / september 2012 OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ŠTIPENDIJ SPREJEM ZLATIH MATURANTOV PRI ŽUPANU DAN SMO PREŽIVELI V KOMUNI CSD SE PREDSTAVI Aktualno Eno je sprejeti svojo

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

HRIBERNIK Mojca ZAKLJUČNO DELO 2015 ZAKLJUČNO DELO. Mojca Hribernik

HRIBERNIK Mojca ZAKLJUČNO DELO 2015 ZAKLJUČNO DELO. Mojca Hribernik HRIBERNIK Mojca ZAKLJUČNO DELO 2015 ZAKLJUČNO DELO Mojca Hribernik Celje, 2015 MEDNARODNA FAKULETA ZA DRUŽBENE IN POSLOVNE ŠTUDIJE CELJE Visokošolski študijski program 1. stopnje Poslovanje v sodobni družbi

More information

Kraj dobave: Republika Slovenija.

Kraj dobave: Republika Slovenija. Uradni list Republike Slovenije Uradne objave Internet: http:www.uradni-list.si e-pošta: objave@uradni-list.si Št. 48 Ljubljana, petek 31. 5. 2002 ISSN 1318-9182 Leto XII Javna naročila po Zakonu o javnih

More information

prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo in ne glede na t

prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo in ne glede na t Pitna voda: tveganja in osveščenost potrošnikov 1 Gregor Jereb, 1 Mojca Jevšnik, 1 Martin Bauer, 2 Peter Raspor 1 Univerza v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, Oddelek za sanitarno inženirstvo 2 Univerza

More information

Mirko Pak* REGIONALNA STRUKTURA OBJEKTOV OSKRBE V SR SLOVENIJI. 1. Uvod

Mirko Pak* REGIONALNA STRUKTURA OBJEKTOV OSKRBE V SR SLOVENIJI. 1. Uvod U'DK 911.3:38(497.12) =863 Mirko Pak* REGIONALNA STRUKTURA OBJEKTOV OSKRBE V SR SLOVENIJI 1. Uvod Oskrba sodi po svoji namembnosti v sam ožji vrh osnovnih funkcij človeškega življenja. Glede na to je ta

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

22. december Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser

22. december Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser Naši mladički so dočakali prvi rojstni dan. S tem dnem smo zaključili prvi del dnevnika, odprli pa novo poglavje, ki ga bomo imenovali Dogodivščine Berner Kaiserjev. Sproti bomo objavljali pripetljaje

More information

LETNO POROČILO OBČINE KOČEVJE ZA LETO 2017

LETNO POROČILO OBČINE KOČEVJE ZA LETO 2017 LETNO POROČILO OBČINE KOČEVJE ZA LETO Kočevje, februar 2018 390 IV. POSLOVNO POROČILO OBČINE KOČEVJE ZA LETO 1. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE a) Zakonske podlage za delovanje občine - Zakon o lokalni

More information

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018 ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018 1 CENZURA #6 GLASILO DIJAŠKEGA DOMA BEŽIGRAD Ljubljana, maj 2018 Naslovnica:»CENZURA«, avtorica Doroteja Juričan Mentorica: Renata Veberič

More information

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

Glasilo občine Šmartno pri Litiji - številka 6 - leto izdaje 7 - Junij 2012

Glasilo občine Šmartno pri Litiji - številka 6 - leto izdaje 7 - Junij 2012 Glasilo občine Šmartno pri Litiji - številka 6 - leto izdaje 7 - Junij 2012 ŽUPANOV KOTIČEK Čudna zmeda Neprijetne novice, nenehno opozarjanje na težke čase, načenjajo živce tudi optimistom. Nikjer ni

More information

Šola poskusni poligon

Šola poskusni poligon Kočevska September 2018 / Poštnina plačana pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni izvod Šola poskusni poligon Manj vpisov v vrtec stran 2 Glifosat za ali proti stran 5 Nove kolesarske poti

More information

Center za mlade Domžale z nami že 20 let

Center za mlade Domžale z nami že 20 let 8 VELIKI INTERVJU TINA GROŠELJ IN KATARINA PETERC, KAMIŠIBAJ POD SLAMNIKOM 10 TEMA MESECA NOVI PROSTORI RAZVOJNE AMBULANTE V DOMŽALAH 2 3 AKTUALNO PREDSTAVITEV ŽUPANSKIH KANDIDATOV glasilo občine domžale

More information

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos

More information

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida številka 4 / 2014 KOLOFON RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida letnik 13, številka 4 / 2014 ISSN 1854-4096 Izhaja

More information

Branislava Belović Ema Mesarič Tatjana Krajnc Nikolić Jadranka Jovanović Zdenka Verban Buzeti. Zgodba o programu. Živimo zdravo

Branislava Belović Ema Mesarič Tatjana Krajnc Nikolić Jadranka Jovanović Zdenka Verban Buzeti. Zgodba o programu. Živimo zdravo Branislava Belović Ema Mesarič Tatjana Krajnc Nikolić Jadranka Jovanović Zdenka Verban Buzeti Zgodba o programu Živimo zdravo CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

More information

Javni razpisi

Javni razpisi Digitally signed by Spela Munih Stanic DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1235444814013, cn=spela Munih Stanic Reason: Direktorica Uradnega lista Republike

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE Ljubljana, februar 2003 MATEJA ŠTEFANČIČ IZJAVA Študentka Mateja Štefančič izjavljam, da sem avtorica

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL)

STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL) STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE 2014 2020 ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL) Žalec, februar - september 2013 ANALIZA STANJA - VSEBINA: Uvodna pojasnila 0. Povzetek ključne ugotovitve analize

More information

Zdravo staranje. Božidar Voljč

Zdravo staranje. Božidar Voljč Znanstveni in strokovni ~lanki Kakovostna starost, let. 10, št. 2, 2007, (2-8) 2007 Inštitut Antona Trstenjaka Božidar Voljč Zdravo staranje Povzetek Zdravje, katerega prvine se med seboj celostno prepletajo,

More information

UVOD OZADJE... 1 ANALITIČNI DEL TRENDI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH, GLOBALNE POBUDE IN IZZIVI

UVOD OZADJE... 1 ANALITIČNI DEL TRENDI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH, GLOBALNE POBUDE IN IZZIVI Mestna občina Kranj Slovenski trg 1 4000 Kranj Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj Dopolnjen osnutek Domžale, maj 2010 Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj - dopolnjen

More information

... Najlepša od deklic je Alenka bila... Stran 8. Foto: Martin Oxmec PTUJ / PROSTORSKA STISKA SREDNJIH SOL

... Najlepša od deklic je Alenka bila... Stran 8. Foto: Martin Oxmec PTUJ / PROSTORSKA STISKA SREDNJIH SOL LETO IL, št. 40 PTUJ, 3. oktobra 1996 CENA 110 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Ifalre med uspešne? Tako sem se vprašal nič kolikokrat, ko razmišljam o vrhunskih znanstvenikih, gospodarstvenikih, umetnikih,

More information

Poročilo. Valorizacijske konference v okviru evropskega leta za razvoj Mednarodni izobraževalni projekti za razvoj

Poročilo. Valorizacijske konference v okviru evropskega leta za razvoj Mednarodni izobraževalni projekti za razvoj Poročilo Valorizacijske konference v okviru evropskega leta za razvoj 2015 Mednarodni izobraževalni projekti za razvoj Osnutek poročila pripravili: Marjan Huč (SLOGA), Marja Medved (Cmepius), Dr. Majda

More information

POMEN LJUBKOVALNE IGRAČE V PROCESU VZGOJE V VRTCU

POMEN LJUBKOVALNE IGRAČE V PROCESU VZGOJE V VRTCU UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA PREDŠOLSKO VZGOJO POMEN LJUBKOVALNE IGRAČE V PROCESU VZGOJE V VRTCU DIPLOMSKO DELO Mentorica: Dr. Tatjana Devjak, izr. prof. Kandidatka: Petra Ugovšek

More information

NOVICE OB^INERA^E-FRAM

NOVICE OB^INERA^E-FRAM Poštnina plačana pri Pošti 2327 Rače NOVICE OB^INERA^E-FRAM Št. 77-1/2018; marec 2018 25. marec materinski dan ^estitamo! Iz vsebine Novic www.race-fram.si ŽUPANOV UVODNIK NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Spoštovane

More information

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. Študent: Darko Jerenec Številka indeksa:81550823 Redni študij Program: visokošolski strokovni

More information

FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE ROBERT MIHELIČ

FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE ROBERT MIHELIČ FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE ROBERT MIHELIČ Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

Slovensko kosovska poslovna konferenca in B2B GZS, Ljubljana,

Slovensko kosovska poslovna konferenca in B2B GZS, Ljubljana, Slovensko kosovska poslovna konferenca in B2B GZS, Ljubljana, 7.6.2016 SEZNAM KOSOVSKIH UDELEŽENCEV: 1. Municipality of Shtime Naim Ismajli Mayor of Municipality Learn about investment and attractions

More information

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Valentinčič POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Černivec Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI CENZURA ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI 1 CENZURA #4 GLASILO DIJAŠKEGA DOMA BEŽIGRAD Ljubljana, junij 2017 Naslovnica:»POKLICI«, avtorica Mia Škoberne Mentorica:

More information

POROČILO S ŠTUDIJSKEGA POTOVANJA april 2014 Integracija kolesarjenja v občinske politike Najboljše prakse iz Nizozemske in Nemčije

POROČILO S ŠTUDIJSKEGA POTOVANJA april 2014 Integracija kolesarjenja v občinske politike Najboljše prakse iz Nizozemske in Nemčije POROČILO S ŠTUDIJSKEGA POTOVANJA 7.-11.april 2014 Integracija kolesarjenja v občinske politike Najboljše prakse iz Nizozemske in Nemčije V okviru predavanj evropskega projekta MOBILE 2020, ki so potekala

More information

»NOVO MESTO MLADIM PRIJAZNO MESTO«

»NOVO MESTO MLADIM PRIJAZNO MESTO« STRATEGIJA NA PODROČJU MLADIH V MESTNI OBČINI NOVO MESTO DO LETA 2020»NOVO MESTO MLADIM PRIJAZNO MESTO« KAZALO 1. UVOD... 3 1.1. Izhodišča za pripravo strategije... 3 1.2. Namen... 2 1.3. Cilji... 2 1.4.

More information

15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM

15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM 15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM 2018-2022 Skupaj zgradimo slovensko prihodnost Ko postaneš oče, se ti svet spremeni. Bistveno se spremenijo prioritete v življenju.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV V RAZMERJU DO NAKUPA AVTOMOBILA Ljubljana, september 2009 NINA DRAGIČEVIĆ IZJAVA Študentka Nina Dragičević izjavljam,

More information

Številka: / Datum:

Številka: / Datum: ŽUPAN OBČINA LOGATEC www.logatec.si e: obcina.logatec@logatec.si Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: 01 759 06 00, f: 01 759 06 20 Številka: 007-30/2013-6 Datum: 29. 8. 2013 Zadeva: Predlog Strateškega

More information

»Barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.«

»Barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.« informativna publikacija za nekdanje škofijke in škofijce leto 3 številka 5 maj 2012 www.alumni-skg.si»barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.«irena

More information