Za mleko ni krize OGLASNA PRILOGA

Size: px
Start display at page:

Download "Za mleko ni krize OGLASNA PRILOGA"

Transcription

1 Kaša, nekdaj jed revežev, je za kakšno desetletje povsem izginila z jedilnikov, zdaj se kot zdrava (in poceni) hrana vrača na naše krožnike, kuharski mojstri pa kar tekmujejo, kdo si bo zamislil bolj nenavaden recept, kjer bo kaša, takšna ali drugačna, njegov sestavni del. 32 Ljubljanske mlekarne, d.d., Tolstojeva 63, 1000 Ljubljana Alpsko mleko s funkcionalnimi dodatki. Vsak dan naredi veliko. OGLASNA PRILOGA jejmo lokalno Za mleko ni krize Še dolgo se ne bo zgodilo, da ne bi vedeli, kam z mlekom, ali da bi bila cena tako nizka, da se ga kmetom ne bi splačalo proizvajati. Seveda pa se mora pridelava splačati tako kmetom kot mlekarnam. 26, 27

2 26 Oglasna priloga [ INTERVJU] Ivanka Valjavec, predsednica Gospodarsko interesnega združenja mlekarstva Slo Slovenska mlekarska industri Podobno kot druge industrijske panoge se je moralo tudi slovensko mlekarstvo v začetku 90. letih spopasti z izgubo varnega jugoslovanskega trga, hkrati pa je vstop v EU zahteval mnoge prilagoditve. Kot kaže, so slovenski mlekarji prehod speljali dobro, saj je panoga stabilna, pa tudi za prihodnost se ob sprotnih prilagoditvah ni bati. Tako meni Ivanka Valjavec, predsednica Gospodarsko interesnega združenja mlekarstva Slovenije, s katero smo se pogovarjali o panogi. v Kakšne so trenutne razmere v slovenski mlekarski industriji, je panoga uspešna? Vedno moramo na panogo gledati primerjalno in v tem pogledu lahko rečem, da gre slovenskemu mlekarstvu dobro. Kar pa ne pomeni, da ne moremo biti boljši oziroma da se nam ni treba prilagajati času. V Sloveniji proizvedemo približno 600 milijonov litrov mleka na leto. Od tega je približno sto milijonov litrov namenjenih domači porabi, približno IDEJ milijonov litrov ga oddamo v mlekarne, 150 milijonov litrov gre v Italijo, 350 milijonov litrov v Slovenijo. V Sloveniji torej v obliki mleka in mlečnih izdelkov zaužijemo približno 220 litrov mleka na prebivalca na leto. Ta količina se skozi leta ni kaj dosti spremenila. Spreminja pa se struktura. Tako je sveže pasterizirano mleko zaradi udobnosti pri gospodinjenju malce manj zanimivo, bolj zanimivo je postalo trajno mleko. Povečuje se poraba sirov in jogurtov, poraba sladoleda je precej stalna, pri maslu pa smo zelo slabi, saj ga porabimo le približno pol kilograma na prebivalca na leto, kar je izjemno malo. A to je izraz naših prehranjevalnih navad. Če vse skupaj povežemo s trenutnimi razmerami, krizo in varčevanjem, je slovenska mlekarska industrija krizo zvozila zelo dobro. Letne bilance bodo sicer pokazale majhno izgubo, a milijon evrov izgube v panogi s 300 milijoni evrov prihodkov vsekakor ni veliko. v Razlogi za dobro poslovanje? Na srečo se mlekarne niso lastninile tako kot mnoga NAJPODJETNISKA A 2012/13 druga podjetja v Sloveniji. Tega vodstva niso dopustila, prav tako takšnih načrtov niso imeli lastniki mlekarn. Če pa bi se tudi v mlekarstvu začeli menedžerski odkupi, bi bila slika precej drugačna. v Kakšni pa so izzivi slovenskega mlekarstva? Zgodovinsko smo največji izziv že premagali, to sta bila izguba jugoslovanskega trga v začetku 90. let in vstop v EU. Zato se je morala panoga prilagoditi, že pred vstopom v EU smo na podlagi bilateralnih obmejnih pogodb precej mleka izvozili v Italijo. Danes torej govorimo o domači porabi približno 400 milijonov litrov mleka v takšnih ali drugačnih izdelkih. Seveda pa mlečni izdelki pridejo tudi iz tujine. In če so cenovno zanimivi, se tudi prodajajo. A tudi Slovenija se je na področju mlekarstva prilagodila in danes gre precej mleka v izvoz. Nove trge smo našli vsepovsod. Tako slovensko mleko potuje v države, kot so Vietnam, Južna Koreja, Šrilanka, Mavretanija, arabske države, Tunizija in podobno. To so ekonomsko zanimive države, saj potrebujejo mleko, prevoz pa se je zelo pocenil. Seveda so za izvoz zanimive tudi vse države nekdanje Jugoslavije, razen Srbije. V Srbijo nekaj časa mleka sploh ni bilo možno prepeljati, saj so ga na meji vzorčili in analizirali in pogosto je to trajalo tako dolgo, da je izdelkom pretekel rok uporabe. Obenem pa tudi glede na gospodarsko situacijo srbski trg ni zanimiv. Prodajamo pa v vse druge nekdanje jugoslovanske republike ne glede na politične pretrese. Iščemo tudi nove trge, od sosednjih držav sta zanimivi Italija in Madžarska, vedno bolj pa tudi daljne države, prevsem arabske države potrebujejo mleko, obenem pa imajo denar. Panoga je torej razvita, imamo dobro in kakovostno mleko, iz njega znamo narediti kakovostne izdelke, za to pa imamo tudi zelo napredno tehnologijo. v Dobre izdelke pa imajo tudi tuji mlekarji. Kako pomemben je njihov prodor v Slovenijo? Ljudje smo radovedni in radi poskusimo nove izdelke. Če so ti izdelki enako dobri ob nižji ceni, potrošniki pogosto ostanejo pri njih. A po drugi strani opažamo, da se potrošniki vračajo k slovenskim izdelkom, ki so jih poznali od prej. Obenem se tudi slovenski potrošniki vedno bolj zavedajo, da s kupovanjem slovenskih izdelkov podpirajo tudi slovenske delavce in podjetja. v Kako gledate na namero Lactalisa za nakup Ljubljanskih mlekarn? Mislim, da bo Lactalis kupil večinski delež Ljubljanskih mlekarn. Kaj pa to v resnici pomeni za delovanje Ljubljanskih mlekarn v prihodnje, je težko napovedati. v Lahko malce špekuliramo? Lahko pogledamo, kaj se je zgodilo v podobnih primerih v tujini in sklepamo po tem. Sreča je, da je Lactalis mlekarna, ne finančna ustanova. Lactalis je veliko svetovno podjetje, ki zna prodajati po vsem svetu, pa tudi proizvodnjo ima po vsem svetu. Ljubljanske mlekarne imajo en odstotek njihove prodaje. Zato bo novi lastnik verjetno poskušal Ljubljanske mlekarne vključiti v svoj sistem. Kako se bo to zgodilo, pa ne vemo. v Torej ni bojazni, da bi podjetje zaprli? Ljubljanske mlekarne so lani odprle nov obrat za predelavo sterilnega UHT-mleka, zato so tudi tehnološko zanimive in bodo vsekakor delale še naprej. Lahko pa pričakujemo, recimo, da se bodo siri proizvajali v njihovih sirarnah, pri nas pa bodo morda ohranili proizvodnjo trajnega mleka. A tega ne moremo napovedati. Glede na to, da Mlekodel ni bil uspešen v svojih prizadevanjih, je to realna možnost, ki je nastala iz situacije. v Kako vidite slovensko mlekarstvo v prihodnosti? Mlekarstvo je stabilna panoga, ki se od drugih industrij razlikuje predvsem po tem, da mora proizvodnja biti stalna. Ne moremo opustiti ene izmene, kot lahko to storijo nekatere tovarne, pa tudi krave je treba pomolsti vsak dan najmanj dvakrat. Število zaposlenih v mlekarstvu se je sicer zmanjšalo ob uvedbi novejših tehnologij, vendar na račun upokojitev in podobno, odpuščanj ni bilo. Menim, da bo mlekarstvo še vedno živelo. Še zlasti, če upoštevamo težnjo, da se kupci vračajo k slovenskim izdelkom, nekateri pa sploh nikoli niso odšli v tuje trgovske centre. Poleg tega ima Slovenija še eno prednost pri mlekarstvu, to je čista voda. To je velika vrednota pri proizvodnji mleka, saj ni potrebna intenzivna priprava vode, še en obrat. Tega Mleko z aktivnim delo Kljub občasnim gonjam proti mleku to še vedno ostaja med najprimernejšimi živili za dodajanje funkcionalnih dodatkov IšËemo nove podjetniške ideje Najpodjetniška ideja 2013! Morda imate ravno vi zmagovalno podjetniško idejo, zato sodelujte v letošnjem izboru!!rok prijave: 15. februar 2013 VeË informacij: Ker so bolezni modernega časa, kot so bolezni srca in ožilja, debelost, sladkorna, rak ali osteoporoza, čedalje pogostejše, postajamo pozornejši tudi na to, kaj vsebuje hrana, ki jo vsakodnevno vnašamo v organizem. Zdaj že vemo, da pravilna prehrana pomembno vpliva na pojav ali pa izid zdravljenja številnih bolezni, ki so lahko tudi vzrok za smrt. Hrana je tako lahko vzrok za nastanek številnih bolezni, hkrati pa je lahko tudi zdravilo. Zato je v ospredju vse večje zanimanje za sestavine, ki lahko okrepijo naše zdravje in izboljšajo splošno počutje, strokovnjaki za prehrano pa so živila začeli bogatiti s funcionalnimi sestavinami, kot so vitamini in minerali, prehranske vlaknine, maščobne kisline omega-3 in probiotične kulture. Funkcionalna živila imajo povečano vsebnost zdravju koristnih snovi ali Proizvodnja jogurta v mlekarni pa so to živila z zmanjšano vsebnostjo zdravju škodljivih snovi. Zaradi nenehnega siromašenja hrane s sodobnimi načini (industrijske) pridelave, predelave in obdelave je razvoj funkcionalnih živil v razmahu, pričakovati pa je, da bo njihova ponudba v prihodnosti še bogatejša. Z mlekom proti raku Zaradi velike priljubljenosti in univerzalne uporabe so najpogostejši nosilci opisanega bogatenja mleko in mlečni izdelki. Slednji se uvrščajo med najboljše vire kalcija in esencialnih hranilnih snovi in so zato ugodni za gradnjo kosti in zaščito pred nastan-

3 jejmo lokalno 27 uu Še dolgo se ne bo zgodilo, da ne bi vedeli, kam z mlekom, ali da bi bila cena tako nizka, da se ga kmetom ne bi splačalo pridelovati. Seveda pa se mora pridelava splačati tako kmetom kot mlekarnam. Tako pravi Ivanka Valjavec, predsednica Gospodarsko interesnega združenja mlekarstva Slovenije. se moramo zavedati in se tudi zavedamo. v Omenili ste novo linijo za UHT-mleko v Ljubljanskih mlekarnah. Kaj pa druge naložbe? Vse mlekarne se tehnološko posodabljajo, tako da zastarelih tehnologij ni. A gre za postopna vlaganja, dobivamo tudi nepovratna sredstva. Nobena mlekarna ni zastarela. v Kaj pa manjše mlekarne? Ko v Sloveniji govorimo o mlečni industriji, so to Ljubljanske mlekarne, Mlekarna Celeia in Pomurske mlekarne. Potem pa so še manjše mlekarne, Mlekarna Vipava, ki se zapira, mlekarna Krepko Logatec, ki dobro deluje s svojo linijo ekoloških proizvodov, potem je še mlekarna Škofja Loka, ki dela dobre izdelke in jih tudi zna dajati na trg, vendar gre za majhno mlekarno s predelavo približno milijon litrov mleka na leto. Ostane še Planika Kobarid, kjer so tudi znali najti tržno nišo s proizvodnjo mleka v naravnem, hribovskem okolju. Tako imajo svoje izdelke, denimo nehomogenizirano mleko, sirotko, kefir, sir tolminc, ki jih znajo tudi prodati. V Planiki so zelo napredni v razmišljanju, konec koncev so celo postavili venije ja je krizo zvozila zelo dobro muzej in tako že doma prodajo precej svojih izdelkov. v Je to pravi model tudi za velike mlekarne? Ne, industrijske proizvodnje ne moremo enačiti z malo proizvodnjo. Poleg tega menim, da bi lokalni izdelki zvodeneli, če bi jih te mlekarne začele množično proizvajati. Tako so ti izdelki vezani na lokalno pridelavo in prodajo. v Francozi pa delajo iz podobne zgodbe precej več. Zakaj njim to uspeva? V Franciji in drugih državah so male sirarne že tradicionalne, pri nas pa se je socializem usmerjal v množično proizvodnjo. In tega ne moremo spremeniti na hitro, poleg tega je takšna butična ponudba predraga. Kljub vsemu je malih sirarjev precej, okoli 60 jih je v združenju. A ti svoje izdelke prodajo na ekoloških sejmih, na tržnicah in podobno. Industrija ne more delovati na tak način. Dejstvo je tudi, da v zadnjem času precej poslušamo o ekološkem kmetijstvu, obenem pa so kmetijski svetovalci leta in leta kmetom svetovali, kako doseči večjo mlečnost, kako povečati ekonomičnost. Danes pa bi radi ekološko pridelavo, ki si jo tudi mali kmeti težko privoščijo zaradi stroška certificiranja. v Po vsem povedanem se zdi, da ste optimistični glede mlekarske industrije. Vsekakor. Menim, da pridelava mleka in tudi kmet ne bosta ogrožena. Cene mleka bodo ostale povprečne kot povsod drugod v Evropi, tako da se kmetom ni treba bati. Bojazen, ki je upravičena, pa prihaja iz ravninskih delov Evrope, kjer pridelujejo mleko, recimo Irske, Velike Britanije. Tam je proizvodnja mleka lahko cenejša. A še vedno ima mleko, pridelano v alpskem svetu, neki pozitivni naboj, pa naj gre za slovensko, italijansko, avstrijsko ali nemško, tako da bo slovensko mleko tudi v prihodnosti še zanimivo, čeprav so Irci napovedali, da bodo po odpravi kvot povečali proizvodnjo za 25 odstotkov. Tudi Argentina, Avstralija in Nova Zelandija vsako leto pridelajo pet do deset odstotkov več mleka, vendar je tudi ljudi na svetu vedno več. Še dolgo se ne bo zgodilo, da ne bi vedeli, kam z mlekom, ali da bi bila cena tako nizka, da se ga kmetom ne bi splačalo pridelovati. Seveda pa se mora pridelava splačati tako kmetom kot mlekarnam. vanjem na zdravje INFO Mleko za hujšanje Mlečni izdelki iz posnetega ali polposnetega mleka zaradi delovanja kalcija na maščobne celice predvsem na trebuhu lahko spodbujajo zmanjšanje telesne teže. Možne sestavine, ki imajo dodaten shujševalni učinek, so razvejene aminokisline in bioaktivni peptidi, ki jih vsebujejo mlečni izdelki. Raziskave naj bi pokazale, da ljudje, ki v svojo dietno prehrano vključujejo mleko, izgubijo okoli 40 odstotkov več teže kot tisti, ki mlečnih izdelkov sploh ne uživajo. FUNKCIONALNA PREHRANA Poznamo jo že od nekdaj Kitajska tradicionalna medicina je funkcionalno prehrano poznala in uporabljala že pred tremi tisočletji, sodobni svet pa jo je na jedilnike ponovno uvrstil sredi 80. let minulega stoletja, potem ko so jo zaradi izboljšanja zdravja na podbudo vlade začeli proučevati, razvijati in uvajati na Japonskem. V Evropi je pri uvajanju funcionalne hrane vodilna Finska. kom osteoporoze, pozitivno vplivajo na stabilnost zdrave črevesne mikroflore ter posledično zmanjšujejo tveganje za nastanek črevesnega raka. Mleko krepi imunski sistem, je vir biološko aktivnih peptidov, ki ugodno učinkujejo tudi na srčno-žilni, prebavni in živčni sistem. Laktoza v mleku je pomemben vir energije, pospešuje delovanje prebavnega trakta in povečuje sposobnost telesa za vezavo fosforja in kalcija. V mleku so tudi minerali, kot so kalcij, kalij, magnezij, cink in fosfor, vsebuje vitamine A, B12 in riboflavin ter ima idealno kombinacijo beljakovin, ki so ključne za obnovo in rast mišic. Manj za več zdravja V mleku je 87 odstotkov vode, zato je idealen medij za dodajanje v vodi topnih funkcionalnih dodatkov, zaradi vsebnosti maščob pa tudi za dodajanje v maščobah topnih vitaminov.»na podlagi veljavne zakonodaje je potrjenih 222 zdravstvenih trditev za posamezne funkcionalne dodatke, ki jih lahko proizvajalci nemoteno dodajajo v svoje izdelke. Katere dodatke dodaja v svoje mlečne izdelke, pa je odvisno od proizvajalca mleka in njegove odločitve, katera ciljna skupina potrošnikov pri posameznem izdelku je zanj zanimiva,«nam je pojasnila Mateja Juvančič, vodja razvoja v Ljubljanskih mlekarnah, kjer svoje mlečne izdelke razvijajo sami in v sodelovanju s svojimi dobavitelji, ki imajo znanje s tega področja. Pri tem je tudi poudarila, da pri dodatkih, ki so v njihovih mlečnih izdelkih, sledijo smernicam v mlečni industriji oziroma globalnim potrošniškim težnjam.»trendi razvoja 'funkcionalnega mleka' so usmerjeni v zdravo živilo, kar pomeni manj maščob, manj sladkorja in manj kalorij. Kljub občasnim dvomom o koristnosti uživanja mleka za človekov organizem ostaja mleko med bolj priljubljenimi živili tako med otroki, odraslimi kot starejšimi. Tehnološki napredek na področju različnih funkcionalnih dodatkov in predvsem nova znanstveno potrjena dognanja v zvezi z njihovimi učinki na ljudi pa bodo tudi v prihodnosti na trgovske police še prinašali funkcionalno obogatena živila. Tudi mlečna,«je prepričana sogovornica. Ljubljanske mlekarne, d.d., Tolstojeva 63, 1000 Ljubljana Alpsko mleko s funkcionalnimi dodatki. Vsak dan naredi veliko.

4 28 Oglasna priloga Krava se molze pri gobcu Proizvodnja zdravega mleka se začne pri uravnoteženi prehrani živali V podjetju Lek Veterina rejcem brezplačno izračunajo popoln obrok in pripravijo recepturo, ki najbolje pokriva potrebe živali glede na njeno mlečnost.»le žival, ki dobi ustrezno strukturiran obrok in z njim vse nujno potrebne hranilne snovi, vitamine in minerale, je zdrava in proizvaja veliko mleka ustrezne kakovosti. Zato moramo biti pri pripravi obroka zelo pazljivi, natančni ter imeti vse znanje in vrline dobrega gospodarja. Če sami ne znamo sestaviti obroka oziroma nismo prepričani, raje vprašajmo strokovnjaka,«poudarjata doktorica veterine Mateja Ratiznojnik in Branko Kamenšek, direktor podjetja Lek Veterina. Široka paleta rudninskih krmnih mešanic Lek Veterina pod lastno blagovno znamko Kravimin ponuja paleto rudninskih krmnih mešanic. Gre za različne kombinacije nujno potrebnih vitaminov in mineralov, ki so prilagojene posameznim proizvodnim obdobjem molznic oziroma njihovemu načinu krmljenja. Rejec izbere tak podtip izdelka, ki je najbolje prilagojen njegovemu načinu že 33 let proizvajamo premikse in druge vitaminske dodatke za prehrano domačih živali znanje, izkušnje in tradicijo usmerjamo v dobrobit živali in ljudi sledimo razvoju znanosti v prehrani živali proizvajamo eko izdelke primerne za ekološko kmetovanje usmerjeni smo v varovanje okolja, kar dokazujemo z okoljskim standardom ISO že evropskega 30 let dokazujemo, sistema upravljanja kvalitete da smo v dober proizvodnji slovenski aditivov proizvajalec, in premiksov ki lahko konkurira FAMI QS tujcem info@lek-veterina.si Le žival, ki dobi ustrezno strukturiran obrok in z njim vse nujno potrebne hranilne snovi, vitamine in minerale, je zdrava in proizvaja veliko mleka ustrezne kakovosti. vzreje. Poleg tega ponujajo tudi prehranske proizvode, s katerimi preprečujejo pojav tipičnih bolezni molznic, kot so ketoze, mlečne mrzlice in mastitisi. Za zdravje vimena pa skrbijo z dodatkom za povečanje odpornosti v mlečni žlezi (Kravimin SCC) in mazilom Vetaseptal. Ustrezen obrok pomeni tudi boljše plačilo Vsebnost maščob in beljakovin v mleku je odvisna od več dejavnikov, med njimi tudi od prehrane živali. Kot pojasnjujeta sogovornika, na vsebnost maščob vplivata predvsem oskrbljenost z energijo in delež vlaknine v obroku, na vsebnost beljakovin pa predvsem oskrbljenost živali s presnovljivimi beljakovinami.»z ustreznim obrokom lahko rejci do določene mere vplivajo na vsebnost omenjenih snovi v mleku in si zagotovijo boljše plačilo,«pravita sogovornika iz podjetja Lek Veterina. Hkrati pojasnjujeta, da povečana vsebnost somatskih celic kaže na vnetje vimena. To lahko preprečimo z vzdrževanjem zdravja živali s pravilno prehrano, dodatki, ki krepijo odpornost, in ustrezno higieno. Inštitut KON-CERT Nadzor in certificiranje pridelkov in živil Inštitut KON-CERT letos praznuje 15-letnico delovanja. Nadzor in certificiranje mu zaupa okoli strank, med njimi 80 odstotkov vseh kmetijskih gospodarstev, vključenih v integrirano in ekološko kmetovanje. Do danes so podelili več kot 38 tisoč certifikatov. Prehranski dodatki so varnejši od zdravil S prehranskimi dodatki na zdravje vimena in kakovost mleka vplivamo tako, da preprečujemo pojav vnetja mlečne žleze. Ti dodatki vsebujejo večje količine nekaterih mineralov, ki krepijo imunski sistem in povečujejo imunsko odpornost vsega organizma ter s tem tudi mlečne žleze. Dajemo jih preventivno ali ko se bolezen že pojavi, saj skrajšajo čas zdravljenja.»prehranski dodatki so v nasprotju z zdravili varni in neškodljivi za živali ter za nas kot potrošnike. Pri zdravilih vedno obstaja strah, da se pojavijo zaostanki v mleku, pri prehranskih dodatkih pa te S certifikati, ki jih izdajo pri Inštitutu KON-CERT Maribor, stranke svojim pridelkom in živilom zvišujejo vrednost. S tem si zagotovijo tudi večjo prepoznavnost na trgu in povečujejo konkurenčnost. Certifikat dokazuje odličnost pridelka ali živila in krepi zaupanje potrošnikov. Strokovnjaki Inštituta KON-CERT Maribor nadzor in certificiranje opravljajo na kompetenten in nepristranski način ter ob upoštevanju načel stroke zagotavljajo dodano vrednost pridelkom in živilom, potrošnikom pa dajejo zagotovilo, da so pridelki in živila resnično varni in ustrezajo visokim standardom kakovosti in zakonskim predpisom. Področja certificiranja Inštitut KON-CERT Maribor je pri javnem zavodu Slovenska akreditacija po standardu SIST EN 45011:1998 akreditiran za certificiranje procesov v ekološki pridelavi oziroma predelavi kmetijskih pridelkov in živil. Gre za certificiranje procesov integrirane pridelave grozdja, sadja, poljščin in zelenjave ter proizvodov zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil (oznaka porekla, geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost in višja kakovost). Inštitut pa je ministrstvo za kmetijstvo in okolje pooblastilo tudi za NAPOTEK Premislimo o načinu prehranjevanja Mateja Ratiznojnik in Branko Kamenšek pravita, da Slovencem primanjkuje zavesti o skupnem dobrem in da tako majhna država lahko parira velikim le s skupnim nastopom, podpiranjem domače industrije, predvsem pa z delom, znanjem, tradicijo in etiko.»še vedno zelo radi kupujemo tuje izdelke, za katere ni nujno, da so dobri ali boljši od domačih,«opozarjata sogovornika in priznavata, da se je pri slovenskem potrošniku z zgodbami o nacionalnem interesu, ki je imel edino podlago v pretiranem pohlepu, prebudil odpor, da bi še naprej dajal potuho tistim, ki se niso pripravljeni prilagajati svetovnim izzivom, niso dovolj konkurenčni in so izropali slovenski gospodarski potencial. Temeljito bi morali premisliti tudi o načinu prehranjevanja. Mnogokrat se vedemo natančno tako, kot zapovedujejo velike družbe, ki obvladujejo celotna področja človeškega vsakdana in so mnogokrat skriti nosilci družbenih sprememb. To med drugim pomeni tudi povečini popolnoma nezdrav način prehranjevanja, ki ima večje negativne posledice za celotno družbo, kot si mislimo bodisi je to kasnejši vpliv na celotno zdravstveno oskrbo, negativen vpliv na okolje in popolna odsotnost zavedanja, da si s preostalimi živimi bitji le delimo planet. bojazni ni,«poudarjata Ratiznojnikova in Kamenšek. Preveč poceni je lahko sumljivo Na trgu najdemo najrazličnejše prehranske izdelke različne kakovosti.»če je izdelek preveč poceni, je potrebna pazljivost. Obstaja verjetnost, to se ne dogaja redko, da ne vsebuje snovi v količinah, ki so navedene na deklaraciji,«opozarjata sogovornika in dodajata, da imajo kakovostni izdelki svojo ceno. Kot pravita, morajo biti rejci pazljivi tudi pri nakupu žit in sena. Krmiti smejo le okusno in neoporečno krmo znanega izvora, ki ne certificiranje kmetijskih pridelkov in živil s področja skladnosti prostovoljnih označb. Inštitut je lastnik znaka BIO Slovenija in nosilec evropske šifre za certifikacijske organe SI-EKO-001. Znak, ki je zaščiten pri Uradu za intelektualno lastnino, lahko uporabljajo vse njegove stranke, ki jim je bil izdan certifikat. Znak omogoča ekološkim živilom večjo prepoznavnost na trgu. Kot edini certifikacijski organ v Sloveniji opravljajo nadzor in certificiranje za biološko-dinamično kmetovanje po smernicah zasebnega standarda DEMETER. Za Zvezo združenj ekoloških kmetov Slovenije opravljajo nadzor po standardu BIODAR. V povezavi s certifikacijskim organom iz Nemčije (LACON Institut) v Sloveniji opravljajo nadzor po standardu GLOBALG.A.P. kot vsebuje škodljivih ali strupenih snovi, katerih zaostanki se lahko pojavijo v mleku in ogrozijo tudi zdravje ljudi. Preverite tudi certifikate Ali je izdelek za prehrano živali varen, lahko razberemo tudi s pomočjo različnih certifikatov, ki jih morajo imeti ti izdelki. Če je podjetje certificirano, pomeni, da so njegovi izdelki pod strogo vhodnim in izhodnim nadzorom. Lek Veterina je lani pridobil certifikat FAMI QS, zelo ugleden certifikat na področju krme za živali, ki je na trgih EU skoraj obvezen, v Sloveniji pa ga ima v svoji panogi le Lek Veterina. tudi nadzor kmetovanja brez GSO (GMOfrei) po smernicah avstrijskega kodeksa Österreichisches Lebensmittelbuch, IV. Auflage Richtlinie zur Definition der»gentechnikfreien Produktion von Lebensmitteln und deren Kennzeichnung«. Kot so povedali v Inštitutu KON-CERT, kot edini certifikacijski organ v Sloveniji v tem letu pričakujejo širitev akreditacijske dejavnosti tudi na nadzor in certificiranje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi po shemi PEFC (Programme for Endorsement of Forest Certification). Na podlagi zasebnega standarda Inštituta KON- -CERT Maribor za naravno kozmetiko z biosestavinami in biokozmetiko pa strankam ponujajo tudi možnost za pridobitev certifikata za naravno kozmetiko z biosestavinami in/ali biokozmetiko.

5 jejmo lokalno 29 Zakladnica olj Rastlinska olja in maščobe so nosilno poslovno področje Tovarne olja Gea, d. d. Svoje poslovanje vodimo s poudarkom na visokokakovostnih in zdravju prijaznih proizvodih, ki celostno zadovoljijo življenjske potrebe ljudi po rastlinskih maščobah in dopolnilni prehrani. Jedilna rastlinska olja imajo v človekovi prehrani pomembno hranilno, energijsko in kulinarično vrednost. Blagovna znamka Gea je visoko pozicionirana znamka specialnih in vrhunskih olj, ki zadovoljijo tudi najzahtevnejše kupce. Temelji na značilnostih, povezanih z zdravjem, kakovostjo, kulinaričnimi smernicami in modernim življenjskim slogom. Izraža znanje, bogastvo okusov, naravnost sestavin, posebnosti in seveda dolgoletno tradicijo. Vrhunska olja Gea Široka paleta vrhunskih olj blagovne znamke GEA vključuje kar 20 različnih vrst izdelkov. Poleg dobro znanih olj, kot so sončnično, bučno, oljčno, rastlinsko ali sojino, vključuje tudi specialna hladno stiskana olja (laneno, konopljino, sezamovo, olje makadamije, sončnično olje z visoko vsebnostjo oleinske kisline) in olja z dodatki, ki so visokokakovostne začimbe za pripravo jedi. Olja GEA se od izdelkov preostalih ponudnikov razlikujejo predvsem po ugodnejši sestavi maščobnih kislin ter večji vsebnosti vitaminov in mineralov. Odlikujejo jih postopki pridobivanja iz najkakovostnejših surovin, izvrstne arome in okusi ter raznovrstne možnosti uporabe. Štajersko-prekmursko bučno olje GEA Podjetje je najbolj ponosno na svoj najstarejši proizvod bučno olje, ki je zelo zaželeno pri vseh, ki cenijo njegove zdravilne lastnosti in odličen okus. Tovarna olja Gea proizvaja štajersko-prekmursko bučno olje GEA z geografsko označbo, ki uvršča bučno olje med slovenske zaščitene posebne kmetijske pridelke. Bučno olje GEA je 100-odstotno, nerafinirano, bogato z vitamini, minerali in naravnimi klorofili. V ljudski medicini se uporablja za zdravljenje obolele prostate, bolezni mehurja in sečil, za izboljšanje prebave in številne druge namene. Štajersko-prekmursko bučno olje v registru EU Evropska komisija je 3. oktobra 2012 v uradnem listu Evropske unije objavila, da se GEA Uspešne blagovne znamke Tovarna olja Gea proizvaja in trži izdelke pod uveljavljenimi in uspešnimi blagovnimi znamkami Gea, Zvezda, Cekin in Sončni cvet. Nosilni proizvodi so rastlinska olja, majoneze, solate, omake, ocvrta čebula in krmne komponente. ime»štajersko-prekmursko bučno olje«vpiše v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb. Zaščitena geografska označba (ZGO) pomeni zaščito tradicije in tehnološkega postopka ter potrjuje odlično kakovost, sloves in posebne lastnosti izdelka. Zaščitena geografska označba nam odpira tudi nove možnosti prodaje na tujem trgu. Orehovo olje GEA Za obstoj na trgu je ključnega pomena, da si vedno v koraku s trendi, zato smo lani prodajni izbor blagovne znamke GEA obogatili z novim proizvodom: orehovim oljem GEA. Orehovo olje je bogat vir esencialnih maščobnih kislin omega-3 in omega-6. Maščobne kisline omega-3 so pomembna sestavina membrane možganskih celic, ki skrbijo za prenašanje živčnih signalov, potrebnih za razmišljanje, učenje in spomin. Poleg tega znižujejo raven holesterola LDL (slabega holesterola) in zvišujejo raven holesterola HDL (zdravega holesterola). Orehovo olje spodbuja tvorbo melatonina v krvi, hormona, ki odgovoren za dober spanec. Blagodejno učinkuje na spanec, pomaga pri zmanjševanju stresa, depresije in anksioznosti. V njem je tudi vitamin E, ki ima veliko vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom, je naravni antioksidant in preprečuje staranje žil ter ščiti pred boleznimi srca in ožilja. V prehrani ga priporočamo za pripravo vseh vrst hladnih jedi (solat, omak, prelivov) in kot dodatek rižotam, testeninam in sladicam. Podpornik nacionalne kampanje Kupujem slovensko Tovarna olja Gea je od leta 2008 podpornik nacionalne kampanje KUPUJEM SLO- VENSKO. Znak Kupujem slovensko nosi 26 naših izdelkov, ki združujejo varnost, slovensko kakovost, slovenski okus in tradicijo. Vemo, kaj pomeni ekološko kmetovanje? Pogosto se sprašujemo, kje so razlike med ekološko, integrirano in»klasično«pridelavo in predelavo hrane. Na inštitutu KON-CERT so nam razjasnili, kaj pomenijo ti pojmi. Klasična oziroma konvencionalna pridelava je način kmetovanja, pri katerem je dopuščeno intenzivno in specializirano kmetovanje z uporabo vseh mineralnih gnojil za izboljšanje rodovitnosti tal, vseh sintetičnih sredstev za varstvo rastlin, dovoljena je množična reja živali, kar vse skupaj ima številne negativne vplive na podtalnico, zmanjšuje rodovitnost tal, kvari kulturno krajino in podobno. Integrirani način kmetovanja To je naravi prijazen način pridelave, kjer se nadzoruje uporaba gnojil in sredstev za varstvo rastlin ter pospešuje biotska raznovrstnost. Prednost dajemo organskim gnojilom, mineralna se dodajajo šele na podlagi analize tal. Tako zmanjšujemo kopičenje nitratov v podtalnici. Kontroliran način integrirane pridelave je zagotovilo potrošnikom, da proizvodi ustrezajo višjim standardom kakovosti. Ekološko kmetovanje To je način trajnostnega kmetovanja, ki ohranja ravnotežje in zagotavlja kroženje hranil v sistemu tla rastlina žival človek. Pri takem gospodarjenju se ne smejo uporabljati gensko spremenjeni organizmi, pripravki za varstvo rastlin, kemično-sintetična sredstva, lahko topna mineralna gnojila, razkužena semena, sintetični dodatki v krmilih, surovine živalskega izvora, antibiotiki za živali in podobno. Slediti moramo natančno določenim strogim predpisom in biti pod rednim nadzorom pooblaščenih certifikacijskih organov ter pristojnega inšpektorata. Ekološko kmetovanje spoštuje in ohranja naravo ter uporablja samo naravne in naravi prijazne pridelovalne postopke. Pridelki iz ekološke pridelave so pridelki najvišje kakovosti, saj so pridobljeni na popolnoma naraven način, v sozvočju z naravo in človekom. Prav tako jih odlikujeta večja vsebnost hranilnih snovi in poln, bogat okus. Biološko-dinamično kmetovanje Biološko-dinamična metoda kmetovanja je bila prva oblika sonaravnega kmetovanja, ki jo je leta 1924 predstavil dr. Rudolf Steiner, antropozof, filozof, znanstvenik in utemeljitelj waldorfske šole. Steiner je izhajal iz povezave med telesom, dušo, duhom in okoljem ter na vse to gledal kot na celoto. Biološko-dinamično kmetovanje temelji na spoznanju, da pri rasti in razvoju rastlin in živali sodelujejo energije in snovi iz Zemlje in vesolja. Pri takem kmetovanju se uporabljajo biotski pripravki iz rastlinskih in živalskih izvlečkov (kopriva, regrat, kamilice, baldrijan in podobni) in služijo za boljšo mikrobiološko dejavnost v tleh.

6 30 Oglasna priloga Okusi Krasa Glas tradicije lokavskega in kraškega pršuta, lokavske in kraške panceta ter lokavskega in kraškega zašinka se širi tudi prek slovenskih meja Burja zavija skozi špranje v kamnitih obrobah kraških oken. V spokoju kraškega podeželja zadoni zvon v cerkvi sv. Mihaela. Skrbno izbrana svinjska stegna na debelo potresemo s sečoveljsko soljo. Vonj soljenega mesa se prepleta z vonjem skopo poraščenega Krasa in bližnjega morja ter se v rezkem zimskem zraku začne počasi sušiti. Lokavski zašinek. Napočil je čas sušenja. Pršuti visijo visoko na obešalih, nihajoči v prvih sunkih pomladanske burje. V naslednjih mesecih se počasi enakomerno sušijo. Prej nežno rdeče meso jeseni dobi svojo značilno barvo, mamljiv vonj in poln, zrel okus. Zreli pršuti se pozibavajo v vetru, čakajoč na nestrpne poskuševalce. Tradicija naših nonotov Pršutarna Lokev na Krasu velja za najstarejšo na slovenskem Krasu. Na tem skopo poraščenem svetu v bližini Lipice se tradicija proizvodnje kraških mesnin po tradicionalnih receptih naših nonotov že stoletja Lokavska panceta prenaša iz roda v rod. Izdelki Pršutarne Lokev na Krasu so naravni, brez umetnih dodatkov in soljeni samo z morsko soljo Piranskih solin. Prepričajte se o polnem okusu in mamljivem vonju kraških dobrot Pršutarne Lokev na Krasu. Pršut, kraški kralj Kraški pršut, ki ga uvrčamo med najprestižnejše slovenske proizvode, je znan po svoji visoki hranilni vrednosti in je bogat z beljakovinami. Njegova zaščitena geografska označba pomeni zaščito tradicije in tehnološkega postopka, ki v posebni klimi kraške pokrajine omogoča proizvodnjo izdelka posebne visoke kakovosti. Skrivnost lokavskega in kraškega pršuta je v nežni aromi in intenzivni rubinasti barvi, ki sta ujeti v tanki sočni rezini. Naravno, brez umetnih dodatkov Vizija Pršutane Lokev na Krasu je ponuditi pristne naravne proizvode brez umetnih dodatkov. Lokavski in kraški pršut, lokavska in kraška panceta ter lokavski in kraški zašink so proizvodi, ki izpolnjujejo pričakovanja domačih uporabnikov in širijo glas o naši tradiciji tudi prek meja. Skrivnost lokavskega in kraškega pršuta je v nežni aromi in intenzivni rubinasti barvi, ki sta ujeti v tanki sočni rezini. DNEVNI VIR INFORMACIJ iz držav zahodnega Balkana prsutarna@volja.net Več informacij na: / Prijatelj projekta:

7 jejmo lokalno 31 Perutnina Ptuj ustvarja prehranske trende Kakovost je odlika Perutnininih živil že od leta 1905 Prehrana je naša stalna spremljevalka skozi ves dan in v vseh starostnih obdobjih, zato smo do tega vprašanja še posebno pozorni. Prehransko področje je neposredno povezano tudi z gospodarstvom in zagotavlja sredstva za preživetje na dveh ravneh: na ponudniški (kapital in socialno vprašanje) in na potrošniški (kakovost, zdravje, varnost). Perutnina Ptuj je v svoji zgodovini znala odgovoriti na vse trende in tudi ustvarjati nove, predvsem z oblikovanjem inovativnih in času prilagojenih živil v integriranih procesih pridelave od njive do vilic. Kot pravijo v podjetju, se zavedajo, da je zadovoljen potrošnik tudi lojalen, zato veliko energije namenjajo ravno programu razvoja in krepitve lojalnosti. Tudi v prihodnje bodo še intenzivneje vlagali v razvoj, implementacijo in utrjevanje pozicije blagovnih znamk Perutnine Ptuj s poudarkom na vseh segmentih. Zaradi poznavanja in ustvarjanja smernic, strategije razvoja in upoštevanja trga je danes Perutnina Ptuj vodilni pridelovalec perutninskega mesa v regiji z najstarejšo tradicijo. Ima pomembno vlogo v makroekonomskem okolju Evrope, zlasti jugovzhodnega dela, in v mikroekonomskem, slovenskem okolju, kjer ustvarja težnje zdrave, okusne in varne prehrane. In to so temelji, na katerih si podjetje zagotavlja uspešno prihodnost tako na krožniku kot tudi poslovno, saj je slovenska hrana danes že pregovorno vrhunska in zdrava. Perutnina na trgih 22 držav V perutninskem segmentu je Skupina Perutnina Ptuj mednarodni prehranski koncern, ki združuje 20 podjetij v sedmih državah: Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Avstriji, Makedoniji in Romuniji. Perutnina Ptuj je danes vodilni regijski pridelovalec zdravih, varnih in kakovostnih živil perutninskega izvora, ki v vsakem okolju, kjer deluje, poudarja svoje domicilne integrirane procese pridelave v sistemih KVS (kakovost, varnost, sledljivost). V okolju Perutnine Ptuj v integriranih procesih pridelave v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Srbiji pripravljajo priljubljena živila blagovnih znamk PP in Poli ter blagovne skupine Naravno fit za več kot 22 različnih trgov. Celostna pridelava Perutnine Ptuj je zasnovana v okviru tako imenovanih vertikalnih reprodukcijskih verig in v integriranem sistemu KVS (kakovost, varnost, Poli je član družine uveljavljenih in prepoznavnih blagovnih znamk Perutnine Ptuj. Je prva piščančja klobasa v Evropi, ki jo visoka kakovost, neponovljiv okus, priljubljenost in razširjenost postavljajo na 1. mesto, letos pa že 38. leto osvaja potrošnike. sledljivost), kjer so pod strogim nadzorom vsi postopki in procesi pridelave živil od njive do vilic. To pomeni, da so vsa živila blagovnih znamk Perutnine Ptuj pridelana v okviru najstrožjih svetovnih, evropskih in lastnih standardov kakovosti ter s pomočjo najbolj dovršenih postopkov in tehnologij. Sistem varnosti, kakovosti in sledljivosti, ki so ga razvili v podjetju, je najboljše zagotovilo potrošnikom, da so okusi Perutnininih živil oplemeniteni z vsemi atributi, ki odlikujejo nadstandardne postopke priprave zdrave hrane znanega izvora. Dva milijona kupcev vsak dan Na vseh trgih Skupine Perutnina Ptuj na leto prodajo več kot 80 milijonov kilogramov perutninskega mesa in izdelkov, kar pomeni, da po njihovih živilih vsakodnevno posežeta več kot dva milijona potrošnikov, število zadovoljnih pa se vsak leto poveča. Blagovne znamke Perutnine Ptuj so najbolj prepoznavne in v ospredju izbire potrošnikov, kar potrjuje tudi poslovni uspeh. Razen rezultatov prodaje pa z različnimi merilnimi postopki in protokoli spremljajo tudi pozicijo blagovnih znamk na ključnih trgih, kjer denimo blagovna znamka POLI v svoji blagovni skupini dosega največjo lojalnost pri potrošnikih in je tako absolutni voditelj v regiji. V segmentu piščančjega mesa z blagovnimi znamkami PP in blagovne skupine Naravno fit pa so zasedli vodilno pozicijo ne samo v Sloveniji, ampak tudi v BiH in Srbiji, na Hrvaškem pa so na drugem mestu. Poraba perutnine bo rasla Danes je perutninsko meso priljubljeno med potrošniki vseh generacij, gibanja pa napovedujejo, da se bo poraba perutninskega mesa v prihodnje še povečevala. Razlog je v tem, da ima perutninsko meso v primerjavi z drugimi vrstami mesa velike prednosti. Je najcenejši vir beljakovin, pri pridelavi in reji je poraba krme na kilogram pridelanega mesa najmanjša, pomemben pa je tudi okoljevarstveni vidik. Pri reji perutnine sta namreč poraba energije in vpliv na okolje najmanjša v primerjavi s proizvodnjo drugih vrst mesa. To so razlogi za rast trga perutninskega mesa tako z vidika potrošnika kot z vidika trajnostnega in družbenega razvoja. Zaradi sprotnega spremljanja trga, sledenja in tudi postavljanja trendov ter razvojnih usmeritev je danes Perutnina Ptuj vodilni pridelovalec perutninskega mesa v regiji z najstarejšo tradicijo. Ima pomembno vlogo v evropskem okolju, zlasti v JV Evropi, in seveda v slovenskem ter v okviru posameznih reprodukcijskih verig, kjer ustvarja smernice zdrave, okusne in varne prehrane. Je 14. največja slovenska multinacionalka, ki zaposluje skoraj ljudi in sodeluje z več kot 500 kooperanti. Po letu 2006 proizvodnja in poraba perutninskega mesa in izdelkov rasteta, vendar je prišlo tudi do nadgradnje trga in spremembe vrednot med potrošniki. Ti zdaj na prvo mesto postavljajo zdravje, kar pomeni, da je trg pripravljen na porabo večje količine zdrave hrane z višjo dodano vrednostjo, več zdravju prijaznih izdelkov, izboljšanje svežega programa ter preglednejši sistem označevanja vsebnosti in lastnosti izdelkov. Potrošniki so začeli zavzeto prebirati deklaracije na izdelkih, vedno večji pomen ima izvor izdelka. Vedno večji del ponudbe obsega etična hrana, ki pri nas še vedno velja za eksotiko. Vse bolj se uveljavljajo smernice lahko, varno, manj maščob, brez konzervansov in aditivov, z dodatki vitaminov, mineralov, dietnih vlaknin in probiotikov. In vse te parametre zajemajo živila Perutnine Ptuj; ta so zdrava, v skladu z vsemi zakonskimi zahtevami EU in potrošnikov, nadgradili pa so jih še z lastnimi, najstrožjimi zahtevami. Potrošniki si zaslužijo kakovost Z razvojem novih živil v Perutnini Ptuj nadaljujejo dinamičen proces širšega zadovoljevanja želja potrošnikov in njihovega pričakovanja novih inovativnih živil. PIŠČANČJE MESO PO PTUJSKO Le kateri se lahko meri s hrustljavo pečenim piščancem po ptujsko? Verjemite, ni jih veliko. Tako nova živila postajajo prodajne uspešnice, ne le v Sloveniji, ampak v regiji in tudi na drugih trgih. Prav inovativnost pri ustvarjanju novih izdelkov, in komunikacijska domiselnost pri utrjevanju njihovega položaja na trgu pa pripomoreta k odpiranju novih trgov in pa tudi prodajnih kanalov. Zato bo, kot so povedali v Perutnini Ptuj, tudi v tem letu vrhunska kakovost perutninskega mesa najpomembnejša konkurenčna prednost, na katero se bodo zanašali pri uresničevanju poslovnih ciljev. Vedno pa bo v ospredju potrošnik, ki si zasluži najboljše, kar v Perutnini Ptuj prepoznavajo in zagotavljajo že od ustanovitve leta 1905.

8 32 Oglasna priloga Zrno, ki prinaša sitost in zdravje Skoraj pozabljena se danes kaša vrača na naše krožnike Oluščeno in skuhano žitno zrnje ali kaša, naj bo ajdova, ovsena, ječmenova, pirina ali prosena, je bila nekdaj čislana hrana. Po nekaj desetletjih pozabe danes spet prihaja do veljave kot živilo, ki ima izredne učinke na naše zdravje. Kaša, nekdaj hrana revežev, je za kakšno desetletje povsem izginila z jedilnikov, zdaj se kot zdravo (in poceni) hranilo ponovno vrača na naše krožnike, kuharski mojstri pa kar tekmujejo, kdo si bo zamislil bolj nenavaden recept, kjer bo kaša, takšna ali drugačna, njegov sestavni del.»kaša je že stoletja naša tradicionalna jed, saj je slovenska zemlja večinoma povsod primerna za gojenje žit, iz katerih jo pridobivamo. Kako pomembna jed je bila nekoč, pove podatek, da je najbolj razširjena, to je prosena kaša, pri nas še pred stoletjem rasla na 18 tisoč hektarih, danes pa samo še na dvestotih. Ajdo gojimo v Sloveniji še na hektarih, oves na dva tisoč, ječmen pa na 20 tisoč hektarih. V zadnjem desetletju se je namreč pridelava ječmena najbolj povečala, predvsem zaradi uporabe pri prehrani živali. Še leta 2000 je rastel na 10 tisoč hektarih, danes na dvakrat tolikšni površini. Pridelava ovsa in prosa se že leta drži pri enaki količini, pridelava ajde pa se zmerno povečuje,«je razložila Sadna zloženka z ajdovo kašo Sestavine za 4 osebe: 100 g robid 100 g malin 100 g melon 100 g jagod 80 g v mleku kuhane ajdove kaše 80 g v mleku kuhane prosene kaše 240 g sojinega jogurta Iz malin in robid pripravimo kaši, vsako posebej. Jagode in melone narežemo na majhne kocke. V pecljat kozarec sestavljamo zloženko po plasteh sadje, kuhana ajdova kaša, sadna kaša, kuhana prosena kaša in sojin jogurt. Recept je pripravil Rok Kotar, vodja kuhinje v Termah Šmarješke Toplice. Kunec iz voka s proseno kašo Sestavine za 4 osebe: 100 g drobno narezane rdeče paprike 100 g bučk, narezanih na trakove 100 g korenčka, narezanega na trakove 100 g drobno zrezane čebule 300 g kunčjega mesa 200 g kuhane prosene kaše 200 g svežih sojinih kalčkov mešana sesekljana zelišča timijan, peteršilj, origano 3 žlice temne sojine omake sol v zmernih količinah oljčno olje Kunčje meso narežemo na trakove, ki jih na hitro popečemo v voku na oljčnem olju. Najprej dodamo korenček in ga z mesom na srednje močnem ognju dušimo dve do tri minute. Dodamo še papriko, bučke in spet dušimo dve do tri minute. Na koncu dodamo še čebulo, kuhano proseno kašo in kalčke ter ponovno dušimo še nekaj minut. Med dušenjem večkrat dobro premešamo. Vse skupaj dobro začinimo s svežimi začimbami in sojino omako. Recept je pripravil Rok Kotar, vodja kuhinje v Termah Šmarješke Toplice. doc. dr. Darja Kocjan Ačko z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kaša prihaja iz pozabe»osemdeset odstotkov žit, ki jih v našem mlinu luščimo oziroma brusimo za kaše, je slovenskega izvora. Proso mi je najboljše z Gorenjskega, ajdo kupujem v Prekmurju, oves in ječmen pa pri proizvajalcih po vsej Sloveniji. Preostalo večinoma uvozim iz Madžarske od osebno preverjenih proizvajalcev. Zaznati je naraščajoče zanimanje za kašo, stranke največ jemljejo proseno in ajdovo. Nekoliko smo povečali tudi proizvodnjo ovsene kaše,«nam je povedal Marko Maver iz Štupnikovega mlina pri Fužinah na Krki. Tudi pri dveh velikih trgovcih, Mercatorju in Sparu, so dejali, da potrošniki vse bolj posegajo po kaši. V Sparu v zadnjih sedmih mesecih prodajo za 10 odstotkov več kaše, največje povečanje prodaje, kar 50-odstotno, zaznavajo pri ajdovi kaši. Pri Mercatorju ugotavljajo, da je največ zanimanja za pirino, ajdovo in proseno kašo. Oba trgovca pa sta nam»pozabila«zaupati izvor kaš na svojih prodajnih policah. Iz Skupine Žito so sporočili, da se največ surovin za kašo trudijo dobiti iz Slovenije, a pridelava žit pri nas ne zadostuje potrebam. Zadnja tri leta se količina prodanih kaš pri njih ni spremenila, največ pa prodajo prosene, ječmenove in ajdove kaše. Kamut, dediščina starega Egipta Novost v ponudbi kaš je starodavno žito kamut, ki so ga spet odkrili pri izkopavanju grobnic v Egiptu leta Pet tisoč let staro zrnje je na presenečenje strokovnjakov vzklilo, analiza pa je pokazala, da vsebuje 20 do 40 odstotkov več beljakovin kot druge vrste žit, pa tudi več olj, vitaminov in mineralov. V njem je veliko antioksidativnega selena, ki preprečuje nastanek raka na prostati in povečuje imunsko odpornost. Kamutova kaša je primerna v kontroliranih dietah za diabetike, za srčne bolnike, prehrano v nosečnosti in pri resnih obolenjih po obsevanjih, kemoterapiji in številnih drugih težavah. Posebnost kaše iz kamuta je izrazit sladkast in mehak okus, prebava pa je veliko lažja, tudi pri bolnikih z alergijami na žita. Kamut je primeren za gojenje v težavnih razmerah, najbolje uspeva v suhem podnebju, na zemlji z malo vode, in ne potrebuje skoraj nobene zaščite. S kašo nad depresijo»v zdravi prehrani velja načelo uravnoteženosti potrebnih hranilnih snovi. Na splošno naše telo dnevno potrebuje več kot 50 odstotkov energijskega vnosa z ogljikovimi hidrati. Žita in žitni izdelki, predvsem tisti, ki so izdelani iz celega žitnega zrnja, med njimi so tudi kaše, pa naše telo oskrbijo s pravim razmerjem škroba in prehranske vlaknine. Kaše imajo zaradi fizioloških prednosti pri oskrbi organizma z glukozo posebno mesto. Kakovost oskrbe z glukozo je dejavnik prehrane, ki ima dolgoročen vpliv na zdravje in razvoj kroničnih bolezni. Poleg tega sproti vpliva na počutje človeka, na zmožnost za duševno in telesno delo in celo na njegovo socialnost. V sodobni prehrani se priporoča, da je glikemična obremenitev po obroku čim manjša, kar pomeni, da izbiramo živila, pri katerih je absorpcija glukoze počasnejša. Kaše imajo kar nekaj lastnosti, zaradi katerih je glikemični odziv organizma po zaužitju majhen,«pa nam je razkrila nutricionistka Janja Strašek, strokovnjakinja za prehrano v Termah Krka v Šmarjeških Toplicah. Poudarila je še, da so zaradi nizkega glikemičnega indeksa kaše v prehrani pomembne tudi za podaljšanje trajanja sitosti in preprečevanje ali zmanjšanje prevelike telesne teže, za večjo duševno in telesno storilnost, zasluge pa imajo tudi pri izboljšanju športnih dosežkov in vzdržljivosti.»za delno pokritje pomembnih esencialnih aminokislin jih priporočamo ljudem, ki odklanjajo meso oziroma živila živalskega izvora.«slišali smo še, da je morda še najbolj univerzalna prosena kaša, ki je znana predvsem po vsebnosti silikatov, ki koristijo lasem, koži in nohtom. Zdravi tudi želodec, trebušno slinavko in vranico, posredno pa krepi jetra, žolčnik, dvanajstnik in ledvice. Priloga za vse Velika uporabnost kaš izhaja iz njihovega nevtralnega okusa, ki se ujame tako z mesom kot številnimi zelišči ali zgolj z maščobo. Njihova priprava zaradi obdelave s paro in vročim zrakom ne zahteva več zamudnega prebiranja in namakanja, običajno je na vodi ali mleku skuhana v 10 do 15 minutah. Pripravljamo jih na različne načine, kot del osnovnega obroka (priloga, solata) ali kot samostojno jed (mlečna kaša, ajdova kaša z jurčki, ričet ) ali kot sladico. Lahko jo preprosto skuhate in začinite, iz nje lahko oblikujete polpete ali cmočke, ki jih nato ocvrete, lahko jih uporabite namesto riža za rižote, so tudi nepogrešljiva sestavina nadeva različnih vrst klobas.

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

DIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKEGA UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE

DIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKEGA UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI DIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKEGA UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE KAJA ANDREJAŠIČ Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici

More information

TRŽENJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV V POSLOVNEM SISTEMU MERCATOR d.d.

TRŽENJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV V POSLOVNEM SISTEMU MERCATOR d.d. UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Marija PADAR-LAZAREVIČ TRŽENJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV V POSLOVNEM SISTEMU MERCATOR d.d. DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij Ljubljana,

More information

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VANJA KASTELIC

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VANJA KASTELIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VANJA KASTELIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POZICIONIRANJE TRGOVSKIH BLAGOVNIH ZNAMK PODJETJA MERCATOR Ljubljana, december

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

Namakanje koruze in sejanega travinja

Namakanje koruze in sejanega travinja 1 1 Namakanje koruze in sejanega travinja prof. dr. Marina Pintar UL Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Lombergerjevi dnevi, Pesnica, 8. dec. 2016 Zakaj je pomembno strokovno pravilno namakanje?

More information

RAZLIKE MED KUPCI TRGOVSKIH IN PROIZVAJALČEVIH BLAGOVNIH ZNAMK KAVE

RAZLIKE MED KUPCI TRGOVSKIH IN PROIZVAJALČEVIH BLAGOVNIH ZNAMK KAVE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAZLIKE MED KUPCI TRGOVSKIH IN PROIZVAJALČEVIH BLAGOVNIH ZNAMK KAVE Ljubljana, junij 2006 ŠPELA TURJAN IZJAVA Študentka Špela Turjan izjavljam, da

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

Ljudska univerza Radovljica. Gradivo za predmet OSNOVE GOSTINSTVA IN TURIZMA Gradivo za interno uporabo. Program: Gastronomsko turistični tehnik

Ljudska univerza Radovljica. Gradivo za predmet OSNOVE GOSTINSTVA IN TURIZMA Gradivo za interno uporabo. Program: Gastronomsko turistični tehnik Ljudska univerza Radovljica Gradivo za predmet OSNOVE GOSTINSTVA IN TURIZMA Gradivo za interno uporabo Program: Gastronomsko turistični tehnik Šolsko leto: 2011/2012 Predavateljica: Katja Eler, prof. KAZALO

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Avtorica Jana Luketa Artenjak

Avtorica Jana Luketa Artenjak VIŠJA STROKOVNA ŠOLA VIŠJEŠOLSKI UČBENIK VELNEŠKA PREHRANA Avtorica Jana Luketa Artenjak Jana Luketa Artenjak VELNEŠKA PREHRANA Višješolski učbenik Copyright DOBA EPIS, 2013 Vse pravice pridržane, še posebej

More information

Razvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe s hrano

Razvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe s hrano Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Interdisciplinarni študijski program Varstvo okolja Anamarija Slabe Razvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe

More information

Skupaj za zdravje človeka in narave

Skupaj za zdravje človeka in narave www.zazdravje.net Skupaj za zdravje človeka in narave julij/avgust 2011 brezplačen izvod Tema meseca: Moč in nemoč marketinga Oglasna deska projekta Skupaj za zdravje človeka in narave Niste dobili novic?

More information

Eko. gastronomija. Koraki do zaupanja vredne (certificirane) ponudbe ekološke hrane v gastronomiji

Eko. gastronomija. Koraki do zaupanja vredne (certificirane) ponudbe ekološke hrane v gastronomiji Eko gastronomija Koraki do zaupanja vredne (certificirane) ponudbe ekološke hrane v gastronomiji Koraki do zaupanja vredne (certificirane) ponudbe ekološke hrane v gastronomiji Avtorji: mag. Martina Robačer

More information

EKOLOŠKE KMETIJE V BELI KRAJINI

EKOLOŠKE KMETIJE V BELI KRAJINI UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Tanja JUDNIČ EKOLOŠKE KMETIJE V BELI KRAJINI DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

VAROVALNA IN DIETNA PREHRANA ZA STAREJŠE

VAROVALNA IN DIETNA PREHRANA ZA STAREJŠE Milena Suwa Stanojević VAROVALNA IN DIETNA PREHRANA ZA STAREJŠE Strokovno področje: ŽIVILSTVO IN STORITVENA DEJAVNOST Datum objave gradiva: Oktober 2017 KOLOFON Avtor: Milena Suwa Stanojević Naslov: Varovalna

More information

MAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S PORTUGALSKO PODJETJE KRKA, D. D.

MAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S PORTUGALSKO PODJETJE KRKA, D. D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR MAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S PORTUGALSKO PODJETJE KRKA, D. D. Maribor, avgust 2015 Sabina Ambrož UNIVERZA V MARIBORU

More information

KOMUNICIRANJE S POTROŠNIKI BIO IZDELKOV PODJETJA ŽITO D.D.

KOMUNICIRANJE S POTROŠNIKI BIO IZDELKOV PODJETJA ŽITO D.D. Organizacija dela KOMUNICIRANJE S POTROŠNIKI BIO IZDELKOV PODJETJA ŽITO D.D. Mentor: red. prof. dr. Goran Vukovič Somentor: doc. dr. Miha Marič Kandidat: Leopold Miš Kranj, junij 2016 ZAHVALA Zahvaljujem

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA ROK ČERNE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA ROK ČERNE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA ROK ČERNE Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Kondicijsko treniranje PREHRANJEVALNE NAVADE MLADIH NOGOMETAŠEV

More information

PREHRANA MLADIH ŠPORTNIKOV - PREGLED ZNANSTVENE IN STROKOVNE LITERATURE

PREHRANA MLADIH ŠPORTNIKOV - PREGLED ZNANSTVENE IN STROKOVNE LITERATURE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Kineziologija PREHRANA MLADIH ŠPORTNIKOV - PREGLED ZNANSTVENE IN STROKOVNE LITERATURE DIPLOMSKO DELO MENTOR: doc. dr. Vedran Hadžić RECENZENTKA: prof. dr. Maja Pori

More information

UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU

UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU Ljubljana, september 2010 GAŠPER GOBEC IZJAVA Študent GAŠPER GOBEC izjavljam,

More information

STRATEGIJA RAZLIKOVANJA NA TRGU VINA S POUDARKOM NA GEOGRAFSKEM POREKLU

STRATEGIJA RAZLIKOVANJA NA TRGU VINA S POUDARKOM NA GEOGRAFSKEM POREKLU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Malec Mentor: doc. dr. Klement Podnar STRATEGIJA RAZLIKOVANJA NA TRGU VINA S POUDARKOM NA GEOGRAFSKEM POREKLU Primer: vinska klet Zlati Grič Diplomsko

More information

PREPOZNAVNOST PRIREDITVE PODEŽELJE V MESTU

PREPOZNAVNOST PRIREDITVE PODEŽELJE V MESTU UNIVERZ V LJULJNI IOTEHNIŠK FKULTET OELEK Z ZOOTEHNIKO Klemen MUMELJ PREPOZNVNOST PRIREITVE POEELJE V MESTU IPLOMSKO ELO Univerzitetni študij Ljubljana, UNIVERZ V LJULJNI IOTEHNIŠK FKULTET OELEK Z ZOOTEHNIKO

More information

ZAZNANA KAKOVOST SENENEGA MLEKA IN RAZUMEVANJE IZRAZA SENENO MLEKO

ZAZNANA KAKOVOST SENENEGA MLEKA IN RAZUMEVANJE IZRAZA SENENO MLEKO UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Gregor KOVAČ ZAZNANA KAKOVOST SENENEGA MLEKA IN RAZUMEVANJE IZRAZA SENENO MLEKO DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij Ljubljana,

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ Kandidatka: Petra Serdinšek Študentka rednega študija Številka indeksa:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

Aditivi in njihova uporaba v mesnih izdelkih

Aditivi in njihova uporaba v mesnih izdelkih Poglavje 7 Aditivi in njihova uporaba v mesnih izdelkih Maja Murn 1,2, Milena Kovač 2, Špela Malovrh 2, Karmen Ložar 2, Marjeta Žemva 2,3 Izvleček V živilski industriji se uporablja vse več različnih sestavin

More information

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško

More information

Slovensko kosovska poslovna konferenca in B2B GZS, Ljubljana,

Slovensko kosovska poslovna konferenca in B2B GZS, Ljubljana, Slovensko kosovska poslovna konferenca in B2B GZS, Ljubljana, 7.6.2016 SEZNAM KOSOVSKIH UDELEŽENCEV: 1. Municipality of Shtime Naim Ismajli Mayor of Municipality Learn about investment and attractions

More information

Vaša AVSTRIJSKA blagovna znamka pri sladkorni bolezni

Vaša AVSTRIJSKA blagovna znamka pri sladkorni bolezni Vaša AVSTRIJSKA blagovna znamka pri sladkorni bolezni Prehrana bolnikov s sladkorno Boleznijo tipa 2 Vaša AVSTRIJSKA blagovna znamka pri sladkorni bolezni VELIKE ŠTEVILKE Lahko odčitavanje z osvetljenega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV V RAZMERJU DO NAKUPA AVTOMOBILA Ljubljana, september 2009 NINA DRAGIČEVIĆ IZJAVA Študentka Nina Dragičević izjavljam,

More information

KREPITEV MOČI BLAGOVNE ZNAMKE ZLATO POLJE Z UMEŠČANJEM IZDELKOV V RESNIČNOSTNI ŠOV GOSTILNA IŠČE ŠEFA

KREPITEV MOČI BLAGOVNE ZNAMKE ZLATO POLJE Z UMEŠČANJEM IZDELKOV V RESNIČNOSTNI ŠOV GOSTILNA IŠČE ŠEFA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO KREPITEV MOČI BLAGOVNE ZNAMKE ZLATO POLJE Z UMEŠČANJEM IZDELKOV V RESNIČNOSTNI ŠOV GOSTILNA IŠČE ŠEFA Ljubljana, julij 2016 ROK CANKAR IZJAVA O

More information

Pravilno namakanje je tudi okoljski ukrep, ključno pa je tudi za kakovost vrtnin (projekt TriN)

Pravilno namakanje je tudi okoljski ukrep, ključno pa je tudi za kakovost vrtnin (projekt TriN) Pravilno namakanje je tudi okoljski ukrep, ključno pa je tudi za kakovost vrtnin (projekt TriN) prof. dr. Marina Pintar UL Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Lombergerjevi dnevi 4. ZELENJADARSKI

More information

PREKOMERNA PREHRANJENOST IN DEBELOST PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH V SLOVENIJI II

PREKOMERNA PREHRANJENOST IN DEBELOST PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH V SLOVENIJI II PREKOMERNA PREHRANJENOST IN DEBELOST PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH V SLOVENIJI II Pripravili: dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš, Monika Robnik Ljubljana, julij 2016 PREKOMERNA PREHRANJENOST IN DEBELOST PRI OTROCIH

More information

Novice 16 Januar 2017

Novice 16 Januar 2017 Slovenija Novice 16 Januar 2017 Fizični in digitalni svet sta se med seboj prepletla Nova pravila identifikacije izdelkov RFID? EPCIS? Zakaj tako počasi? Povej mi recept in jaz ti razkrijem hranilno vrednost

More information

Skupaj za zdravje človeka in narave

Skupaj za zdravje človeka in narave Skupaj za zdravje človeka in narave WWW.ZAZDRAVJE.NET BREZPLAČEN IZVOD AVGUST / SEPTEMBER 2017 TEMA MESECA: Je možno ustaviti čas? Še niste naročeni na naše novice? ČE POHITITE LAHKO V AVGUSTU IN SEPTEMBRU

More information

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za športno treniranje Nogomet DIPLOMSKO DELO. Marko Mladenović

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za športno treniranje Nogomet DIPLOMSKO DELO. Marko Mladenović UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za športno treniranje Nogomet DIPLOMSKO DELO Marko Mladenović Maribor, 2011 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za športno treniranje Nogomet

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

TRŽNO POZICIONIRANJE COCA COLE, PRIMERJAVA SLOVENIJE IN HRVAŠKE

TRŽNO POZICIONIRANJE COCA COLE, PRIMERJAVA SLOVENIJE IN HRVAŠKE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO TRŽNO POZICIONIRANJE COCA COLE, PRIMERJAVA SLOVENIJE IN HRVAŠKE Študent: Bojan Kotnik Naslov: Ormoška cesta 11, 9240 Ljutomer Številka

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ALEŠ PUSTOVRH UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO INTERNACIONALIZACIJA MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ NA TRGE EVROPSKE UNIJE S

More information

Skupaj za zdravje človeka in narave

Skupaj za zdravje človeka in narave www.zazdravje.net Skupaj za zdravje človeka in narave marec 2010 brezplačen izvod Tema meseca: Ko prebava stavka Kaj vas zares uničuje? Če ste pogosto zelo izčrpani, če vam pešata pozornost in spomin,

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Istenič Percepcija slovenskih prestižnih modnih znamk oblačil na slovenskem modnem trgu Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

ZAVIRALNI DEJAVNIKI ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE FACTORS INHIBITING A HEALTHY DIET IN NURSING STUDENTS

ZAVIRALNI DEJAVNIKI ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE FACTORS INHIBITING A HEALTHY DIET IN NURSING STUDENTS visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje ZDRAVSTVENA NEGA ZAVIRALNI DEJAVNIKI ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE FACTORS INHIBITING A HEALTHY DIET IN NURSING STUDENTS

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Avtorja: Aleš Stele in Irena Žaucer. Fotografija na naslovnici: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Avtorja: Aleš Stele in Irena Žaucer. Fotografija na naslovnici: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Avtorja: Aleš Stele in Irena Žaucer Fotografija na naslovnici: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Publikacija je na voljo na spletnem naslovu: www.stat.si/pub.asp Informacije daje Informacijsko središče:

More information

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj ZDRAVJE IN OKOLJE izbrana poglavja Ivan Eržen Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj april 2010 ZDRAVJE IN OKOLJE Fizično okolje, ki nas obdaja, je naravno

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

I. del. Kako do originalnih idej, učinkovitih akcij in vrhunskega designa? mag. Tomaž korelc, mba. Strateška marketinška agencija. Creatoor Marketing

I. del. Kako do originalnih idej, učinkovitih akcij in vrhunskega designa? mag. Tomaž korelc, mba. Strateška marketinška agencija. Creatoor Marketing S T R AT E Š K I MARKETING IN RAZVOJ BLAGOVNIH ZNAMK Creatoor Marketing Strateška marketinška agencija Kako do originalnih idej, učinkovitih akcij in vrhunskega designa? mag. Tomaž korelc, mba kreator,

More information

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM Ljubljana, september 2007 TANJA GRUBLJEŠIČ IZJAVA Študentka TANJA GRUBLJEŠIČ izjavljam, da sem

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE Ljubljana, februar 2003 MATEJA ŠTEFANČIČ IZJAVA Študentka Mateja Štefančič izjavljam, da sem avtorica

More information

E-ji v hrani opis in nevarnosti aditivov, konzervansov, sladil, barvil,.. julij 28, 2009

E-ji v hrani opis in nevarnosti aditivov, konzervansov, sladil, barvil,.. julij 28, 2009 E-ji v hrani opis in nevarnosti aditivov, konzervansov, sladil, barvil,.. julij 28, 2009 Filed under: * E-ji v hrani - opis in nevarnosti aditivov, konzervansov, sladil, barvil,.. sunman peter @ 02:02

More information

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček GROUP»SMALL BALLS«Age: 4-6 years Nursery teacher: Jožica Kenig Nursery teacher assistant: Nataša Gabršček

More information

VPLIV POZNAVANJA IN UPORABE PREHRANSKIH DODATKOV NA SESTAVO TELESA PRI MOŠKIH, KI SE UKVARJAJO S FITNESOM

VPLIV POZNAVANJA IN UPORABE PREHRANSKIH DODATKOV NA SESTAVO TELESA PRI MOŠKIH, KI SE UKVARJAJO S FITNESOM UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja VPLIV POZNAVANJA IN UPORABE PREHRANSKIH DODATKOV NA SESTAVO TELESA PRI MOŠKIH, KI SE UKVARJAJO S FITNESOM DIPLOMSKO DELO MENTORICA: doc. dr. Petra

More information

Priročnik o porabi dobrin Awake

Priročnik o porabi dobrin Awake Priročnik o porabi dobrin Awake European Commission European Union, 2011 Reproduction is authorised provided the source is acknowledged Učinkovito izrabljanje virov. Tvoje odločitve lahko spremenijo svet.

More information

Stanje na slovenskem energetskem trgu zadovoljivo. revija slovenskega elektrogospodarstva. št. 4 / 2014

Stanje na slovenskem energetskem trgu zadovoljivo. revija slovenskega elektrogospodarstva. št. 4 / 2014 revija slovenskega elektrogospodarstva št. 4 / 2014 Aleksander Mervar Bodoča končna cena električne energije bo odvisna predvsem od nove državne strategije Gradnja bloka TEŠ 6 Prva zakuritev kotla uspešna

More information

Spomladanska prehrana pri sladkornem bolniku

Spomladanska prehrana pri sladkornem bolniku Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije ISSN 1408-1164 Javno glasilo 95 b o l e z e n Nov izziv za zdravnike družinske medicine Zdravljenje kronične bolezni ven KOPB - kronična vnetna bolezen pljuč

More information

Dvajset let kakovosti in odličnosti

Dvajset let kakovosti in odličnosti Dvajset let kakovosti in odličnosti Dvajset let delovanja Združenja za kakovost in odličnost je vključilo v izpolnjevanje vizije kakovosti v Sloveniji na tisoče ljudi. Jubilej želimo zaznamovati s knjigo,

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

POZNAVANJE IN ZVESTOBA BLAGOVNIM ZNAMKAM USTEKLENIČENE VODE

POZNAVANJE IN ZVESTOBA BLAGOVNIM ZNAMKAM USTEKLENIČENE VODE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POZNAVANJE IN ZVESTOBA BLAGOVNIM ZNAMKAM USTEKLENIČENE VODE Ljubljana, september 2010 BLAŽ ŠAGER IZJAVA Študent Blaž Šager izjavljam, da sem avtor

More information

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka

More information

ANALIZA KONKURENČNOSTI SLOVENSKE ŽIVILSKOPREDELOVALNE INDUSTRIJE OB VSTOPU SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO

ANALIZA KONKURENČNOSTI SLOVENSKE ŽIVILSKOPREDELOVALNE INDUSTRIJE OB VSTOPU SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA KONKURENČNOSTI SLOVENSKE ŽIVILSKOPREDELOVALNE INDUSTRIJE OB VSTOPU SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO Kandidatka: Štefka

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Špela Juhart Metaforični svet zelenih tržnih znamk Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Špela Juhart Mentor: doc.

More information

Delovna skupina za strokovno pripravo dokumenta: Na strani izvajalca

Delovna skupina za strokovno pripravo dokumenta: Na strani izvajalca Slovenska Turistièna Organizacija Dunajska 156 1000 Ljubljana Strategija razvoja turistiènega proizvoda WELLNESS V SLOVENIJI Turizem dobrega poèutja januar 2004 international consultants in tourism and

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

Optimistično. čez vse ovire. Amputacije. Diabetiki. zaradi diabetesa. Kuharski tečaji v Dita centru. v krizi izjemno slabo uravnavajo sladkor

Optimistično. čez vse ovire. Amputacije. Diabetiki. zaradi diabetesa. Kuharski tečaji v Dita centru. v krizi izjemno slabo uravnavajo sladkor Kuharski tečaji v Dita centru Junij 2011 Cena: 3,20 www.diabetes.si Amputacije zaradi diabetesa dr. metoda dodič fikfak Diabetiki v krizi izjemno slabo uravnavajo sladkor milojka franc Optimistično čez

More information

Skupaj za zdravje človeka in narave

Skupaj za zdravje človeka in narave www.zazdravje.net Skupaj za zdravje človeka in narave maj 2012 brezplačen izvod Tema meseca: Se boste ujeli? UPORABNIKI KARTICE KALČICA UŽIVAJO UGODNOSTI: imajo redne in takojšnje popuste na izbrane akcijske

More information

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Mežnarič Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA PROCESA MANAGEMENTA PO TEMELJNIH FUNKCIJAH V PODJETJU SAVA TIRES d. o.

More information

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE Ljubljana, september 2010 KAJA DOLINAR IZJAVA Študent/ka Kaja Dolinar izjavljam, da sem avtor/ica

More information

Novi izzivi v agronomiji 2013

Novi izzivi v agronomiji 2013 SLOVENSKO AGRONOMSKO DRUŠTVO SLOVENIAN SOCIETY FOR AGRONOMY Zbornik simpozija NOVI IZZIVI V AGRONOMIJI 2013 Novi izzivi v agronomiji 2013 ZBORNIK SIMPOZIJA New challenges in agronomy 2013 PROCEEDINGS OF

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE SISTEM KAKOVOSTI ZA MALA PODJETJA Mentor: izr. prof. dr. Janez Marolt Kandidatka: Martina Smolnikar Kranj, december 2007 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju,

More information

Kaj so kronične nenalezljive bolezni in kaj lahko storimo za njihovo preprečevanje, nadziranje in zdravljenje?

Kaj so kronične nenalezljive bolezni in kaj lahko storimo za njihovo preprečevanje, nadziranje in zdravljenje? Znanstveni Uvodnik in strokovni članki ~lanki Kakovostna starost, let. 11, št. 1, 2008, (4-10) 2008 Inštitut Antona Trstenjaka REVIJA KAKOVOSTNA STAROST POSTAJA TUDI ZDRAVSTVENO GERONTOLOŠKA Spoštovane

More information

ANALIZA PREHRANSKE KAKOVOSTI OSNOVNOŠOLSKIH MALIC PO POSAMEZNIH REGIJAH V SLOVENIJI

ANALIZA PREHRANSKE KAKOVOSTI OSNOVNOŠOLSKIH MALIC PO POSAMEZNIH REGIJAH V SLOVENIJI INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE ANALIZA PREHRANSKE KAKOVOSTI OSNOVNOŠOLSKIH MALIC PO POSAMEZNIH REGIJAH V SLOVENIJI MATEJ GREGORIČ MOJCA GABRIJELČIČ BLENKUŠ IRENA DOBRILA BARBARA KASTELIC

More information

PREKOMERNA TEŢA Z VIDIKA NEENAKOSTI V ZDRAVJU

PREKOMERNA TEŢA Z VIDIKA NEENAKOSTI V ZDRAVJU UNIVERZA V LJUBLJANI MEDICINSKA FAKULTETA Katedra za javno zdravje PREKOMERNA TEŢA Z VIDIKA NEENAKOSTI V ZDRAVJU Mentorica: Mojca Gabrijelčič Blenkuš, dr.med., spec. higiene Ustanova mentorja: Pri seminarju

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO STANKA NAGODE

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO STANKA NAGODE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO STANKA NAGODE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija dela PERCEPCIJA ETIKETE S STRANI KUPCEV Mentor:

More information

Branislava Belović Ema Mesarič Tatjana Krajnc Nikolić Jadranka Jovanović Zdenka Verban Buzeti. Zgodba o programu. Živimo zdravo

Branislava Belović Ema Mesarič Tatjana Krajnc Nikolić Jadranka Jovanović Zdenka Verban Buzeti. Zgodba o programu. Živimo zdravo Branislava Belović Ema Mesarič Tatjana Krajnc Nikolić Jadranka Jovanović Zdenka Verban Buzeti Zgodba o programu Živimo zdravo CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

More information

TRŽENJE VINA KOT PRESTIŽNEGA BLAGA

TRŽENJE VINA KOT PRESTIŽNEGA BLAGA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Katja Šturm TRŽENJE VINA KOT PRESTIŽNEGA BLAGA DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2003 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Katja Šturm Mentor: izr. prof.

More information

SEMINARSKA NALOGA GERSONOVA TERAPIJA Z EKONOMSKEGA VIDIKA. Nosilec predmeta: dr. Kampuš Trop Vida

SEMINARSKA NALOGA GERSONOVA TERAPIJA Z EKONOMSKEGA VIDIKA. Nosilec predmeta: dr. Kampuš Trop Vida SEMINARSKA NALOGA GERSONOVA TERAPIJA Z EKONOMSKEGA VIDIKA Predmet: Osnove ekonomije Nosilec predmeta: dr. Kampuš Trop Vida Izdelala: Aneta Vene Datum: 22.04.2012 KAZALO UVOD... Napaka! Zaznamek ni definiran.

More information

BILANCA HRANIL V EKOLOŠKEM KMETIJSTVU

BILANCA HRANIL V EKOLOŠKEM KMETIJSTVU UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Matic NOVLJAN BILANCA HRANIL V EKOLOŠKEM KMETIJSTVU DIPLOMSKI PROJEKT Univerzitetni študij - 1. stopnja Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI PRAKSA VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI Vodenje mladih kadrov je za marsikaterega managerja trn v peti. Zakaj? Ker imajo predstavniki generacije Y precej drugačne vrednote in vzorce vedenja od starejših generacij.

More information

PREDSTAVITEV LOKALNO TIPIČNIH JEDI NA OBMOČJU PRLEKIJE

PREDSTAVITEV LOKALNO TIPIČNIH JEDI NA OBMOČJU PRLEKIJE UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Mateja KLEMENČIČ PREDSTAVITEV LOKALNO TIPIČNIH JEDI NA OBMOČJU PRLEKIJE DIPLOMSKA NALOGA Visokošolski strokovni študij Ljubljana, 2011 UNIVERZA

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

TIMESHARE V SLOVENIJI PRIMER SUITE HOTELA KLASS

TIMESHARE V SLOVENIJI PRIMER SUITE HOTELA KLASS UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TIMESHARE V SLOVENIJI PRIMER SUITE HOTELA KLASS Ljubljana, avgust 2007 LUCIJA DEVETAK IZJAVA Študentka Lucija Devetak izjavljam, da sem avtorica

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN URBANČNIK

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN URBANČNIK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN URBANČNIK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OGLAŠEVANJE NA MEDORGANIZACIJSKIH TRGIH na primerih slovenskih proizvodnih

More information

MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA

MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA Ljubljana, julij 2006 JANA PAVLIČ IZJAVA Študentka Jana Pavlič izjavljam, da sem avtorica

More information

OD OKOLJSKEGA ZNAKA ZA PAPIR DO RAZVOJA OVOJNO- EMBALAŽNIH PAPIRJEV, NAMENJENIH ZA STIK Z ŽIVILI VIPAP VIDEM KRŠKO d.d.

OD OKOLJSKEGA ZNAKA ZA PAPIR DO RAZVOJA OVOJNO- EMBALAŽNIH PAPIRJEV, NAMENJENIH ZA STIK Z ŽIVILI VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. OD OKOLJSKEGA ZNAKA ZA PAPIR DO RAZVOJA OVOJNO- EMBALAŽNIH PAPIRJEV, NAMENJENIH ZA STIK Z ŽIVILI VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. mag. Justina Šepetavc, univ.dipl.inž.kem., Sandra Lileg univ.dipl.inž.kem.inž., VIPAP

More information

MEDIATIZACIJA ZDRAVSTVENIH PRIPOROČIL ZA DIABETIKE

MEDIATIZACIJA ZDRAVSTVENIH PRIPOROČIL ZA DIABETIKE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Pivar Anita Rudolf MEDIATIZACIJA ZDRAVSTVENIH PRIPOROČIL ZA DIABETIKE DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. Študent: Darko Jerenec Številka indeksa:81550823 Redni študij Program: visokošolski strokovni

More information

SHEMA ŠOLSKEGA SADJAPOMEN ZA ZDRAVJE. 4. februar 2010

SHEMA ŠOLSKEGA SADJAPOMEN ZA ZDRAVJE. 4. februar 2010 SHEMA ŠOLSKEGA SADJAPOMEN ZA ZDRAVJE 4. februar 2010 1 VSEBINA PREDSTAVITVE 1. 2. 3. 4. 5. Kaj je Shema šolskega sadja? Cilji Sheme šolskega sadja Pomen sadja in zelenjave v prehrani Prehranjevalne navade

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

FUNKCIJA EMBALAŽE IN NJEN VPLIV NA PRODAJO PARFUMOV

FUNKCIJA EMBALAŽE IN NJEN VPLIV NA PRODAJO PARFUMOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FUNKCIJA EMBALAŽE IN NJEN VPLIV NA PRODAJO PARFUMOV Ljubljana, September 2011 Nataša Todoroska IZJAVA Študentka NATAŠA TODOROSKA izjavljam, da sem

More information

SOCIO EKONOMSKA ANALIZA STANJA OLJKARSTVA V SLOVENSKI ISTRI

SOCIO EKONOMSKA ANALIZA STANJA OLJKARSTVA V SLOVENSKI ISTRI UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Sabina LUKAČ SOCIO EKONOMSKA ANALIZA STANJA OLJKARSTVA V SLOVENSKI ISTRI DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Ljubljana, 2010 UNIVERZA V

More information