Presoje vplivov na okolje. Mehanizem sodelovanja in udelezbe javnosti

Size: px
Start display at page:

Download "Presoje vplivov na okolje. Mehanizem sodelovanja in udelezbe javnosti"

Transcription

1 Presoje vplivov na okolje Mehanizem sodelovanja in udelezbe javnosti

2

3 Postopek presoje vplivov na okolje za zaèetnike Mehanizem sodelovanja in udeležbe javnosti Albin Keuc Februar 2002 Pripravo tega poroèila in raziskavo sta finanèno podprla Delegacija komisije EU v Republiki Sloveniji v okviru programa Phare Acces in nizozemsko ministrstvo za okolje in prostor.

4 Založnik publikacije Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova p. p. 4440, Metelkova 6, 1000 Ljubljana tel.: , faks: Za založnika: Vida Ogorelec Wagner Avtor: Albin Keuc Ilustracije: Zoran Smiljaniè Lektura: Milan Žlof Tehnièno uredništvo in tisk: Medium d.o.o. Zabreznica Papir: 100% reciklirani papir Naklada: 1000 Poroèilo je dostopno tudi na spletnih straneh: Ljubljana, februar 2002 Brezplaèna reprodukcija dela ali celotne publikacije za izobraževalne oz. neprofitne namene je dovoljena ob soglasju založnika in navedbi vira.

5 Postopek presoje vplivov na okolje za zaèetnike Mehanizem sodelovanja in udeležbe javnosti Albin Keuc UMANOTERA Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova

6

7 Kazalo Nagovor 7 Uvod 9 Kaj je presoja vplivov na okolje? Prikaz postopka presoje vplivov na okolje Za katere projekte je potrebna presoja vplivov na okolje? Kaj je okoljevarstveno soglasje? Kdo izdaja okoljevarstveno soglasje? Kaj je poroèilo o vplivih na okolje? Kaj mora poroèilo o vplivih na okolje vsebovati? Kdo pripravi poroèilo o vplivih na okolje? Kako poteka sodelovanje javnosti v postopku presoje vplivov na okolje? Kdaj je javnost obvešèena o poroèilu o vplivih na okolje? Kaj je javna predstavitev poroèila o vplivih na okolje? Ali so dostopne tudi kopije poroèila o vplivih na okolje? Kako lahko posredujem pripombe in mnenja o poroèilu o vplivih na okolje? Kaj je javna obravnava poroèila o vplivih na okolje? Kaj je javno zaslišanje investitorja posega v okolje? Ali se javnost obvesti o konèni odloèitvi o izdaji dovoljenja? Kako poteka postopek po koncu sodelovanja javnosti do izdaje okoljevarstvenega soglasja? Kaj mora vsebovati obvestilo o konèni odloèitvi o izdaji dovoljenja? Ali je možna pritožba na konèno odloèitev upravnega organa? Kaj pomeni niènost izdanega dovoljenja? Kakšen je postopek sodelovanja javnosti po evropski direktivi o presojah vplivov na okolje? Spremembe zakona o varstvu okolja, zakona o urejanju prostora in zakona o gradnji objektov Kaj je Aarhuška konvencija? Kako se lahko metode presoje vplivov na okolje še uporabljajo? Ali ima postopek presoje vplivov na okolje kakšne pomanjkljivosti? 29

8 24. Kateri zakoni in podzakonski akti doloèajo postopek presoje vplivov na okolje? Kje so zakoni in drugi predpisi dosegljivi? 30 Dodatna literatura 32 Povezave na internetu 34 Kontakti 35 6 PVO za zaèetnike

9 Nagovor Draga bralka, dragi bralec! Vsak med nami se prej ali slej sreèa s kakšnim upravnim postopkom. Spomnimo se pridobivanja gradbenih, lokacijskih ali obratovalnih dovoljenj, dovoljenj za prireditve na prostem itd. Koliko poti je bilo potrebnih, da smo pridobili vse potrebne dokumente in zadovoljili vse zahteve. Pri tem nam je bila v pomoè vsaka informacija, kaj vse v posameznem upravnem postopku potrebujemo. V mnogih demokratiènih državah je oblast ali javna uprava dolžna za vsakega od postopkov zagotoviti razumljivo razlago in jih kot pripomoèek (v obliki zloženke, brošure, knjižice) ponudi državljanom. Vendar imajo upravni postopki tudi drugo plat: upravni postopek zagotavlja varstvo pravic vseh udeležencev postopka. Da bi lahko državljan uèinkovito in pravoèasno zavaroval svoje pravice, mora vedeti, katere pravice so mu na voljo. V rokah imate priroènik ali bolje vodiè po posebnem upravnem postopku, postopku presoje vplivov na okolje. Gre za prvi priroènik v Republiki Sloveniji na podroèju okoljevarstvene zakonodaje, namenjen v prvi vrsti državljanom, torej vam. Upravni postopek presoje vplivov na okolje, doloèen v zakonu o varstvu okolja, namreè predvideva sodelovanje javnosti. Nekatere vrste posegov v prostor lahko bistveno spremenijo, ogrozijo ali kako drugaèe vplivajo na naše življenjsko okolje. Sodelovanje javnosti v postopku izdajanja gradbenega ali lokacijskega dovoljenja za poseg v prostor omogoèa varstvo naše ustavne pravice do življenja v zdravem življenjskem okolju. Da bi lahko to pravico uèinkovito zavarovali, moramo poznati ne samo postopek presoje vplivov PVO za zaèetnike 7

10 na okolje, marveè tudi njegovo vsebino. Priroènik smo zasnovali predvsem v obliki vprašanj in odgovorov. Vprašanja smo zbirali v nekaterih konkretnih postopkih, ki so se jih udeležili obèani, organizirane državljanske pobude ali nevladne organizacije. Nekaterih postopkov smo se udeležili kot opazovalci. Z njihovo pomoèjo smo lahko pripravili izbor vprašanj in oblikovali vsebinske odgovore. Hkrati smo želeli na tem mestu še zbrati informacije, potrebne tistim, ki si bodo želeli raziskovati še naprej, poiskati dodatne informacije in izkušnje s tovrstnimi postopki drugod po svetu. Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je ta priroènik pripravila v skladu z naèelom, da brez angažiranega, dejavnega državljana ne more biti ne samo uèinkovite politike varstva okolja, marveè tudi ne uèinkovite demokracije in pravne države. V procesu približevanja Evropski uniji postaja èedalje jasneje, da je prav spoštovanje zakonov, uèinkovita pravna zašèita slabotnejših v družbenih, okoljskih in gospodarskih interakcijah ter sodelovanje javnosti v postopkih odloèanja v samem jedru samorazumevanja sodobne Evrope na poti v prihodnost. Upamo, da vam bo priroènik v pomoè pri zašèiti vaših pravic in izvajanju odgovornosti za varstvo okolja. Nastanek priroènika sta omogoèila Delegacija Evropske komisije v Republiki Sloveniji in nizozemsko ministrstvo za okolje, za kar se jima na tem mestu zahvaljujemo. Albin Keuc Februar PVO za zaèetnike

11 Uvod Sodobna okoljevarstvena politika in predvsem zakonodaja se osredotoèata na prepreèevanje negativnih vplivov na okolje, ki so posledica èlovekovih dejavnosti v prostoru. To poskušata doseèi z opušèanjem uporabe nevarnih snovi, dejavnosti in postopkov, katerih uèinki lahko povzroèijo škodo v življenjskem okolju. Eno od osnovnih naèel varstva okolja je naèelo preventive. Zakon o varstvu okolja tako v 8. èlenu doloèa, da morajo biti pravila ravnanja, mejne vrednosti in druge norme zasnovane, vsak poseg v okolje pa projektiran in izveden tako, da povzroèi èim manjšo spremembo okolja in èim manjše tveganje za okolje in se kar najbolj zmanjša poraba prostora, snovi in energije v gradnji, proizvodnji, prometu in porabi, vkljuèno z upoštevanjem naèela nadomestitve, reciklaže in regeneracije. S tem se lahko prepreèi in omeji obremenitev okolja že pri izvoru. Za uveljavitev tega naèela mora biti zagotovljena uporaba najboljših v praksi uspešno preizkušenih in na trgu dostopnih zasnov, tehnologij, naprav in proizvodnih postopkov, èetudi ob razumno višjih stroških. Naèelo preventive v Republiki Sloveniji zagotavlja uveljavljanje ustavne pravice do zdravega življenjskega okolja. Na podlagi naèela preventive je zakon o varstvu okolja predpisal obvezno presojanje posameznih posegov v prostor (ali v okolje). Zakon je še predvidel presojanje vplivov na okolje pri planiranju in programiranju, sprejemanju predpisov, spodbud in olajšav, izdajanju dovoljenj in pri sprejemanju davène politike, politike javnih financ, nadzoru in drugih ukrepih (6. èlen). Prestrezanje ali prepreèevanje onesnaževanja? Problemi onesnaževanja so se do danes reševali predvsem s tehnologijami za prestrezanje onesnaževanja. V praksi to pomeni, da smo investirali predvsem v tehnologije, s katerimi smo onesnaževala preusmerili v drug medij; npr. s pomoèjo razžvepljevalne naprave zajamemo veèji del žvepla, vendar je treba sadro, kontaminirano s tem žveplom, odložiti na posebni deponiji. Z drugimi besedami, tveganje smo prenesli z enega na drug konec. Prestrezalne tehnologije so v veèini primerov kapitalsko zahtevne, potrebujejo trajen nadzor in vzdrževanje, kar povzroèa samo še dodatne stroške. V nasprotju s prestrezanjem zahteva prepreèevanje oblikovanje takšnih tehnoloških rešitev, s katerimi zmanjšamo, nadomestimo ali opustimo uporabo potencialnih onesnaževal: prepreèimo vstop nevarnih, strupenih in drugih onesnaževal v katerikoli medij (vodo, zrak, tla) ali odpadkovni tok (pred reciklažo, obdelavo ali odlaganjem); poveèamo uèinkovito rabo surovin, energije, vode in drugih naravnih virov; zavarujemo naravne vire; zmanjšamo tveganj za zdravje ljudi in okolje, ki so povezani z izpusti in prenosi nevarnih snovi. PVO za zaèetnike 9

12 10 PVO za zaèetnike

13 Zaradi zagotavljanja zašèite javnih koristi in javnih interesov je zakon o varstvu okolja še predpisal obveznost sodelovanja javnosti v postopku presoje vplivov na okolje. Poseg v prostor, za katerega mora investitor pridobiti lokacijsko ali gradbeno dovoljenje, se ne omejujejo samo na razmerje investitor upravni organ (kot tisto instanco, ki izda dovoljenje). Vsak poseg v prostor zadane nekogaršnjo korist, najsi bo to lastnina državljana, zašèiteni krajinski park, gnezdišèe ogroženih ptic, moèvirje, mokrišèe ali kaj drugega. Tudi zaradi tega je zakonodajalec postavil naèelo sodelovanja javnosti v procesih odloèanja na posebno mesto. Odgovornost za varstvo okolja je odgovornost vseh in vsakega od nas! Zakon o varstvu okolja v 4. èlenu doloèa, da varstvo okolja v okviru svojih pristojnosti oziroma pravic ali obveznosti zagotavljajo»republika, lokalne skupnosti, državljani in drugi prebivalci kot posamezniki ali organizirani v društva, strokovna in druga združenja ter druge nevladne organizacije za varstvo okolja, podjetja, ki opravljajo dejavnosti varstva okolja in njihova združenja, izvajalci javnih služb, posameznih zadev na podroèju javnih služb in nosilci javnih pooblastil na podroèju varstva okolja ter povzroèitelji obremenitev okolja«. V postopku presoje vplivov na okolje ima sodelovanje javnosti posebno mesto. Samo transparenten, razviden upravni postopek, ki omogoèi uèinkovito udeležbo in sodelovanje državljanov, upoštevanje njihovih mnenj in pripomb, lahko zagotovi zašèito naravnega in življenjskega okolja. Kaj je presoja vplivov na okolje? Posledica vsakega posega v prostor (npr. izgradnja ceste, trgovskega centra, tovarne, èistilne naprave...) je spreminjanje razmer v okolju. Razlièni posegi (s svojimi lastnostmi) povzroèajo razliène spremembe v okolju. Vplivi so lahko zelo razlièni. Izgradnja avtoceste lahko vpliva na naravne poti divjadi, akumulacijska hidroelektrarna lahko zaradi poveèanega izhlapevanja vode povzroèi spremembo lokalnih mikroklimatskih razmer, izgradnja ali razširitev tehnološkega procesa, obrata ali tovarne lahko dodatno obremeni lokalno prebivalstvo z izpusti nevarnih snovi in kemikalij. Skratka, èlovekovi posegi v okolje lahko negativno ali škodljivo vplivajo na naše življenjsko okolje. vplivati: delovati na kaj tako, da poteka drugaèe, kakor bi sicer; delovati na kaj tako, da se to spreminja (SSKJ) presoditi: s podrobno raziskavo podatkov, dejstev priti do kake ugotovitve; s podrobno raziskavo podatkov, dejstev spoznati resnièno vrednost èesa; ugotoviti (SSKJ) Da bi èim bolj zmanjšali negativne ali škodljive vplive na okolje in ljudi, so v zaèetku 70. letih v ZDA za naèrtovane posege v prostor predpisali obveznost presojanja vplivov na okolje. Gre za obveznost državnih organov, da pred izdajo dovoljenja za poseg v prostor preverijo in ugotovijo verjetne in možne vplive posega na okolje ter predvidijo potrebne (nujne) ukrepe za njihovo prepreèevanje. Danes je postopek presoje vplivov na okolje vpeljan v veè kot sto državah sveta. V Slovenijo je bil uveden s sprejemom zakona o varstvu okolja leta PVO za zaèetnike 11

14 Presoja vplivov na okolje je poseben upravni postopek. Upravni postopek je ena od temeljnih oblik varstva pravic posameznikov v razmerju do uprave, ki skupaj z upravnim sporom, ustavno pritožbo in varuhom èlovekovih pravic sestavlja celoten sistem tega varstva. Upravni postopek doloèa pravila, po katerih mora postopati posamezen upravni organ pri sprejemanju svoje odloèitve o pravici ali obveznosti posameznika. Pravila upravnega postopka so doloèena v zakonu o splošnem upravnem postopku. Pri postopku presoje vplivov na okolje gre za poseben postopek, predpisan v zakonu o varstvu okolja, po katerem se mora upravni organ ravnati, dopolnilno pa uporablja še splošni upravni postopek. Upravni organ, ki vodi postopek, mora ves èas trajanja postopka paziti, da se ne oškodujejo pravice strank ali drugih oseb niti javne koristi. Zakon o splošnem upravnem postopku terja od upravnega organa, da mora omogoèiti stranki, da èim laže zavaruje in doseže svoje pravice. Paziti mora celo na to, da nevednost in nepouèenost stranke nista v škodo pravic, ki ji po zakonu gredo. Zakon o varstvu okolja v 55. èlenu doloèa obveznost presoje vplivov na okolje, s katero se»ugotavlja sprejemljivost posameznih nameravanih posegov v okolje glede na njihove dolgoroène, kratkoroène, posredne in neposredne posledice za okolje z vidika najmanjše možne spremembe naravnih razmer v okolju oziroma z vidika najveèjih možnih zahtevanih vrednosti varstva okolja«. Presoja vplivov na okolje mora biti opravljena pred izvedbo posega v okolje. Preden upravni organ lahko izda dovoljenje za poseg v okolje, mora torej investitor zagotoviti presojo vplivov na okolje. Lokacijsko dovoljenje mora pridobiti vsakdo, ki želi zgraditi doloèen objekt ali napravo. Gradbeno dovoljenje je dovoljenje za prièetek gradnje objekta ali naprave. Za pridobitev gradbenega dovoljenja mora upravni organ izdati lokacijsko dovoljenje. Da se izogne podvajanju postopkov, lahko nosilec posega v prostor zaprosi za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo enotno dovoljenje za gradnjo se izda, èe je vlogi za izdajo dovoljenja za gradnjo priložena še vsa potrebna veljavna dokumentacija za izdajo lokacijskega dovoljenja. (Postopke za izdajo lokacijskih, gradbenih, uporabnih ali enotnih dovoljenj za gradnjo doloèata zakon o urejanju prostora in drugih posegih v prostor ter zakon o gradnji objektov.) Podlaga za presojo skladnosti naèrtovanega posega v okolje s standardi in normami varstva okolja je poroèilo o vplivih na okolje, ki je sestavni del vloge za pridobitev dovoljenja za poseg v okolje. 12 PVO za zaèetnike

15 1. Prikaz postopka presoje vplivov na okolje Postopek presoje vplivov na okolje je na prvi pogled izredno zapleten. Vendar le na prvi pogled. Upravni postopki morajo biti zelo jasni in natanèno doloèeni. Samo na ta naèin je možno zagotoviti pravno varnost vseh udeležencev postopka. PVO za zaèetnike 13

16 V postopku presoje vplivov na okolje so glavni udeleženci: (1) investitor (naèrtovalec posega v okolje), (2) upravni organ za izdajo dovoljenja za poseg v okolje, (3) organ, pristojen za izdajo okoljevarstvenega soglasja in (4) javnost. Zakon o varstvu okolja v 60. èlenu uporablja pojem»prizadete osebe«, vendar ga natanèneje ne opredeljuje. Zakon govori le o tem, da mora v javnem naznanilu biti naveden»krog prizadetih oseb«zaradi naèrtovanega posega v okolje. Hkrati pa zakon v 15. èlenu ugotavlja, da lahko državljani kot posamezniki ali njihova društva, združenja in organizacije za uresnièevanje pravice do zdravega in èistega življenjskega okolja s tožbo zahtevajo od sodišèa, da nosilcu posega v okolje odredi njegovo ustavitev, èe bi poseg povzroèil ali povzroèa neposredno nevarnost za okolje, kritièno obremenitev ali poškodbo okolja ali èe bi povzroèil ali povzroèa neposredno nevarnost za življenje ali zdravje ljudi oziroma mu prepove prièetek izvajanja posega v okolje, èe je izkazana velika verjetnost, da bi povzroèil takšne posledice. Postopek presoje vplivov na okolje je po upravni shemi sestavni del postopka za pridobivanje dovoljenja za poseg v okolje. Investitor vloži zahtevek za izdajo lokacijskega ali gradbenega dovoljenja. Upravni organ ugotovi, da gre za poseg v okolje, za katerega je obvezna presoja vplivov na okolje. Investitor mora pripraviti poroèilo o vplivih na okolje naèrtovanega posega v okolje. Upravni organ, pristojen za izdajo lokacijskega ali gradbenega dovoljenja, posreduje poroèilo o vplivih na okolje organu, pristojnemu za izdajo okoljevarstvenega soglasja, in hkrati izvede postopek za pregled poroèila o vplivih na okolje s strani javnosti (postopek sodelovanja javnosti sestavljajo (1) javno naznanilo, (2) javna predstavitev, (3) javna obravnava poroèila o vplivih na okolje ter (4) javna objava konène odloèitve). Zbrane pripombe in mnenja z javne predstavitve in obravnave še dodatno posreduje organu, pristojnemu za izdajo okoljevarstvenega soglasja. Na podlagi pregleda poroèila o vplivih na okolje, pripomb in mnenj javnosti organ odreèe ali izda okoljevarstveno soglasje in ga posreduje organu, pristojnemu za izdajo lokacijskega, gradbenega ali enotnega dovoljenja. Èe je bilo okoljevarstveno soglasje odreèeno, organ ne more izdati dovoljenja za izvedbo posega v okolje. 2. Za katere projekte je potrebna presoja vplivov na okolje? Zakon o varstvu okolja iz leta 1993 doloèa obveznost presoje vplivov na okolje za posege v okolje. Leta 1996 je vlada sprejela uredbo o posegih v prostor, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna. Uredba doloèa posege v prostor na dva naèina: (1) posege za katere je presojanje vplivov na okolje obvezno in (2) posege, za katere je presojanje vplivov na okolje obvezno, èe presežejo kriterij (npr. za farmo prašièev nad 150 pitancev, sežigalnico nenevarnih odpadkov z zmogljivostjo nad 1000 ton na leto, trgovski center s površino nad 5000 m 2,...). 14 PVO za zaèetnike

17 Uredba zelo natanèno našteva vrste posegov v prostor, za katere je presojanje vplivov na okolje obvezno. V nadaljevanju jih navajamo le v povzetku. Spisek je v celoti objavljen v uredbi o posegih v prostor, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna iz leta Presoje vplivov na okolje so zmeraj obvezne za: pridobivanje in predelavo rudnin, ki vsebujejo jedrske surovine, predelavo in obogatitev jedrskih surovin ali izdelavo jedrskega goriva, jedrske reaktorje v kritièni ali podkritièni sestavi, raziskovalne reaktorje, jedrske elektrarne in toplarne, vkljuèno z razstavljanjem in razgradnjo jedrskih elektrarn in reaktorjev, objekte za zaèasno skladišèenje, predelavo in trajno odlaganje jedrskega goriva, obsevanega jedrskega goriva ali visoko radioaktivnih odpadkov, zaèasno skladišèenje, predelavo, sežiganje ali konèno odlaganje nizko ali srednje radioaktivnih odpadkov, vkljuèno z odlagališèi z rudarsko ali industrijsko jalovino pri pridobivanju jedrskih surovin, taljenje, izluževanje ali drugaèno predelavo in sintranje rud, izdelavo koksa, èrpanje nafte ali zemeljskega plina, plinarno ali pridobivanje in predelavo naftnih derivatov, razen za proizvodnjo mazivnih olj, avtocesto ali hitro cesto, gozdne ceste na obmoèju, ki je s predpisi razglašeno za varovalni gozd ali za gozd s posebnim namenom zaradi ekoloških funkcij ali funkcij varovanja naravne ali kulturne dedišèine ali varovanja drugih vrednot okolja, hitro železniško progo, letališèe, letališko stezo ali objekt za vzdrževanje letal ali helikoptersko vzletišèe, pristaniško napravo za plovbo v javnem prometu ali industrijsko pristanišèe z napravami za natovarjanje in raztovarjanje blaga, proizvodnjo, predelavo, ponovno pridobivanje ali unièevanje eksploziva in streliva, strelišèe za lovsko, športno ali vojaško orožje nad 7,62 mm, PVO za zaèetnike 15

18 poligon za unièevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, industrijsko proizvodnjo snovi s kemiènimi postopki v napravi, ki je v tehnološkem procesu povezana vsaj še z eno tovrstno napravo, biotehnološko proizvodnjo gensko spremenjenih organizmov, proizvodnjo lesovine ali celuloze s sulfatnim postopkom, usnjarno, predelavo, sežiganje ali odstranjevanje nevarnih odpadkov in odlaganje preostankov predelave nevarnih odpadkov, kafilerijo, ladjedelnico, namakanje kmetijskih zemljišè, èe gre za velike namakalne sisteme, ki so namenjeni veèjemu številu uporabnikov za skupno rabo po namakalnem urniku, objekt za avtomobilistièna in motociklistièna tekmovanja ali in napravo za preizkušanje, pridobivanje zemljišè iz morja, èrpanje ogljikovodikov na morju, pridobivanje azbestne rude in proizvodnjo surovega azbesta, izdelovanje ali sestavljanje motornih ali železniških vozil in izdelovanje motorjev za motorna vozila, izdelovanje, sestavljanje ali popravilo letal in objekt za preizkušanje motorjev, turbin ali reaktorjev. Uredba še posebej natanèno doloèa posege v okolje na podroèjih: kmetijstva in gozdarstva (marikulture, ribogojnice, namakalni sistemi, osuševanja, agromelioracije, farme pišèancev, govedi prašièev, puranov...), vodnega gospodarstva (vodna zajetja, èrpališèa, posegi v vodotoke, gradnja nasipov, zadrževalnikov, posegi v morsko obalo, odvzemi gramoza iz vodotokov...), energetike in izkorišèanja rudnin in kamnin (rudniki, izkopi, cevovodi, plinovodi, elektrovodi, skladišèenje nafte...), prometa in zvez (ceste, železnice, oddajniki, pristanišèa...), proizvodnje kemikalij in izdelkov s kemiènimi postopki (proizvodnja pesticidov, farmacevtskih izdelkov, proizvodnja barv, lakov, topil, lepil, premazov, svinèenih akumulatorjev, gnojil, in vse vrste proizvodnje, v katerih se uporabljajo nevarne snovi...), 16 PVO za zaèetnike

19 proizvodnje hrane in pijaè (proizvodnja sladu, predelovalnice živalskih in rastlinskih mašèob, žganjarne, proizvodna alkoholnih in brezalkoholnih pijaè, proizvodnja mleènih izdelkov...), drugih proizvodnih in drugih dejavnosti (železarne, topilnice, livarne, papirnice, predelava celuloze in lesovine, steklarne, proizvodnja azbesta, cementarne, parkirne hiše...), odlaganja in èišèenja (odlagališèa odpadkov, sežigalnice nenevarnih odpadkov, komunalne èistilne naprave, kompostiranje, odlaganje blata iz èistilnih naprav...), in turizma, športa in rekreacije (sedežnice, umetno zasneževanje, golf igrišèa...). Èe se nekateri posegi iz prejšnjih toèk izvajajo na obmoèju, ki ga ustanovi država na osnovi predpisov s podroèja ohranjanja narave, na obmoèju arheološkega spomenika ali spomenika oblikovane narave državnega pomena ali na obmoèju, zavarovanem po predpisih o varstvu okolja ali varstvu naravnih virov, je presoja vplivov na okolje obvezna, ne glede na obseg posega. Skratka v vsakem primeru, brez upoštevanja izloèevalnega kriterija za obveznost presoje vplivov na okolje. 3. Kaj je okoljevarstveno soglasje? Okoljevarstveno soglasje se izda na podlagi poroèila o vplivih na okolje in je zakljuèno dejanje upravnega postopka presoje vplivov na okolje. Okoljevarstveno soglasje je v obliki upravne odloèbe, ki ga izda pristojni upravni organ. Okoljevarstveno soglasje je predvideno v 59. èlenu zakona o varstvu okolja za tiste posege v okolje, za katere je obvezno presojanje vplivov na okolje. Pristojni organ okoljevarstveno soglasje izda ali odreèe na podlagi ocene poroèila o vplivih na okolje naèrtovanega posega v okolje ter obravnave posredovanih pripomb in mnenj javnosti iz javne obravnave poroèila o vplivih na okolje. Upravni organ mora svojo odloèitev o izdaji okoljevarstvenega soglasja obrazložiti in navesti razloge za doloèitev dodatnih okoljevarstvenih ukrepov pri izvedbi posega v okolje. Organ mora tudi obrazložiti razloge za sprejem ali zavrnitev mnenj in pripomb javnosti, podanih v postopku presoje vplivov na okolje. Èe upravni organ okoljevarstveno soglasje odreèe, mora to dejanje obrazložiti v odloèbi in navesti razloge, zakaj naèrtovani poseg v okolje ni sprejemljiv. Organ lahko zahteva dopolnitev ali spremembo projekta, tj. naèrtovanega posega v okolje. PVO za zaèetnike 17

20 4. Kdo izdaja okoljevarstveno soglasje? Izdajanje okoljevarstvenega soglasja je v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor. Okoljevarstveno soglasje izdaja organ v sestavi ministrstva za okolje in prostor, in sicer Agencija RS za okolje, Urad za presoje vplivov na okolje. Vloge za izdajo okoljevarstvenega soglasja ne more vložiti investitor (naèrtovalec posega v okolje). To lahko stori samo organ, pristojen za izdajo dovoljenj za poseg v okolje. V veèini primerov je ta organ upravna enota. Vendar je odlok o doloèitvi objektov in naprav ter drugih posegov v prostor, za katere daje lokacijsko dovoljenje za urejanje prostora pristojni republiški organ iz leta 1985 (odlok je bil dopolnjen leta 1997) doloèil nekatere vrste posegov v okolje, za katere dovoljenje izdaja ministrstvo za okolje in prostor, oziroma organ v njegovi sestavi, Služba za posege v prostor republiškega pomena (preimenovana v Sektor za posege v prostor in graditev objektov državnega pomena). Gre predvsem za veèje posege v okolje. Spisek se delno prekriva s spiskom tistih posegov v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna. Za manjše posege (tako po velikosti kot tudi po možnih vplivih) lokacijsko ali enotno dovoljenje za posege v okolje izdajajo upravne enote. Dovoljenja za posege v okolje veèjih razsežnosti izdaja ministrstvo za okolje in prostor. Okoljevarstveno soglasje v vsakem primeru izdaja le Agencija RS za okolje, Urad za presoje vplivov na okolje. Zakon o varstvu okolja v 59. èlenu še doloèa, da je lokacijsko (enotno) dovoljenje izdano brez okoljevarstvenega soglasja nièno. Niènost v takem primeru pomeni, da se morajo odpraviti vse posledice, ki so zaradi dovoljenja nastale. 18 PVO za zaèetnike

21 5. Kaj je poroèilo o vplivih na okolje? Poroèilo o vplivih na okolje, ki je sestavni del projekta za pridobitev dovoljenja za poseg v okolje, je podlaga upravne presoje. Poroèilo o vplivih na okolje je dokument, ki ga pripravi pravna ali fizièna oseba, pooblašèena za izdelavo poroèil o vplivih na okolje. Navodilo o metodologiji izdelave poroèila o vplivih na okolje razlikuje med dvema vrstama poroèil: (1) celovitim poroèilom o vplivih na okolje in (2) poroèilom, ki vsebuje samo posamezne analize oziroma delne elaborate. Celovito poroèilo vsebuje analizo in oceno sprejemljivosti posega z vidika vseh dejanskih in možnih obremenitev okolja in glede vseh predvidljivih kratkoroènih ali dolgoroènih, neposrednih ali posrednih posledic za okolje kot celoto in za njegove posamezne sestavine. Poroèilo, ki vsebuje samo posamezne analize oziroma delne elaborate, se izdela za poseg, ki je s predpisom, doloèajoèim vrste posegov v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, doloèen kot poseg, pri katerem za presojo zadošèa tako poroèilo. Predmet poroèila, ki vsebuje samo posamezne analize oziroma delne elaborate, je analiza in ocena sprejemljivosti posega z vidika tistih vrst obremenitev okolja in glede posledic za tiste sestavine okolja, za katere se na podlagi predpisa iz prejšnjega stavka doloèita obseg in vsebina tega poroèila. Upravni organ ni obvezan pripraviti doloèanje obsega poroèila o vplivih na okolje. Zato doloèanje obsega tudi ni javno, èeprav so znani nekateri primeri sodelovanja javnosti pri doloèanju obsega vplivov na okolje. Navodilo o metodologiji izdelave poroèila o vplivih na okolje omogoèa investitorju, da zahteva doloèanje obsega poroèila v primerih, ko celovito poroèilo o vplivih na okolje (za investitorja) ni smiselno. Tudi v tem primeru sodelovanje javnosti ni obvezno. Ministrstvo lahko v takšnih primerih doloèi, da se v poroèilu opusti opis katere od znaèilnosti dejanskega stanja okolja ali katere od prostorskih ali tehniènih in tehnoloških znaèilnosti posega, èe presodi, da glede na znaèilnosti in vrsto posega za ugotavljanje vplivov na okolje niso pomembne. PVO za zaèetnike 19

22 6. Kaj mora poroèilo o vplivih na okolje vsebovati? Poroèilo o vplivih na okolje mora po 56. èlenu zakona o varstvu okolja vsebovati: opis zateèenega stanja okolja, na katerega lahko projekt vpliva, vkljuèno z rezultati meritev obstojeèih obremenitev (nièelno stanje), opis znaèilnosti projekta in izkaz o njegovi skladnosti s tehniènimi in drugimi predpisi, opis in oceno prièakovanih vplivov projekta na okolje, vkljuèno z opisom optimizacijskih metod vrednotenja, opis in oceno okoljevarstvenih ukrepov, izbrane tehnologije in materialov, vkljuèno z utemeljitvijo njihove izbire glede na alternativne možnosti, ateste in certifikate, opis in oceno obremenitev ter spremenjenega stanja okolja, ki so posledica vplivov projekta, vkljuèno z oceno potencialne celotne in integralne obremenitve okolja, opis obmoèja in navedbo oseb v primerih, ko so predpisani posebni ukrepi in doloèena odškodnina za nevarnost ali razvrednotenje okolja, z oceno ustreznosti, opozorila glede celovitosti projekta in poroèila ter težav pri njuni pripravi, povzetek poroèila s sklepno oceno, ki je razumljiv širši javnosti. Poroèilo mora vsebovati tudi vse potrebne tehniène in grafiène sestavine v obliki, ki je primerna za javno predstavitev, razen èe so te že sestavina projekta samega. Natanèneje vsebino poroèila o vplivih na okolje doloèa navodilo o metodologiji za izdelavo poroèil o vplivih na okolje. Opis osnovnih znaèilnosti lokacije posega obsega predvsem podatke o meteoroloških, hidroloških, geoloških, pedoloških in bioloških lastnostih lokacije, o vrsti zemljišèa (stavbno, kmetijsko, vodno, priobalno, gozdno zemljišèe, nerodovitni svet), o njegovi dejanski rabi, podatke iz zemljiškega katastra, o stanju in kakovosti naravnih dobrin, bližini naravnih vrednot ali drugih naravnih dobrin s statusom zavarovanega naravnega bogastva ali naravnega javnega dobra, poselitvi in bivalni kakovosti prostora, objektih kulturne dedišèine, krajini in o glavnih dejavnostih na obmoèju. Opis mora zajeti zlasti tiste znaèilnosti lokacije, ki so glede na vrsto posega pomembne za presojo sprejemljivosti posega za okolje. Opis stanja in obstojeèe obremenjenosti okolja in njegovih sestavin obsega kolièinske in kakovostne podatke o stanju in obremenjenosti voda, zraka in tal, rastlinstva in živalstva ter njihovih habitatov, ekosistemov, o obremenjenosti okolja z odpadki, s hrupom in sevanjem. Obsega tudi opis obstojeèih obremenitev okolja, posebno èe gre za tveganje ali nevarnost za okolje. 20 PVO za zaèetnike

23 PVO za zaèetnike 21

24 Opis znaèilnosti posega v okolje mora vsebovati zlasti podatke o: namembnosti posega, o njegovi velikosti, obsegu ali zmogljivosti, naèinu uporabe ali obratovanja in predvidenem trajanju oziroma obstoju posega, njegovih gradbenih in prostorskih, tehniènih in tehnoloških, okoljskih ter drugih znaèilnostih, ki so pomembne za doloèitev vplivov na okolje. Doloèitev in ovrednotenje vplivov posega na okolje z: vidika onesnaževanja se nanaša predvsem na emisije plinastih, tekoèih ali trdnih snovi v zrak, površinske vode, podtalnico ali v tla, emisijo vonjav, emisije hrupa, ionizirnega ali elektromagnetnega sevanja ali toplote, nastajanje odpadkov; vidika razvrednotenja okolja se nanašata predvsem na spremembe naravnih in drugih pogojev kakovosti življenja, vplive na identiteto in izgled naravnega okolja in krajine, vplive na naravne vrednote ali naravno javno dobro, možno zmanjšanje vrednosti nepremiènin in izgubljeni dobièek; vidika poškodovanja okolja se nanašata predvsem na vplive na prosto živeèe živalske vrste in prosto rastoèe rastlinske vrste ter njihove habitate, vplive na naravno ravnotežje in ekosisteme, spremembe zaradi posegov v vodo, zemljišèa ali tla, podzemni svet; vidika tveganja in nevarnosti za okolje se nanašata predvsem na vplive zaradi uporabe nevarnih snovi, povzroèanje vibracij ali drugih vplivih na seizmološke in geofizikalne pojave, možnosti nastanka ekoloških nesreè, možnosti nastanka naravnih nesreè kot posledice posega; vidika rabe in izkorišèanja naravnih dobrin se nanaša predvsem na rabo, uporabo ali izkorišèanje obnovljivih in neobnovljivih naravnih dobrin za potrebe nameravanega posega, vplive na rabo ali izkorišèanje obnovljivih in neobnovljivih naravnih dobrin v zvezi z nameravanim posegom, vplive na izèrpavanje zalog potrebnih naravnih dobrin in vplive na naravne dobrine na lokaciji nameravanega posega. Pri vrednotenju vplivov posega na okolje in sprejemljivosti sprememb v okolju je treba izhajati iz temeljnih ciljev in naèel varstva okolja, ki zajemajo najmanj: prepreèevanje in zmanjševanje obremenitev za okolje, odpravo poškodb okolja ter ponovno vzpostavitev njegovih regeneracijskih sposobnosti; ohranjanje vitalnosti narave, biološke raznovrstnosti in ekološkega ravnotežja; ohranjanje raznovrstnosti in kakovosti naravnih dobrin, ohranjanje rodovitnih zemljišè; ohranjanje in obnavljanje pestrosti ter kulturne in estetske vrednosti krajine in naravnih vrednot; 22 PVO za zaèetnike

25 smotrno rabo naravnih virov, snovi in energije, prehod na rabo obnovljivih virov in zmanjševanje porabe. Pri vrednotenju sprejemljivosti vplivov posega na okolje in sprememb okolja in njegovih sestavin se upoštevajo veljavni okoljevarstveni predpisi, s katerimi so doloèeni standardi in normativi, pravila ravnanja in drugi temeljni pogoji za dopustno obremenitev okolja ali dovoljen obseg posega. Dodatno je treba pri vrednotenju upoštevati še najmanj ta merila: najmanjše razumno možne spremembe naravnih razmer; najveèje razumne možne stopnje varstva okolja pred emisijami škodljivih snovi v skladu z dosežki sodobne tehnike; èim manjše imisijske obremenitve okolja in njegovih sestavin; prepreèitev imisije, ki ogroža življenje ali zdravje ljudi ali premoženje; prepreèitev nevarnosti za okolje oziroma zmanjšanje tveganja ekoloških nesreè; prepreèitev poškodb okolja ali njegovih sestavin, degradacijo ali unièenje okolja ali njegovih delov. 7. Kdo pripravi poroèilo o vplivih na okolje? Poroèila o vplivih na okolje lahko pripravijo oziroma izdelajo le za to od ministrstva za okolje in prostor pooblašèene pravne (podjetja, zavodi, ustanove,...) in fiziène (posamezniki) osebe. Natanèna doloèila za pridobitev pooblastila doloèa odredba o pogojih za pridobitev in o naèinu pridobitve pooblastila za izdelavo poroèil o vplivih na okolje iz leta Odredba daje možnost pridobitve splošnega in delnega pooblastila za izdelavo poroèil o vplivih na okolje. Splošno pooblastilo omogoèa izdelovanje celovitih poroèil o vplivih na okolje. Posamièno pooblastilo omogoèa izdelovanje poroèil, ki vsebujejo posamezne analize oziroma delne elaborate in se nanašajo na presojo vplivov na posamezno naravno prvino ali na presojo vplivov zaradi posameznih vrst obremenitev okolja. Pooblašèenca za izdelavo poroèila o vplivih na okolje izbere in plaèa investitor. Ministrstvo za okolje in prostor redno objavlja evidenco vseh pooblašèencev za izdelavo poroèil o vplivih na okolje. Evidenca pooblašèencev je dosegljiva na domaèi strani ministrstva za okolje in prostor ( in je vsaj enkrat letno objavljena v Uradnem listu RS. PVO za zaèetnike 23

26 8. Kako poteka sodelovanje javnosti v postopku presoje vplivov na okolje? Naèin sodelovanja javnosti v postopku presoje vplivov na okolje doloèa zakon o varstvu okolja v 60. èlenu. Organ, pristojen za izdajo lokacijskega ali enotnega dovoljenja za poseg v okolje, mora od investitorja poleg vse dokumentacije, potrebne za izdajo dovoljenja, pridobiti poroèilo o vplivih na okolje. Èe je poroèilo o vplivih na okolje izdelano korektno (tj. v skladu z doloèili zakona o varstvu okolja in navodila o metodologiji izdelave poroèila o vplivih na okolje) in so izpolnjeni tudi vsi drugi pogoji za izdajo dovoljenja za poseg v okolje, organ pripravi osnutek dovoljenja (ki je v obliki upravne odloèbe) za poseg v okolje. Isti organ mora zagotoviti javno predstavitev osnutka odloèbe (lokacijskega ali enotnega gradbenega dovoljenja) in poroèila o vplivih na okolje oziroma celotnega projekta, èe poroèilo ne vsebuje vseh potrebnih sestavin, in njegovo javno obravnavo ter javno zaslišanje nosilca posega v okolje (investitorja). Isti organ pripravi in objavi javno naznanilo z navedbo kroga prizadetih oseb, kraja in èasa javne predstavitve, obravnave in zaslišanja. Javno naznanilo se objavi v sredstvih javnega obvešèanja in oznani na krajevno obièajen naèin. Javno naznanilo mora vsebovati tudi povzetek poroèila o vplivih na okolje s sklepno oceno in naèin dajanja mnenj ter pripomb javnosti. Javna predstavitev mora trajati najmanj 15 dni. Stroške za izvedbo javne predstavitve, obravnave in objave plaèa nosilec nameravanega posega v okolje (investitor). 24 PVO za zaèetnike

27 9. Kdaj je javnost obvešèena o poroèilu o vplivih na okolje? PVO za zaèetnike 25

28 Ko ima organ osnutek dovoljenja pripravljen in je poroèilo po njegovi presoji korektno pripravljeno, objavi javno naznanilo o naèrtovanem posegu v okolje. Javno naznanilo se objavi v sredstvih obvešèanja (dnevni tisk, TV, radio, oglasna deska) in na krajevno obièajen naèin. Zakon o varstvu okolja natanèneje ne doloèa naèina objavljanja javnega naznanila. Obièajno se javno naznanilo objavi v enem od lokalnih èasopisov. Ponavadi se objavi le enkrat. Javno naznanilo mora vsebovati navedbe o: krogu prizadetih oseb, kraju in èasu javne predstavitve, kraju in èasu javne obravnave in zaslišanja investitorja, povzetek poroèila o vplivih na okolje s sklepno oceno, ter naèinu dajanja mnenj in pripomb državljanov na poroèilo. Javno naznanilo je v tisku objavljeno v obliki oglasa upravne enote ali ministrstva za okolje in prostor (ponavadi v oglasnem delu èasopisa). V redkih primerih upravne enote javno naznanilo objavijo na lokalni radijski postaji ali kabelski televiziji. Ko je javno naznanilo objavljeno, organ, pristojen za izdajo dovoljenja za poseg v okolje, osnutek dovoljenja in druge dokumente (spise) o projektu naèrtovanega posega v okolje posreduje v presojo Agenciji RS za varstvo okolja. Kaj pomeni»krog prizadetih oseb«? Zakon o varstvu okolja v 56 doloèa, da mora poroèilo vsebovati»opis obmoèja in navedbo oseb v primerih, ko so predpisani posebni ukrepi in doloèena odškodnina za nevarnost ali razvrednotenje okolja, z oceno ustreznosti.«v povezavi z vsebino 15. èlenu je zakon doloèil, da imajo te osebe pravico biti stranka v postopku, v katerem se odloèa o dovolitvi posega v okolje, èe bi odloèitev o stvari, ki je predmet postopka, lahko posegla v pravico do zdravega in èistega življenjskega okolja. 10. Kaj je javna predstavitev poroèila o vplivih na okolje? Javna predstavitev je upravni mehanizem, s katerim se javnosti mogoèi dostop do podatkov in dokumentov, ki se tièejo naèrtovanega posega v okolja, predvsem poroèila o vplivih na okolje. Zakon o varstvu okolja ne doloèa natanèno, kje naj bi bila javna predstavitev postavljena. Prav tako ne doloèa, ob katerih urah mora biti javna predstavitev dostopna javnosti. Zakon doloèa le, da mora javna predstavitev trajati najmanj 15 dni. Zakon o varstvu okolja v 60. èlenu doloèa, da morata biti na javni predstavitvi predstavljena osnutek odloèbe (lokacijskega ali enotnega dovoljenja) in poroèilo o vplivih na okolje naèrtovanega posega v okolje. Èe poroèilo ne vsebuje vseh potrebnih sestavin, predpisanih v 56. èlenu (glej vprašanje 9), mora biti na javni predstavitvi predstavljen celoten projekt naèrtovanega posega v okolje (npr. projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja). Državljani si na javni predstavitvi lahko ogledajo predstavljeno dokumentacijo. 26 PVO za zaèetnike

29 PVO za zaèetnike 27

30 Obièajno so javne predstavitve organizirane v prostorih upravne enote ali lokalne skupnosti, vèasih pa tudi na sedežu investitorja ali pripravljalca lokacijske dokumentacije. Obièajno so dokumenti na javni predstavitvi dostopni le v èasu uradnih (oziroma delovnih) urah. Le redko so javne predstavitve dostopne izven delovnega èasa (po 16. uri). Državljani lahko svoja mnenja in pripombe glede na javni predstavitvi predstavljene dokumente vpišejo v knjigo pripomb. 11. Ali so dostopne tudi kopije poroèila o vplivih na okolje? Zakon o varstvu okolja ne doloèa obveznosti priprave kopij poroèil o vplivih na okolje za javno predstavitev. Prav tako ne doloèa objave poroèila na internetu ali pripravo poroèila v elektronski obliki, ki bi lahko bila na zahtevo posredovana javnosti. Obièajno je poroèilo o vplivih na okolje dostopno le v enem primerku v prostoru, kjer se odvija javna predstavitev. Glede na to, da gre za javno predstavljen dokument, ni nobenih dejanskih omejitev, ki bi državljanu onemogoèale izdelavo kopije poroèila. Poroèilo o vplivih na okolje je namreè lahko precej zajeten dokument, ki zahteva temeljito presojo in oceno. Temeljiti pregled zahteva precej èasa in bilo bi docela nesmiselno prièakovati, da bo državljan dva ali veè dni sedel in bral poroèilo o vplivih na okolje na lokaciji javne predstavitve. 12. Kako lahko posredujem pripombe in mnenja o poroèilu o vplivih na okolje? Organ, pristojen za izdajo dovoljenja posega v okolja, v javnem naznanilu doloèi možne naèine za posredovanje mnenj in pripomb o javno predstavljenih dokumentih, tj. osnutek dovoljenja in poroèilo o vplivih na okolje. Obstajajo tri poti za posredovanje mnenj in pripomb: (1) zapis v knjigo pripomb, (2) pisno posredovanje mnenj in pripomb na upravni organ in (3) na zapisnik na javni obravnavi poroèila o vplivih na okolje. 28 PVO za zaèetnike

31 Državljan lahko poda svoje mnenje in pripombe najprej na javni predstavitvi tako, da jih vpiše v knjigo pripomb. Knjiga pripomb je sestavni del dokumentacije (spisa), na podlagi katere se opravi pregled poroèila vplivov na okolje. Državljan lahko svoje mnenje in pripombe posreduje v pisni obliki na naslov organa, ki vodi postopek za izdajo dovoljenja za poseg v okolje. Na javni obravnavi se vodi zapisnik mnenj in pripomb. Mehanizem dajanja mnenj in pripomb je izredno pomemben del postopka presoje vplivov na okolje. Vsa mnenja in pripombe javnosti na javni predstavitvi, pisno posredovana upravnemu organu in podana na zapisnik javne obravnave, se posredujejo organu, pristojnemu za izdajo okoljevarstvenega soglasja. Ta organ (Agencija RS za okolje, Urad za presoje vplivov na okolje) mora pri oblikovanju upoštevati vsa mnenja in pripombe. O sprejetju posameznega mnenja se mora izreèi. Zato mora njegova odloèitev (ali se okoljevarstveno soglasje izda ali odreèe) vsebovati obrazloženo navedbo o upoštevanju ali neupoštevanju mnenj in pripomb z javne predstavitve, obravnave in zaslišanja. 13. Kaj je javna obravnava poroèila o vplivih na okolje? Kaj je javno zaslišanje investitorja posega v okolje? Javna obravnava in zaslišanje investitorja je upravni mehanizem, s katerim je javnosti omogoèeno, da (1) poda svoja mnenja in pripombe na osnutek dovoljenja za poseg v okolje in na poroèilo o vplivih na okolje naèrtovanega posega, in (2) postavi vprašanja investitorju o vplivih naèrtovanega posega v okolje. Javna obravnava hkrati omogoèa, da investitor javnosti še dodatno predstavi in obrazloži ocenjene in prièakovane vplive na okolje in razliène okoljevarstvene ukrepe za zmanjševanje teh vplivov. Zakon natanèneje ne doloèa, kje in kdaj mora potekati javna obravnava. Obièajno se javna obravnava sklièe neposredno po izteku minimalnega roka trajanja javne predstavitve, ki je 15 dni. Organizirana je ponavadi na sedežu upravne enote ali v prostorih lokalne skupnosti. Zakon ne doloèa obveznosti izvedbe javne obravnave zunaj delovnega èasa (npr. po uri). Doloèitev èasa izvedbe javne obravnave je diskrecijska pravica upravnega organa. Èe poroèilo o vplivih na okolje ne vsebuje vseh potrebnih sestavin, predpisanih v 56. èlenu (glej vprašanje 9), je predmet javne obravnave celoten projekt naèrtovanega posega v okolje (npr. projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja). Prisotnost pooblašèenega izdelovalca poroèila o vplivih na okolje na javni obravnavi ni obvezna. PVO za zaèetnike 29

32 30 PVO za zaèetnike

33 Dosedanja praksa vodenja javnih obravnav je, da organ, ki obravnavo vodi, ne dopušèa razprave o naèrtovanem posegu, ki ne bi bila povezana z vplivi posega na okolje. Zato je v primeru veèjih posegov v okolje (po vplivih na okolje) nujno vkljuèevanje javnosti v zgodnejše faze postopka naèrtovanja posegov v okolje. Zagotovo je treba omogoèiti udeležbo in zagotoviti sodelovanje javnosti že na ravni priprave prostorskih planskih dokumentov v lokalni skupnosti kot tudi na ravni nacionalnih, regionalnih ali lokalnih strategij in programov, saj se nemalokrat zgodi, da se v njih najde kakšen poseg v prostor, ki lahko ima negativne in dolgoroène posledice na okolje. Zato je zakonodajalec doloèil naèelo celovitosti (6. èlen), po katerem morata republika in lokalna skupnost pri planiranju in programiranju, sprejemanju predpisov, spodbud in olajšav, izdajanju dovoljenj in pri sprejemanju davène politike, politike javnih financ, nadzoru in drugih ukrepih zagotoviti presojo njihovih uèinkov na okolje. Èe je na voljo veè okoljevarstvenih ukrepov, ki so enako uspešni, se izbere najgospodarnejšega. 14. Ali se javnost obvesti o konèni odloèitvi o izdaji dovoljenja? Zakon o varstvu okolja 60. èlenu doloèa obveznost organa, pristojnega za izdajo dovoljenja za poseg v prostor, da objavi svojo odloèitev, vkljuèno z okoljevarstvenim soglasjem v sredstvih javnega obvešèanja v osmih dneh od dneva izdaje soglasja. 15. Kako poteka postopek po koncu sodelovanja javnosti do izdaje okoljevarstvenega soglasja? Po opravljeni javni predstavitvi, javni obravnavi in javnem zaslišanju organ, pristojen za izdajo dovoljenja za poseg v okolje, pripravi predlog dovoljenja in ga skupaj z zbranimi mnenji in pripombami posreduje Agenciji RS za okolje, Uradu za presoje vplivov na okolje. Organ, pristojen za izdajo okoljevarstvenega soglasja, je dolžan v roku 30 dni po prejemu predloga dovoljenja izdati ali odreèi soglasje. Zakon o varstvu okolja in navodilo o metodologiji priprave poroèila o vplivih na okolje ne doloèata natanèno postopka, kako naj organ, pristojen za izdajo okoljevarstvenega soglasja, preveri (pregleda, oceni) poroèilo o vplivih na okolje. Preverjanje poteka interno, znotraj Agencije RS za okolje. V redkih primerih se najamejo zunanji strokovnjaki za pripravo strokovne ocene kakovosti in celovitosti poroèila o vplivih na okolje. 16. Kaj mora vsebovati obvestilo o konèni odloèitvi o izdaji dovoljenja? Zakon o varstvu okolja v 60. èlenu doloèa, da mora organ, pristojen za odloèanje v zvezi z izdajo dovoljenja, objaviti svojo odloèitev, vkljuèno z okoljevarstvenim soglasjem, v osmih dneh od dneva izdaje soglasja v sredstvih javnega obvešèanja. Odloèitev mora vsebovati tudi obrazloženo navedbo o upoštevanju mnenj in pripomb z javne predstavitve, obravnave in zaslišanja. PVO za zaèetnike 31

34 17. Ali je možna pritožba na konèno odloèitev upravnega organa? Pritožbe na odloèitev upravnega organa so seveda možne. Težave nastopijo, èe pritožbeni organ priène ugotavljati upravièenost pritožnika do pritožbe. Kdaj je nekomu priznan status stranke v postopku ali vsaj stranskega udeleženca, doloèa zakon o splošnem upravnem postopku. Vendar na prvi pogled ni neposredne povezave med doloèili postopka sodelovanja javnosti v postopku presoje vplivov in statusom stranke v postopku. V postopku presoje namreè lahko sodeluje vsak državljan, èetudi ne prebiva na vplivnem obmoèju posega. Javnost postopka presoje vplivov na okolje je smiselna samo takrat, ko je pravica udeležbe in sodelovanja v postopku široka. Velikokrat je praksa upravnih organov, da pritožbe državljanov povežejo z doloèitvijo vplivnega obmoèja ali omejijo na t. i. soglasodajalce. Zato investitorji želijo mnogokrat imeti najmanjše možno vplivno obmoèje, npr. zgolj neposredne sosede. To pa se lahko zaplete z doloèanjem odškodnin ali drugih oblik škodne odgovornosti do tistih, ki niso neposredni»mejaši«. Kdaj je torej državljan upravièen do»nadomestil, davènih olajšav, subvencij, oprostitve davkov ali prispevkov«ali drugih oblik odškodnin«? Na žalost uredbodajalec (inistrstvo za okolje in prostor) nikoli ni predpisal meril za doloèanje vplivnega obmoèja. Na takšna merila se sklicuje 25. èlenu navodila o metodologiji za izdelavo poroèila o vplivih na okolje iz leta Jasnega odgovora na to vprašanje vam na tem mestu ne moremo dati. Èe je po mnenju državljana prišlo do kršitve postopka ali neupoštevanja pripomb javnosti, je najbolje poiskati kvalificirano pravno pomoè. Ob tem vprašanju se je treba sklicevati na vsebino 15., 56., 60. in 78. èlena zakona o varstvu okolje. Nejasnost ali neopredeljenost pojma»prizadete osebe«ali prizadete javnosti daje v praksi upravnim organom preveliko diskrecijo (diskrecija je pravica javnega organa, da izmed veè pravno možnih rešitev izbere tisto, ki je v javnem interesu; svobodni preudarek). V postopku presoje vplivov na okolje je pristojen organ, ki izdaja dovoljenje za poseg v prostor, torej upravna enota ali sektor za posege v prostor in graditev objektov državnega pomena. Izbor ali doloèitev kroga prizadetih oseb je prepušèena presoji organa na podlagi njegovih kriterijev. Zakon o varstvu okolja to vsebino povezuje z odškodninami, ki bi jih moral investitor»prizadetim osebam«izplaèati v primerih (1) zmanjšanja uporabne vrednosti nepremiènine, (2) zmanjšanja kakovosti bivalnega okolja ter vrednosti nepremiènine in izgubljenega dobièka. 32 PVO za zaèetnike

35 18. Kaj pomeni niènost izdanega dovoljenja? Zakon o varstvu okolja je na tem podroèju zelo strog. V 59. èlenu doloèa, da mora ministrstvo (tj. upravni organ, odgovoren za izdajo okoljevarstvenih soglasij) še pred izdajo lokacijskega ali gradbenega dovoljenja s potrditvijo na odloèbi ali s posebnim aktom dati ali odreèi soglasje. Èe je bilo dovoljenje izdano v nasprotju s tem doloèilom zakona, je takšno dovoljenje nièno. 19. Kakšen je postopek sodelovanja javnosti po evropski direktivi o presojah vplivov na okolje? Evropska unija je prvo smernico, s katero je èlanicam naložila sprejem ali dopolnitev nacionalne zakonodaje o presojanju vplivov na okolje, sprejela leta Leta 1990 je pripravila prvi in leta 1996 objavila še drugi pregled izvajanja te direktive. 2 Na podlagi rezultatov zadnjega poroèila in razvoja zakonodaje o prepreèevanju in nadzoru onesnaževanja, je komisija predlagala dopolnitve te smernice. Dopolnitve so bile sprejete s smernico 97/11/EC leta Smernica doloèa postopek in vsebino presoje vplivov na okolje, ki je obvezna za pridobitev okoljevarstvenega soglasja v postopku pridobivanja dovoljenja za poseg v prostor. Osredotoèili se bomo predvsem na tiste èlene smernice, ki se dotikajo sodelovanja javnosti v postopkih presoj vplivov na okolje. Smoter smernice je, da se noben poseg v okolje, pri katerem lahko prièakujemo doloèene posredne in neposredne vplive na okolje, ne more izvršiti, ne da bi nosilec posega opravil presojo in pripravil poroèilo o vplivih na okolje in si v upravnem postopku pridobil okoljevarstveno soglasje. Smernica zahteva presojanje alternativ in doloèitev prestrezalnih in prepreèevalnih tehnoloških rešitev. V 4. èlenu so doloèene vrste posegov v prostor, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna (dodatek I). V dodatku II so doloèeni posegi v prostor, za katere smernica èlanicam dopušèa odloèitev o naèinu doloèanja obveznosti presoje vplivov na okolje: od primera do primera, z doloèitvijo mejne vrednosti ali uvrstitvenega kriterija ali uporabo obeh. Èlanice lahko sprejmejo oba naèina. Dodatek III prinaša spisek kriterijev za doloèitev obveznosti presoje vplivov na okolje za posamezen poseg v okolje. S tem je nova smernica natanèneje doloèila obveznosti za èlanice na ravni presoj vplivov na okolje. Postopek rešetanja posameznega naèrtovanega posega v okolje, v anglešèini poimenujejo z besedo screening. Nosilec posega obvesti upravni organ o naèrtovanem posegu. Organ nato odloèi, ali je za poseg potrebno okoljevarstveno soglasje, oziroma presoja vplivov na okolje. Smernica tudi doloèa, da mora odloèitev upravnega organa (competent authorities) biti dostopna javnosti (èetrti odstavek 4. èlena). PVO za zaèetnike 33

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

Uradni list. Republike Slovenije Št. 110 Ljubljana, sreda DRŽAVNI ZBOR Zakon o urejanju prostora

Uradni list. Republike Slovenije Št. 110 Ljubljana, sreda DRŽAVNI ZBOR Zakon o urejanju prostora Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: info@uradni-list.si Št. 110 Ljubljana, sreda 18. 12. 2002 Cena 1700 SIT ISSN 1318-0576 Leto XII DRŽAVNI ZBOR 5386. Zakon o urejanju

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE TEJA PAGON MENTOR: Prof. dr. MARJAN BREZOVŠEK NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI Diplomsko delo LJUBLJANA 2002 2 KAZALO Stran: 1. UVOD.

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

Vesna Rijavec IZVLEČEK ABSTRACT. Geodetski vestnik 56/4 (2012) IZ ZNANOSTI IN STROKE 1 UVOD

Vesna Rijavec IZVLEČEK ABSTRACT. Geodetski vestnik 56/4 (2012) IZ ZNANOSTI IN STROKE 1 UVOD LASTNINSKA PROBLEMATIKA NA PODROČJU JAVNEGA DOBREGA IN V JAVNEM INTERESU ZAVAROVANIH DOBRIN, PREDVSEM VODA PROPERTY ISSUES IN THE FIELD OF PUBLIC GOOD AND LIMITATIONS IN THE PUBLIC INTEREST, WITH AN EMPHASIS

More information

PROBLEMATIKA OMILITVENIH UKREPOV V CELOVITIH PRESOJAH VPLIVOV NA OKOLJE

PROBLEMATIKA OMILITVENIH UKREPOV V CELOVITIH PRESOJAH VPLIVOV NA OKOLJE UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Alenka COF PROBLEMATIKA OMILITVENIH UKREPOV V CELOVITIH PRESOJAH VPLIVOV NA OKOLJE MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

More information

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer

More information

OKOLJSKI VIDIK V OKVIRU DRP (ELEMENTI STRATEŠKE PRESOJE)

OKOLJSKI VIDIK V OKVIRU DRP (ELEMENTI STRATEŠKE PRESOJE) Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo Predstavni{ka pisarna v Sloveniji Institut "Jožef Stefan", Ljubljana OKOLJSKI VIDIK V OKVIRU DRP 2001-2006 (ELEMENTI STRATEŠKE PRESOJE) PRESOJA

More information

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št.

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št. Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

P R O G R A M UPRAVLJANJA OBMOČIJ NATURA 2000 ( )

P R O G R A M UPRAVLJANJA OBMOČIJ NATURA 2000 ( ) Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ EVA: 2015-2550-0059 Številka: 00719-6/2015/13 Datum: 9. 4. 2015 P R O G R A M UPRAVLJANJA

More information

Operativni program. krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje

Operativni program. krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 2013 Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 2013 REPUBLIKA SLOVENIJA Služba Vlade Republike

More information

Z A K O N O VARSTVU KULTURNE DEDIŠČINE (ZVKD-1) I. SPLOŠNE DOLOČBE. 1. člen (namen zakona)

Z A K O N O VARSTVU KULTURNE DEDIŠČINE (ZVKD-1) I. SPLOŠNE DOLOČBE. 1. člen (namen zakona) 1 Uradni list RS 16/2008 z dne 15. 2. 2008 Z A K O N O VARSTVU KULTURNE DEDIŠČINE (ZVKD-1) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (namen zakona) (1) Ta zakon določa načine varstva kulturne dediščine (v nadaljnjem

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira)

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) PRILOGA XII: obrazec RP-O REKAPITULACIJSKO POROČILO Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) Identifikacijska

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

š t 2 l e t Osnove vrednotenja vplivov javnih politik za priložnostne uporabnice/ke S l o v e n s k o D r u š t v o E v a l v a t o r j e v

š t 2 l e t Osnove vrednotenja vplivov javnih politik za priložnostne uporabnice/ke S l o v e n s k o D r u š t v o E v a l v a t o r j e v delovni zvezki š t 2 l e t 2 0 1 0 Osnove vrednotenja vplivov javnih politik za priložnostne uporabnice/ke Bojan RADEJ Ustvarjalna gmajna Ljubljana, April 2010 S l o v e n s k o D r u š t v o E v a l v

More information

BIOTSKA PESTROST TAL IN NJENO VAROVANJE Z EKOREMEDIACIJAMI

BIOTSKA PESTROST TAL IN NJENO VAROVANJE Z EKOREMEDIACIJAMI Pedološko društvo Slovenije Slovenian Soil Science Society www.pds.si Ministrstvo za okolje in prostor RS Ministry of the Environment and Spatial planning 5. december Svetovni dan tal Konferenca STRATEGIJA

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo. Varnost skladišč za radioaktivne odpadke

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo. Varnost skladišč za radioaktivne odpadke DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo Varnost skladišč za radioaktivne odpadke April, 2015 Avtor: Roman Kavčič Mentor: izr. prof. dr. Andrej Sotlar Somentor: pred.

More information

Avguštin Lah* EKONOMSKI (EKONOMETRIČNI) IN HUMANISTIČNI VIDIK OKOLJA

Avguštin Lah* EKONOMSKI (EKONOMETRIČNI) IN HUMANISTIČNI VIDIK OKOLJA UDK 911:502.7.003 + 009 = 863 Avguštin Lah* EKONOMSKI (EKONOMETRIČNI) IN HUMANISTIČNI VIDIK OKOLJA I Sleherno urejanje okolja je naložba, ki terja načrt, določena soglasja, sredstva, izvedbo programa in

More information

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja

More information

ANALIZA TVEGANJA ZARADI ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV

ANALIZA TVEGANJA ZARADI ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV FITOSANITARNA UPRAVA RS Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: 01 309 4379 Telefaks: 01 3094 335 ANALIZA TVEGANJA ZARADI ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV STANDARDI Gradivo za delavnico Preddvor, 16.

More information

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU SUZANA HVALA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Suzana

More information

UVOD OZADJE... 1 ANALITIČNI DEL TRENDI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH, GLOBALNE POBUDE IN IZZIVI

UVOD OZADJE... 1 ANALITIČNI DEL TRENDI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH, GLOBALNE POBUDE IN IZZIVI Mestna občina Kranj Slovenski trg 1 4000 Kranj Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj Dopolnjen osnutek Domžale, maj 2010 Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj - dopolnjen

More information

CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA STAKLO PLASTIKA AUTO LAK KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE SVJETLA

CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA STAKLO PLASTIKA AUTO LAK KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE SVJETLA KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA Radovi prije aplikacije: Prije nanošenja Ceramic Pro premaza površina vozila na koju se nanosi mora bi dovedena u korektno stanje. Proces

More information

KAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI

KAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI Nina HUMAR * doc. dr. Andrej KRYŽANOWSKI ** - 172 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA KAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI POVZETEK V letu 2012 je bil

More information

IZDELAVA OCENE TVEGANJA

IZDELAVA OCENE TVEGANJA IZDELAVA OCENE TVEGANJA Lokacija dokumenta Intranet / Oddelek za pripravljenost in odzivanje na grožnje Oznaka dokumenta Verzija dokumenta Izdelava ocene tveganja ver.1/2011 Zamenja verzijo Uporabnik dokumenta

More information

ŠTUDIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBMOČJA OB REKI MURI V POVEZAVI Z MOŢNOSTJO HE IZRABE REKE

ŠTUDIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBMOČJA OB REKI MURI V POVEZAVI Z MOŢNOSTJO HE IZRABE REKE Zavod za projektno svetovanje, raziskovanje in razvoj celovitih rešitev Čučkova ulica 5, 2250, Ptuj, Slovenija ŠTUDIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBMOČJA OB REKI MURI V POVEZAVI Z MOŢNOSTJO HE IZRABE REKE PTUJ,

More information

POROČILO O DELU ZAVODA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO NARAVE ZA LETO Številka: 8 VI 255/5 O 08/DK

POROČILO O DELU ZAVODA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO NARAVE ZA LETO Številka: 8 VI 255/5 O 08/DK POROČILO O DELU ZAVODA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO NARAVE ZA LETO 2008 Številka: 8 VI 255/5 O 08/DK Ljubljana, 30. januar 2009 KAZALO VSEBINE 1 UVOD... 5 2 ZAKONSKE OSNOVE... 7 2.1 ZAKON O OHRANJANJU

More information

ZNAČILNOSTI UVEDBE VELIKEGA NAMAKALNEGA SISTEMA

ZNAČILNOSTI UVEDBE VELIKEGA NAMAKALNEGA SISTEMA MSc Rozalija CVEJIĆ * Magdalena KROŠELJ ** Miran KLINC *** Jožef KOKOT **** prof. dr. Marina PINTAR ***** - 139 - ZNAČILNOSTI UVEDBE VELIKEGA NAMAKALNEGA SISTEMA UVOD Pregled posledic naravnih nesreč na

More information

PAŠNI RED KOT BODOČE ORODJE ZA TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE PLANINSKIH PAŠNIKOV V OBMOČJIH NATURA 2000

PAŠNI RED KOT BODOČE ORODJE ZA TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE PLANINSKIH PAŠNIKOV V OBMOČJIH NATURA 2000 VARSTVO NARAVE, 26 (2012) 63 78 PAŠNI RED KOT BODOČE ORODJE ZA TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE PLANINSKIH PAŠNIKOV V OBMOČJIH NATURA 2000 PASTURE GRAZING ORDER AS A FUTURE TOOL FOR SUSTAINABLE MANAGEMENT OF MONTANE

More information

Javna naročila po Zakonu o javnih naročilih (ZJN-1-UPB1) (Uradni list RS, št. 36/04) Gradnje

Javna naročila po Zakonu o javnih naročilih (ZJN-1-UPB1) (Uradni list RS, št. 36/04) Gradnje Digitally signed by Damjan Zugelj DN: cn=damjan Zugelj, c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, serialnumber=1235227414015 Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije Date: 2007.02.09

More information

O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom

O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom Politike prostora O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom IPoP - Inštitut za politike prostora, Ljubljana, 2017 7 Predgovor 8 Uvod Kaj

More information

Abraham Lincoln PON Sestanek z ministrom za okolje in prostor. Sestanek delovne skupine za zaščito in reševanje SRE

Abraham Lincoln PON Sestanek z ministrom za okolje in prostor. Sestanek delovne skupine za zaščito in reševanje SRE Moralne avtorske pravice ima Skupnost občin Slovenije. Noben del tega gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v kakršnikoli obliki: grafično, elektronsko ali mehanično, kar vključuje (ne da bi bilo

More information

DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE

DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE LEA MARTIČ MENTOR: dr. MARJAN BREZOVŠEK DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2002 1 KAZALO: 1. UVOD 4 2. OPREDELITVE TEMELJNIH POJMOV

More information

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka

More information

strokovna konferenca Slovenija brez odpadkov

strokovna konferenca Slovenija brez odpadkov strokovna konferenca Slovenija brez odpadkov Ptuj, 1. in 2. marec 2012 Strokovna konferenca SLOVENIJA BREZ ODPADKOV Organizatorja Zveza ekoloških gibanj Slovenije Znanstveno-raziskovalno središče Bistra

More information

OKOLJSKA IZJAVA Medium d.o.o.

OKOLJSKA IZJAVA Medium d.o.o. OKOLJSKA IZJAVA 2010 Medium d.o.o. 1 Medium d.o.o., Okoljska izjava 2010 Pripravila: Mirjam Papler, skrbnica sistema za okolje Odobril: Miran Dolar, predstavnik vodstva za okolje Žirovnica, junij 2010

More information

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV V RAZMERJU DO NAKUPA AVTOMOBILA Ljubljana, september 2009 NINA DRAGIČEVIĆ IZJAVA Študentka Nina Dragičević izjavljam,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KARMEN RAJAR

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KARMEN RAJAR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KARMEN RAJAR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KOMUNALNI PRISPEVEK V SLOVENIJI Ljubljana, november 2007 KARMEN RAJAR IZJAVA

More information

VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA ZBIRANJE ODPADNE EMBALAŽE V SLOVENIJI

VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA ZBIRANJE ODPADNE EMBALAŽE V SLOVENIJI VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA DIPLOMSKO DELO ZBIRANJE ODPADNE EMBALAŽE V SLOVENIJI MAJA SENICA VELENJE, 2015 VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA DIPLOMSKO DELO ZBIRANJE ODPADNE EMBALAŽE V SLOVENIJI MAJA SENICA

More information

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Maks Tajnikar (urednik) Petra Došenović Bonča Mitja Čok Polona Domadenik Branko Korže Jože Sambt Brigita Skela Savič Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA

More information

ELEKTRONSKA DEMOKRACIJA V SLOVENSKIH OBČINAH

ELEKTRONSKA DEMOKRACIJA V SLOVENSKIH OBČINAH UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE BARBARA KVAS ELEKTRONSKA DEMOKRACIJA V SLOVENSKIH OBČINAH DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE BARBARA KVAS (mentor:

More information

Mestne občine Ljubljana

Mestne občine Ljubljana Projekt Strateški prostorski načrt Mestne občine Ljubljana Priloga 9: Ukrepi za izvajane SPN MOL Verzija Dopolnjeni osnutek Datum avgust 2007 Naročnik Mestna občina Ljubljana Mestna uprava ODDELEK ZA URBANIZEM

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO MARKO NARALOČNIK

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO MARKO NARALOČNIK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO MARKO NARALOČNIK IZJAVA Študent Marko Naraločnik izjavljam, da sem avtor tega magistrskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom dr. Mateja Lahovnika

More information

Etika v javni upravi

Etika v javni upravi UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Ritonja Etika v javni upravi Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Ritonja Mentor: red. prof. dr. Bogomil

More information

SMERNICE EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE

SMERNICE EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE SMERNICE ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE Izvajalec: Investitor: Meritum, d.o.o. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Verovškova 60, Dunajska cesta 22

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA MODELA ZA ORGANIZACIJE V JAVNEM SEKTORJU

More information

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj ZDRAVJE IN OKOLJE izbrana poglavja Ivan Eržen Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj april 2010 ZDRAVJE IN OKOLJE Fizično okolje, ki nas obdaja, je naravno

More information

DIPLOMSKO DELO Katja Žunec Stritar

DIPLOMSKO DELO Katja Žunec Stritar ERUDIO izobraževalni center VIŠJA STROKOVNA ŠOLA DIPLOMSKO DELO Katja Žunec Stritar ERUDIO izobraževalni center VIŠJA STROKOVNA ŠOLA VAROVANJE OKOLJA IN KOMUNALA Diplomsko delo višjega strokovnega izobraževanja

More information

Izboljšave, ki jih delavcem prinaša evropska politika o kemičnih sredstvih

Izboljšave, ki jih delavcem prinaša evropska politika o kemičnih sredstvih Reach 1/29/05 14:06 Page 1 Registracija, ocenjevanje in avtorizacija kemikalij (REACH) na delovnem mestu Izboljšave, ki jih delavcem prinaša evropska politika o kemičnih sredstvih Tony Musu Raziskovalec

More information

VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA ANALIZA DELOVANJA CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE TRBOVLJE

VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA ANALIZA DELOVANJA CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE TRBOVLJE VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA MAGISTRSKO DELO ANALIZA DELOVANJA CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE TRBOVLJE GAŠPER PRINC VELENJE, 2017 VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA MAGISTRSKO DELO ANALIZA DELOVANJA CENTRALNE

More information

MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA

MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA Ljubljana, julij 2006 JANA PAVLIČ IZJAVA Študentka Jana Pavlič izjavljam, da sem avtorica

More information

Kraj dobave: Sežana.

Kraj dobave: Sežana. Uradni list Republike Slovenije Uradne objave Internet: http:www.uradni-list.si e-pošta: objave@uradni-list.si Št. 71 Ljubljana, petek 7. 9. 2001 ISSN 1318-9182 Leto XI Javna naročila po Zakonu o javnih

More information

NAVODILO ZA RAVNANJE Z ODPADNIMI TRIMOVAL PANELI (TPO DOM IN TPO 1000) IN NJENO EMBALAŽO

NAVODILO ZA RAVNANJE Z ODPADNIMI TRIMOVAL PANELI (TPO DOM IN TPO 1000) IN NJENO EMBALAŽO NAVODILO ZA RAVNANJE Z ODPADNIMI TRIMOVAL PANELI (TPO DOM IN TPO 1000) IN NJENO EMBALAŽO 1. UVOD Trimoval strešni TPO dom in TPO 1000 panel je sestavljen iz pocinkane in obarvane jeklene pločevine na zunanji

More information

GOZDNI PROSTOR: NAČRTOVANJE, RABA, NASPROTJA

GOZDNI PROSTOR: NAČRTOVANJE, RABA, NASPROTJA Gospodarjenje z gozdovi in načrtovanje 4 GOZDNI PROSTOR: NAČRTOVANJE, RABA, NASPROTJA Zbornik prispevkov Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek

More information

Družbeni mediji na spletu in kraja identitete

Družbeni mediji na spletu in kraja identitete UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar Družbeni mediji na spletu in kraja identitete Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar

More information

15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM

15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM 15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM 2018-2022 Skupaj zgradimo slovensko prihodnost Ko postaneš oče, se ti svet spremeni. Bistveno se spremenijo prioritete v življenju.

More information

VREDNOSTI NEPREMIČNIN

VREDNOSTI NEPREMIČNIN MOŽNOSTI ZA UPORABO POSPLOŠENE TRŽNE VREDNOSTI NEPREMIČNIN POTENTIAL USAGE OF GENERALIZED REAL ESTATE MARKET VALUE Igor Pšunder, Polona Tominc UDK: 332.6(497.4) Klasifikacija prispevka po COBISS-u: 1.01

More information

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

More information

MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ

MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ INŠTITUT ZA EVROPSKE ŠTUDIJE, ZAVOD (v sodelovanju z Mestno občino Ljubljano, Urad za mladino) info@evropski-institut.si PREDGOVOR MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ VSEBINSKO KAZALO PREDGOVOR.

More information

Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji

Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji Sonja Fink Babič Borut Kodrič Roberto Biloslavo University of Primorska Press Editorial Board Gregor

More information

delovni zvezki Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji Bojan RADEJ, Mojca GOLOBIČ Let9 št1 leto2016

delovni zvezki Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji Bojan RADEJ, Mojca GOLOBIČ Let9 št1 leto2016 delovni zvezki Let9 št1 leto2016 Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji Bojan RADEJ, Mojca GOLOBIČ Ustvarjalna gmajna, 2.5 Ljubljana, september 2016 Slovensko Društvo Evalvatorjev Tabor 7,

More information

Uvodnik V zgodovini, danes in v prihodnosti vedno pomembni. 2 Odmev. Analiza anket na

Uvodnik V zgodovini, danes in v prihodnosti vedno pomembni.  2 Odmev. Analiza anket na 2 Odmev Uvodnik V zgodovini, danes in v prihodnosti vedno pomembni Pred 17-imi leti je bila ustanovljena Slovenska kmečka zveza kot prva slovenska demokratična politična stranka. Ob tem je bila ustanovljena

More information

Prihodnost je obnovljiva!

Prihodnost je obnovljiva! Prihodnost je obnovljiva! Obnovljivi viri energije priroènik januar 2005 Prihodnost je obnovljiva! Obnovljivi viri energije priroènik Kazalo Zakaj obnovljivi viri energije?...1 Kaj so obnovljivi viri energije

More information

Glasilo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije št. 81, november 2009

Glasilo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije št. 81, november 2009 ISSN 1581-9027 Glasilo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije št. 81, november 2009 stran Pogovor z Rajkom Štefaničem V gozdu sem našel svoj mir 4 stran 11 Tradicionalni posvet KSS V Mariboru o sedanjem

More information

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. Študent: Darko Jerenec Številka indeksa:81550823 Redni študij Program: visokošolski strokovni

More information

KODEKS KORPORATIVNEGA UPRAVLJANJA DRUŽB S KAPITALSKO NALOŽBO DRŽAVE

KODEKS KORPORATIVNEGA UPRAVLJANJA DRUŽB S KAPITALSKO NALOŽBO DRŽAVE KODEKS KORPORATIVNEGA UPRAVLJANJA DRUŽB S KAPITALSKO NALOŽBO DRŽAVE Ljubljana, marec 2016 KAZALO VSEBINE: 1. PREAMBULA 3 2. POMEN IZRAZOV V TEM KODEKSU 7 3. OKVIR UPRAVLJANJA DRUŽB S KAPITALSKO NALOŽBO

More information

SLOVENSKE RODOVNE VASI

SLOVENSKE RODOVNE VASI Ljubljana, november 2007 Pripravil: Marko Kovač, univ. dipl. inž. vod. in kom. 1. Splošno Ekološke vasi vznikajo po celotni Evropi in svetu, kot odgovor na sodoben način življenja. So ena izmed rešitev

More information

Letno pregledno poročilo KPMG Slovenija, d.o.o.

Letno pregledno poročilo KPMG Slovenija, d.o.o. Letno pregledno poročilo KPMG Slovenija, d.o.o. December 2016 kpmg.com/si Vsebina Nagovor 3 1 Uvodna predstavitev 4 2 Struktura in uprava 5 3 Sistem obvladovanja kakovosti 7 4 Finančno poslovanje družbe

More information

REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE

REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE Številka: U-I-45/08 Datum: 15.1.2009 PRITRDILNO LOČENO MNENJE SODNIKA DR. ERNESTA PETRIČA V ZADEVI U-I-45/08 Uvodoma naj poudarim, da se strinjam z zavrţenjem zahteve

More information

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA Ljubljana, september 2008 NATAŠA ZULJAN IZJAVA Študentka Nataša Zuljan

More information

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) uresničevanje zakona

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) uresničevanje zakona Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) uresničevanje zakona Splošna informacija Avtorici: Nina Zeilhofer, MBA mag. Mojca Pristavec Đogić Št. naročila: 30/2014 Deskriptor/Geslo: Sodelovanje

More information

572 GOSAR, M., ŠAJN, R. že poznal in izkorišèal pohorska rudišèa (TRžAN, 1989). Za kopanje je uporabljal kamnita orodja (kladivo, klin, dleto, sekiro)

572 GOSAR, M., ŠAJN, R. že poznal in izkorišèal pohorska rudišèa (TRžAN, 1989). Za kopanje je uporabljal kamnita orodja (kladivo, klin, dleto, sekiro) RMZ - Materials and Geoenvironment, Vol. 52, No. 3, pp. 571-579, 2006 571 Kovinskih rudniki in okolje (nekateri slovenski primeri) Metal mines and environment (some Slovenian case studies) MATEJA GOSAR,

More information

ZAZNAVANJE DOMAČINOV O VPLIVIH TURIZMA V OBČINI PODČETRTEK

ZAZNAVANJE DOMAČINOV O VPLIVIH TURIZMA V OBČINI PODČETRTEK UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ZAZNAVANJE DOMAČINOV O VPLIVIH TURIZMA V OBČINI PODČETRTEK Residents perceptions of tourism impacts in the community of Podčetrtek

More information

KONČNO POROČILO

KONČNO POROČILO Predhodno vrednotenje in celovita presoja vplivov na okolje z dodatkom za varovana območja (Natura 2000) za Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 KONČNO POROČILO

More information

Republike Slovenije DRŽAVNI SVET VLADA

Republike Slovenije DRŽAVNI SVET VLADA Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

Slovenija je po velikosti druga najmanjša članica OECD,

Slovenija je po velikosti druga najmanjša članica OECD, SLOVENIJA 212 Presoja učinkovitosti okoljske politike highlights OKOLJE V SLOVENIJI JE BOGATO IN RAZNOLIKO, VENDAR IZPOSTAVLJENO RASTOČIM PRITISKOM Okolje v Sloveniji je bogato in raznoliko, vendar izpostavljeno

More information

Dušan Fatur* PROSTORSKI RRZUOJ MED POTREBAM, ŽELJAMI IH OUIRAHI 6E06RAPHICA SLOVENCA 18, 19B7 UDK 711.2:502.7=863

Dušan Fatur* PROSTORSKI RRZUOJ MED POTREBAM, ŽELJAMI IH OUIRAHI 6E06RAPHICA SLOVENCA 18, 19B7 UDK 711.2:502.7=863 6E06RAPHICA SLOVENCA 18, 19B7 UDK 711.2:502.7=863 Dušan Fatur* PROSTORSKI RRZUOJ MED POTREBAM, ŽELJAMI IH OUIRAHI Kdorkoli od nas bolj zavzeto spremlja dogajanja okrog sebe, bo kaj hitro spoznal, da v

More information

AKCIJSKI NAČRT ZA VZPOSTAVITEV SISTEMA ODPRTEGA DOSTOPA DO RAZISKOVALNIH PODATKOV FINANCIRANIH Z JAVNIMI SREDSTVI

AKCIJSKI NAČRT ZA VZPOSTAVITEV SISTEMA ODPRTEGA DOSTOPA DO RAZISKOVALNIH PODATKOV FINANCIRANIH Z JAVNIMI SREDSTVI AKCIJSKI NAČRT ZA VZPOSTAVITEV SISTEMA ODPRTEGA DOSTOPA DO RAZISKOVALNIH PODATKOV FINANCIRANIH Z JAVNIMI SREDSTVI Predlog Janez Štebe Sonja Bezjak Sanja Lužar ARHIV DRUŽBOSLOVNIH PODATKOV, UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

ZADRŽEVALNIKI V SLOVENIJI

ZADRŽEVALNIKI V SLOVENIJI I. KONGRES O VODAH SLOVENIJE 202 22. marec 202, Ljubljana, Slovenija ZADRŽEVALNIKI V SLOVENIJI Nina Humar, Andrej Kryžanowski 2 Hidrotehnik Ljubljana d.d., Slovenčeva ulica 97, 000 Ljubljana 2 Univerza

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

PREISKAVA STANOVANJA IN DRUGIH PROSTOROV - ANALIZA PRAKSE IN ODPRTA VPRAŠANJA

PREISKAVA STANOVANJA IN DRUGIH PROSTOROV - ANALIZA PRAKSE IN ODPRTA VPRAŠANJA Univerza v Mariboru Fakulteta za policijsko varnostne vede PREISKAVA STANOVANJA IN DRUGIH PROSTOROV - ANALIZA PRAKSE IN ODPRTA VPRAŠANJA Diplomsko delo visokošolskega študija Študent: - Jure GRILJC - Mentor:

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE mag. Tomaž Rožen Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti Doktorska disertacija Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities 14 25 2014 14 25 2014 1 st Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities Tako bomo tudi letos odgovorili vsakemu, ki se nam bo oglasil. Javite se

More information

Povzetek glavnih značilnosti zdravila Navodilo za uporabo zdravila. prof. dr. Aleš Mrhar, mag. farm.

Povzetek glavnih značilnosti zdravila Navodilo za uporabo zdravila. prof. dr. Aleš Mrhar, mag. farm. Povzetek glavnih značilnosti zdravila Navodilo za uporabo zdravila prof. dr. Aleš Mrhar, mag. farm. Registracija zdravila 1. postopek registracije 2. ocena kakovosti, varnosti, učinkovitosti 3. dokumentacija

More information

Operativni program razvoja človeških virov za obdobje

Operativni program razvoja človeških virov za obdobje REPUBLIKA SLOVENIJA Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko Kotnikova 28, 1000 Ljubljana Tel.: (01) 308-31-78 Fax: (01) 478-36-19 Operativni program razvoja človeških

More information

Razvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe s hrano

Razvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe s hrano Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Interdisciplinarni študijski program Varstvo okolja Anamarija Slabe Razvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA UKREPOV ZA SPODBUJANJE UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V IZBRANIH DRŽAVAH EU Ljubljana, september 2010 NIKA KLEMENČIČ ŠTRIGL IZJAVA

More information

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA Ljubljana, november

More information