Časopis OŠ PRULE Šolsko leto 2014/15 2. številka,

Transcription

1 Časopis OŠ PRULE Šolsko leto 2014/15 2. številka,

2 U vodnik Kdor ve, da nič ne ve, je moder. Kdor ve, česa ne ve, lahko vpraša. In kdor ve, kje bo dobil odgovor, ga lahko najde. (Albert Einstein) Prišla je druga in zadnja številka letošnjih Iskric. Novinarji smo vam pripravili zadnjo številko Iskric, ki je polna zanimivega branja. V njej lahko najdete, kaj vse se je zgodilo na šoli. Preberite zanimiv intervju o varovanju narave, članek o alpskih rastlinah in almuletih, o zanimivih knjigah in novostih v knjižnici, o filmih, socialnih omrežjih, pomladnih trendih. Na koncu pa še nekaj za dušo: pesmi in spisi, ki so nastali pod peresom naših učencev, ter razvedrilo. Želim vam uspešno končano šolsko leto! Nikita Erlih, glavna urednica»rakovica«, Aliče Osvald Posavec, 3. c (mentorica Irena Petrič)

3 Z godilo se je POTOVANJE SKOZI GLEDALIŠKI ČAS V Mladinskem gledališču Ljubljanskem so si 9. decembra 2014 učenci literarno-novinarskega in književnega krožka ogledali predstavo Časovni stroj 2. V predstavi so igrali Nina Rakovec, Lovro Finžgar in Nik Škrlec. Predstava je govorila o nastanku gledališča in njegovem nadgrajevanju, kajti gledališče se je od antične Grčije do danes zelo spremenilo. Spremembe pa so temeljile predvsem na različnih žanrih in samostojni vlogi. V starogrških gledališčih so igrali samo moški pa še to v zboru. Med nastajanjem neke igre se je nekdo spomnil, da bi eden izmed zboristov stopil iz zbora ter povedal svoj del besedila. Tako se je nadaljevalo in nastale so prave dramske igre in samostojne vloge. V času renesanse in Shakespearovega časa so v gledališčih še zmeraj igrali samo moški. Flores Oven»Jaz in ti«, Patricija Pirc, 9. b (mentorica Suzana Zgonec) ZVEZDE SO SIJALE Tudi to leto so učenci in učitelji OŠ Prule priredili proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Po ravnateljevih besedah so proslave naše šole edinstvene.»plešem«, Flores Oven, 7. b (mentorica Suzana Zgonec) Posvečena je bila Franu Milčinskemu Ježku. Obeležili smo 100. obletnico njegovega rojstva. Skozi zgodbo sta nas vodila Zvezdica Zaspanka in Komet Repatec, ki sta se izkazala za pravi zvezdi. Prikazala sta nam pravo pravljico, v kateri smo vsi uživali. Popeljala sta nas v otroški svet, v svet reklam, poezije in popevk. Seveda pa ne moremo vseh zaslug pripisati njima, tudi drugi nastopajoči so se zelo izkazali. Videli smo vse, od petja, plesanja in recitacije pa do igranja glasbil ter nekaterih zelo izvirnih točk. No, velika zahvala pa gre učiteljem, ki so vse to skrbno pripravili ter nas spodbujali h končnemu rezultatu, ki je bil odlična proslava in zadovoljstvo gledalcev. Maja Kalin

4 SPOMINI NA PREŠERNA Ljubljana, 6. februar 2015 Spomin na velikega slovenskega poeta so obujali sedmošolci Miha Koren, Neža Smolinsky in Anja Kolar, ki so prek»pisanja«projektne naloge raziskovali o Prešernovem življenju in delu. Drugi učenci so z dramskimi, deklamatorskimi in glasbenimi točkami doprinesli k bogatejšemu kulturnemu programu. Slišale so se Pod oknom, O, Vrba, Ob luninem svitu, Slovo od mladosti, Povodni mož, Sonetni venec, Apel in čevljar in sedma kitica Zdravljice. Hannah Buxton Lukančič»Prešeren«, Andreev Arseniy, 4. a (mentorica Mojca Mali) MOČ LAŽNEGA Ljubljana, 4. marec 2015 Letos so se učenci 7. b razreda udeležili zaključnega dogodka Mlada Fabula. Petim pisateljem, Žigi X. Gombaču, Barbari Simoniti, Desi Muck, Milanu Deklevi in Mojci Kumerdej je nekaj učencev iz petih šol v okviru natečaja Moč lažnega napisalo pisma. Vsaki šoli je bil dodeljen drug avtor. Učenci iz 7. b razreda OŠ Prule so napisali pismo Mojci Kumerdej v navezavi na njeno kratko zgodbo Pauli, nato pa je komisija iz založbe Beletrina izbrala najboljše pismo. Avtorica tega pisma, Sara Ristić, ga je tudi prebrala in se nato pogovarjala z Mojco Kumerdej in ostalimi pisatelji. Karolina Koletič KONCERT V CANKARJEVEM DOMU Vrnili smo se iz Cankarjevega doma. Tam mi je bilo zelo všeč. Ko smo poslušali Vodnik po orkestru, se je predstavilo vsako glasbilo posebej. Voditelj Boštjan Gorenc Pižama je o vsakem glasbilu tudi nekaj povedal. Nato nam je razložil, kaj je téma, kaj variacija in fuga. Zraven je predstavil tudi zelo smešne primere. Potem je na oder prišel Tobija Hudnik, zmagovalec Slovenske glasbene olimpijade leta Na električno kitaro je zaigral skladbo Tari-dari-dam-pam. Potem smo vsi v dvorani zapeli Mojster Jaka v kanonu. Nato pa smo poslušali skladbo Vihar Petra Iliča Čajkovskega. Dirigent pa je orkestru čez celo prireditev dobro dirigiral. Tudi Glasbena mladina Slovenije se je po mojem mnenju zelo trudila za lep dogodek.»din«, Hana Zadnikar, 9. a (mentorica Suzana Zgonec) Tian Strelec Gorše, 4. b (mentorica Vojka Lasič)

5 RUSIJADA Škofja Loka, 13. marec 2015 Učenci izbirnih predmetov ruščine 1, 2, 3 so se tudi letos udeležili Rusijade Kaj je Rusijada? Je vseslovensko srečanje šol z ruščino kot predmet, izbirni predmet ali krožek, ki poteka v organizaciji Gimnazije Škofja Loka. Rusijada 2015 Priklon prulskih učencev in učenk Na odru so rusko kulturo in jezik na slikovit način s plesom, petjem, igro, recitacijami in filmom predstavili Gimnazija Škofja Loka, Gimnazija Poljane, I. gimnazija v Celju, Gimnazja Celje - Center, Gimnazija Kranj, Gimnazija Antona Aškerca, Škofijska klasična gimnazija, Gimnazija Nova Gorica, OŠ Prule, OŠ Naklo, OŠ Matije Valjavca Preddvor, OŠ Podgorje pri Slovenj Gradcu, društvo Vesela druščina in KGD Reciklaža. OŠ Prule se je predstavila z dramatizacijo Malega princa Antoina de Saint-Exupéryja. Neža Smolinsky in Petja Rozman METEK, TARČA IN ŽOGI Ljubljana, 16. april 2015 Ob osmi uri in dvajset minut zjutraj so se učenci devetih razredov zbrali pred šolo in se deset minut kasneje odpravili proti strelišču, kjer so jih čakala strelska mesta. Ko so se vsi učenci preizkusili v streljanju, so se odpravili proti šoli, kjer se je na igrišču igralo nogomet, v veliki telovadnici pa odbojko. Filip Erlih»Športnik«, Maj Žan Peršin, 9. b (mentorica Suzana Zgonec)

6 WHO ARE YOU? ZAKLJUČEK MEDNARODNEGA ETWINNING PROJEKTA NA OŠ PRULE Projekt smo na naši šoli izvajali dvakrat tedensko od septembra 2014 do decembra 2014 in od januarja do februarja 2015 enkrat tedensko po eno šolsko uro. Ob uporabi spletnih orodij smo navezali stike z učenci iz sodelujočih slovanskih držav (Poljska, Slovaška), spoznavali njihovo kulturo, besednjak in življenje. V času trajanja projekta smo izvedeli veliko novega o drugih državah, kulturah, šolah, predmetniku. V dveh jezikih (slovenskem in angleškem) smo izdelali vsak svojo predstavitev o samem sebi, kratek animiran film o svojem imenu, predstavitev našega glavnega mesta in države, interaktivni kviz o nas, spletne sestavljanke, štirijezični slovar, novoletna darila, etwinning priponke in še bi lahko naštevali. Delo v skupini. Na zgornji levi sliki učenje o državah s pomočjo zanimive družabne igre. Na desni zgornji sliki intenzivno delo z računalniki (priprava predstavitev). Na spodnji levi sliki reševanje novoletnih nalog, ki so jih poslali slovaški učenci. Spodnja desna slika prikazuje izdelovanje daril za učence iz Poljske in Slovaške.

7 Delo z računalniško opremo, ki je omogočala prenos v živo preko programa Skype. Za uvodno motivacijo pred javljanjem v živo smo reševali tematske vislice (slika zgoraj levo), nato smo se pogovarjali s prijatelji iz tujine in na koncu ure rešili še sestavljanke o državi (slika desno spodaj). Sodelujoči učenci prejemniki priznanj. Od leve proti desni: Stella Stare (6. b), Ida Paternost (6. b), Nataša Samardžija (6. b), Gaja Bergant (6. b), Asja Grgičević (6. a), Rosa Turk (6. b), Luka Kranjc (6. b) in Armin Velić (8. b). Mentorja: Manja Brinovšek in Gregor Škrlj

8 Četrtošolka, petošolec in šestošolec o koncertu Glasbena predstava Čudoviti svet glasbil Cankarjev dom, Ljubljana 11. marec 2015 Spored: Benjamin Britten ( ): Vodnik po orkestru Peter Iljič Čajkovski ( ): Nevihta simfonična fantazija v f-molu, op. 18, odlomek Tobija Hudnik (1999): Tari-dari-dam-pam Izvajalci: Orkester Slovenske filharmonije dirigent: Simon Krečič Tobija Hudnik, kitara in Izak Hudnik, violončelo Povezovalec: Boštjan Gorenc - Pižama ŽIVALICA, KI BEŽI PRED STRELAMI Na odru je bilo veliko zanimivih glasbil. Niso vedno igrala vsa glasbila. Med skladbo Vihar je bilo napeto, med skladbo Tari-dari-dam-pam je bilo malo pravljično, skladba Vodnik po orkestru pa se je ves čas spreminjala. Vse skladbe so bile takšne, da nisi nikoli vedel, kako bo zvenel naslednji del. Orkestrska glasba je bila drugačna kot tista, ki jo poslušaš po radiu, ker si lahko videl, kdo igra vsak trenutek. Ob vsaki skladbi sem si zraven predstavljala zgodbo, npr. pri nevihti sem si predstavljala živalico, ki beži pred strelami. Všeč so mi bile pavke, veliki boben, gong in pozavne. Videlo se je, da dirigent opravlja zelo zahtevno delo. Moral si je zapomniti celo skladbo in kdo, kdaj, kaj igra. Voditelj je bil zelo zabaven. Govoril je smešne stvari. Zmagovalec lanskoletne Glasbene olimpijade je zaigral jazz skladbo Tari-dari-dam-pam. Glasba je bila zanimiva in neverjetna. MARKO SKAČE TAKO IN DRUGAČE Tara Plevnik, 4. c Kulturni dan, končno. Dolgo sem čakal na ta dan in kot bi mignil, smo bili že v Cankarjevem domu v Gallusovi dvorani. Sedeli smo na balkonu, zelo visoko, tako da smo lahko videli gručo občinstva pred in pod nami. Ko se je množica vključno z nami umirila, so iz dveh stranskih vhodov na oder začeli prihajati glasbeniki. Navdušeno smo ploskali. Zadnji je prišel dirigent. No, zares zadnji pa je prišel meni najbolj všeč gospod Pižama in se usedel na stolček na odru.»jaz in ti«, Ana Arhar Finžgar, 9. b (mentorica Suzana Zgonec)

9 Nato je vstal in nam predstavil prvo skladbo Vodnik po orkestru, ki jo je napisal Benjamin Britten. Bila mi je najbolj všeč. V njej so v bistvu predstavili vsa orkestrska glasbila. Glasba je bila odlična. Predstavljal sem si, da v obliki melodije drvim med lepo glasbo, polno meni nerazumljivih not. Nad odrom je bil na vrvicah pritrjen velik zaslon. Na njem je kazalo vse, kar nam je g. Pižama razlagal. Na zelo duhovit način nam je predstavil, kaj je tema, variacija in fuga. Uporabil je melodijo pesmi Marko skače in nas s svojimi variacijami zelo zabaval. Po tem smešnem dogodku nam je povedal nekaj o glasbeni olimpijadi.»sadje ali glasbilo?«kama Saje, 9. b (mentorica Suzana Zgonec) Na oder sta nato prišla zmagovalca Glasbene olimpijade 2014, Tobija in Izak Hudnik. Najprej sta se na kratko predstavila, nato pa zaigrala njuno zmagovalno skladbo. Tobija je igral električno kitaro, Izak pa violončelo. Po pravici povedano, mi nista bila preveč všeč. Mislim, njuna glasba. Sledila je skladba Vihar od Čajkovskega, zgodba Vihar je nastala pod peresom Shakespearja. Original bi trajal 20 minut, mi smo poslušali le odlomek. Glasba mi je bila precej všeč. Počutil sem se kot gusar na ladji, nato se vname nevihta. Ladja se potopi, jaz pa edini preživim. To je bila zaključna glasba. Moja pričakovanja so se uresničila in koncert mi je bil nad odličen.»pred ogledalom«, Timotej Pegan, 7. b (mentorica Suzana Zgonec) ZVOK, KI ODMEVA Benjamin Zobarič, 5. b Ko smo prišli v Gallusovo dvorano, se je kmalu začela glasbena matineja z naslovom Čudoviti svet glasbil. V prvem delu nam je orkester zaigral uvodno melodijo, nato je voditelj Boštjan Gorenc - Pižama obnovil spored, kako bo potekal koncert. V skladbi Vodnik po orkestru nam je orkester najprej odigral témo, nato skupine glasbil, potem pa tudi glasbila sama. Nato nam je omenil tri glasbene besede: témo, variacijo in fugo, ki nam jih je razložil kasneje. Potem ko je bila cela dvorana polna zanimanja, nam je voditelj povedal, da obstaja Glasbena olimpijada ter nam predstavil lanska zmagovalca, Tobijo in Izaka Hudnika. Zaigrala sta nam njuno uspešnico Tari-dari-dam-pam. Na električno kitaro in violončelo sta nam zaigrala jazz skladbo. Najbolj me je pri tem koncertu pritegnila dvorana sama in to, kako je zvok v njej odmeval. Občudoval sem tudi dirigenta Simona Krečića. Všeč mi je bilo glasbilo tuba, pa tudi gong mi je bil zanimiv. Voditelja sem že večkrat videl, vendar mi ni bil tako všeč, čeprav je super uprizoril in nakazal pomen variacije. Matjaž Pogačnik, 6. b

10 KAJ SI MISLIJO O KONCERTU UČENCI? Na koncertu mi je bilo tako dobro zato, ker nisem vedel, kako zvenijo posamezna glasbila. Dongliang Xiao, 5. b Skladba Tari-dari-dam-pam je bila jazzovska in čeprav tega nisem začutil, mi je bila všeč. Marko Avdić, 5. b Najbolj všeč mi je bila skladba Vodnik po orkestru. Takrat so se glasbila lovila med sabo, temu rečemo fuga. Zala Vidmar, 5. b»midva«, Jana Intihar, 9. b (mentorica Suzana Zgonec) Na odru je bilo zelo razigrano. Glasba je lezla povsod po mojem telesu. Popeljala me je v pravljični svet. Lucija Globokar, 4. a Na začetku so predstavili vsa glasbila, nato so jih v fugi sestavili v skupen zvok. Najbolj sem si zapomnil gong, ker je zvok zelo odmeval. Rafael Tadej Ferluga, 4. a Na odru so blesteli vsi inštrumenti. Orkester slovenske filharmonije je bil odličen. Violine so imele lep zvok, všeč mi je bil gong, najmanj pa činele, ker so bile prehrupne. Jaka Stare, 4. a Razmišljal sem, kako bi se počutil, če bi bil v tem koncertu udeležen kot glasbenik. Anže Zalar, 4. b Zelo sem užival, ko se je Boštjan Gorenc-Pižama šalil iz teme, variacije in fuge. Razmišljal sem, kako so lahko glasbeniki tako dolgo zdržali na odru. David Petkoski, 4. b Na odru so se zelo trudili. Ni treba povedati dirigentu, da je bil smešen. Zapeli smo Mojster Jaka v kanonu in Marko skače v več temah. Anela Kuč, 4. b Vodnik po orkestru je bil zelo živahen, Tari-dari-dampam zelo mirna, Vihar pa zelo glasen. Bina Bandelj, 4. c V skladbi z naslovom Vihar sem si v svoji glavi zamislila vihar, ki je glasbila med seboj pomešal in jih odpeljal na vsak konček sveta. Neža Rigler, 4. c Dobro sem se počutil, ker me pri glasbi ni nič motilo. Voditelj je bil simpatičen in hecen. Julij Aleksander Slapšak, 4. c Voditelj nam je povedal, kako si na hitro izmisliš variacijo za pesem Marko skače. Aleksander Samardžija, 5. a Orkester mi ni bil preveč všeč, saj je bil zaradi činel veliko preglasen za moja ušesa. Skladba Vihar me je najbolj povzdignila in še sedaj jo imam v mislih. Tim Križman, 5. a Nekatera glasbila sem prvič videla v živo. Če se odločiš, da boš po poklicu dirigent, moraš imeti veliko energije. Manca Didić, 5. a Ob glasbi sem mislila, da bom zaspala, saj če gledaš ves čas na oder in se potopiš v glasbo brenkal in pihal, te uspava. Na srečo so zaigrali bobni in me zbudili iz miselnih sanj. Anja Gostič, 6. a Pričakovala nisem kaj posebnega, koncert je bil zanimiv, čeprav nisem ljubiteljica simfonične glasbe. Ana Julija Mayer, 6. a Predstavljal sem si, da bodo igrali tudi na orgle, a na žalost niso. Zato bom šel še kdaj na kakšno matinejo, koncert ali glasbeni potep. Žiga Likar, 6. a Všeč so mi bile skladbe in način, kako nam je voditelj predstavil inštrumente. Upam, da bom šla v Cankarjev dom še kdaj in poslušala kakšno bolj resno glasbo. Nataša Samardžija, 6. b Na taki predstavi še nisem bila. Veliko sem se naučila o glasbilih, ki sem jih prepoznala v živo. Erdona Hetemaj, 6. b Najbolj so me navdušila tolkala, to predstavo pa bi priporočila vsem, ki se radi zabavajo in učijo. Stella Stare, 6. b ZNATE POVEZATI POJME Z IZJAVAMI UČENCEV? GONG PREDSTAVA GLASBENIKI DIRIGENT so najprej preverili, če glasbila delujejo, potem so nam predstavili pihala, trobila, godala in tolkala, nato vsako glasbilo posebej in se sestavili nazaj. je vodil kar cel orkester sam, brez pomočnikov. Spreletel me je kitajski občutek, ko sem zaslišal... je bila zelo zanimiva, vendar zelo draga, saj je Cankarjev dom le z našim razredom zaslužil kar 120 evrov. Mentorica: Tina Pančur

11 Š olska popotovanja ŠE DOLGO SE BOM SPOMINJAL Prejšnji teden smo preživeli krasne dneve. Zgodaj zjutraj nas je avtobus počakal pred šolo. 4. b razred in polovica 4. c razreda je šla na en avtobus, ostali pa na drugi avtobus. Iz Ljubljane do Pohorja smo porabili 2 uri in pol. Prišli smo v Dom Planinka. Tam smo imeli veliko dejavnosti, vse povezane z orientacijo. Ostali smo pet dni. Najbolj mi je bila všeč naša druga dejavnost, ko smo imeli pohod. Hodili smo do razglednega stolpa in nazaj dol. Učitelj nam je naročil, naj se toplo oblečemo in obujemo primerno obutev. Zbrali smo se pred domom. Z nami sta šla tudi dva psa, ki sta nam kazala pot. Nekaj časa smo hodili po cesti, nato smo zavili v gozd. V gozdu je bilo veliko različnih žuželk. Hodili smo proti cesti. Ko smo prišli na cesto, smo se ustavili in nekaj popili. Vsake toliko časa smo se ustavili, da je učitelj povedal, kje smo in do kam moramo še priti. Naslednjič smo se ustavili pred ogromno stavbo z veliko žogo na vrhu. Hecali smo se, da velikani z njo igrajo golf. Hodili smo še nekaj časa in prispeli do velikega stolpa. Pot do vrha je bila strma in grozna. A prišli smo na vrh. Pot nazaj do doma ni bila več tako težko. Ko smo prišli v dom, nas je čakalo kosilo. Najedli smo se tako kot nikoli. Januz Gashi, 4. b (mentorica Vojka Lasič)»Gozdni škrat«, Anže Zalar, 4. b (mentorica Suzana Zgonec)»Gozdna škratinja«, Ela Zaletel, 4. b (mentorica Suzana Zgonec)»Gozd ponoči«, Marko Planinc, 4. b (mentorica Suzana Zgonec)

12 Ekskurzija na AVSTRIJSKO KOROŠKO V letošnjem šolskem letu smo učenci devetih razredov dobili priložnost, da sodelujemo pri zamejski bralni znački. Knjige s seznama so bile staroslovenske in so se večinoma odvijale v času vojne. Po prebranih dveh knjigah smo dobili priložnost, da odidemo na celodnevni izlet po avstrijski Koroški. Na ekskurzijo smo odšli v sredo, Pot se je začela v Ljubljani, kjer smo se pred Križankami zbrali učenci ljubljanskih centrskih šol. Avtobus je odpeljal do prve ogledne točke, koncentracijskega taborišča v Ljubelju. Tam smo v živo videli ostanke zgradb, v katerih je umrlo več vojnih in političnih ujetnikov v času druge svetovne vojne. Taborišče je takrat pripadalo Nemcem. Ujetniki so morali graditi gorski prelaz Karavanke, čez katerega smo se potem tudi odpeljali v Avstrijo. Videti te podrtine zgradb je bilo zanimivo, a hkrati tudi strašljivo, saj smo izvedeli, kaj vse so morali ti ljudje prestati. Nato smo se odpeljali čez mejo v Šentjaž. Tam smo si pod vodstvom avstrijske Slovenke ogledali Kulturni in komunikacijski center. Tam smo zvedeli veliko o slovenskih šolah v Avstriji, poleg tega pa smo tudi slišali, kako zveni slovenščina tamkajšnjih domačinov. Hana Ceglar, Hana Zadnikar in Blažka Kotar, 9. a v Celovcu Potem smo odšli na Gosposvetsko polje, kjer smo videli pravi vojvodski prestol. Sicer je bil obdan z ograjo in steklom, zato si ga na žalost nismo mogli ogledati od blizu. Zatem smo odšli do cerkve sv. Marija v kraju Gospa Sveta. Tam smo videli njeno gotsko sestavo in se seznanili s tem, na kakšen način so cerkve gradili v 8. stoletju. Videli smo tudi veliko poslikav in kipcev. Končno je prišel čas za kosilo v Celovcu. Najprej smo si z vodičko ogledali mesto in poslušali zgodbe o njegovi zgodovini, potem pa so nas pustili, da si mesto ogledamo tudi sami. Seveda smo vsi odšli tudi na kosilo. Ko smo se spet zbrali na določeni točki, smo odšli še do zgradbe, v kateri je knežji kamen. O knežjem kamnu smo se učili pri zgodovini v osmem razredu, torej je bilo zanimivo videti pravega na lastne oči. Nazadnje smo šli še do ogromnega Vrbskega jezera in si tam ogledali še eno cerkev, obdano z grobovi Slovencev. Ob jezeru stoji stolp, imenovan Pyramidenkogel, visok 100 metrov. Tudi povzpeli smo se nanj in si ogledali pokrajino in jezero še z vrha. Vreme je bilo slabo, zato razgled ni bil preveč čudovit, a je bilo vseeno super stati na vrhu najvišjega lesenega stolpa na svetu. Hana Zadnikar, 9. a

13 Izlet za ZLATE BRALNE ZNAČKARJE Kot je že v navadi več let, smo se učenci devetih razredov, ki vsako leto opravimo bralno značko, za nagrado udeležili ekskurzije po Italiji. Z naše šole se je izleta udeležilo sedem učencev: Tristan Jendric, Samuel R. Shilds, David Tomc, Domen Štular, Hana Zadnikar, Hana Ceglar in Blažka Kotar. Naša pot se je začela zgodaj zjutraj. Vsi skupaj smo se posedli v avtobus in ga skupaj do konca zapolnili. Čas vožnje smo vsi učenci porabili za navezovanje novih stikov in to je bil eden najbolj zabavnih delov dneva. Poleg tega smo imeli ob sebi ves čas vodičko, ki nam je med potjo opisovala vse naravne in kulturne znamenitosti, za katere si žal nismo mogli vzeti časa in si jih pobliže ogledati. Peljali smo se po avtocesti mimo Postojne in Sežane ter čez nekaj časa prispeli do Trsta. Trst je bila naša prva postojanka. Tam smo se najprej ustavili pri gradu Miramare. Ta novejši grad ima za seboj veliko zgodovino. Zgraditi ga je dal nadvojvoda Ferdinand Maksimilian I. Habsburško-Lotarinški, brat Franca Jožefa, med letoma 1856 in Med gradnjo je dal postaviti še manjši objekt Castellet, v katerem je živel s svojo soprogo Šarloto Belgijsko. Maksimilian je nato postal cesar Mehike, zato je v gradu živel le za kratek čas, dlje pa ga je uporabljala Šarlot. Maksimilian je bil nato leta 1867 ubit in grad je služil kot rezidenca Habsburžanov, v tridesetih letih 20. stoletja pa je nato živel Amadej Savojski. Grad Miramare je danes muzej. V pritličju je možno videti zasebne prostore nadvojvode in njegove žene. Prostori so opremljeni po vzoru poveljniške ladje SMS Novara, saj je bil Maksimilian navdušen pomorščak in vrhovni poveljnik avstrijske vojne mornarice. Grad je zgrajen torej iz le dveh nadstropji, čeprav je bilo na začetku mišljeno, da bo vseboval tri, a je Maksimilianu primanjkovalo denarja. Zaradi tega razloga torej primanjkovanja denarja si tudi mi nismo ogledali muzejske notranjosti. A vseeno je bilo že iz zunanjosti možno razbrati značilnosti arhitekture 19. stoletja, kot so velika vrata, okraski, veličastni stebri in večji vodnjak pred samim gradom. Skozi okna pa smo prav tako lahko videli pozlačeno pohištvo in lestence. Grad obkroža tudi 22-hektarski park, po katerem smo se lahko svobodno sprehajali. V njem je bilo veliko različnih eksotičnih rastlin, ki jih je Ferdinand prinesel s potovanj po vseh koncih sveta. Vse se nahaja na skalnatem rtu nad morjem, kar ne preprečuje uspevanja teh rastlin. Ko smo se sprehajali po parku, nismo občudovali le zanimivega rastlinstva, temveč tudi čaroben razgled na Jadransko morje, ki je bil povsod okoli nas.»na gradu«, Patricija Gorjup, 6. a (mentorica Suzana Zgonec)»Na gradu«, Sara Šega, 6. a (mentorica Suzana Zgonec)

14 Po ogledu gradu in kratkem strmenju na tržaško univerzo smo se napotili v Gradež (it. Grado). Turisti ta kraj obiskujejo z namenom, da bi se osvežili v morju, saj je mesto znano po najlepših kopaliških krajih okoli Jadrana in ima s tem ime»otok sonca«. Ob času našega obiska je bilo za takšno osvežitev še premrzlo, a nam to ni uničilo veselja. Ogledali smo si cerkev sv. Evfemije, katere nastanek sodi v 5. stoletje. Znana ni le po svoji zgodovini, temveč tudi po talnih mozaikih iz 6. stoletja in stenskih poslikavah.»mozaik«, Nadja Dernovšek, 5. a (mentorica Andreja Kovač)»Rimski mozaik«, Manca Didič, 5. a (mentorica Andreja Kovač)»Mozaik«, Jan Goličnik, 5. b (mentorica Olga Debeljak Babnik) Zatem smo imeli prosti čas in učenci smo se tako ločili od učiteljev in naše vodičke in sami raziskovali staro ribiško naselje. Po besedah vodičke smo poskusili najboljši sladoled v Italiji in prav tako najcenejšo pico. Na koncu smo se odpeljali še v Oglej, kjer smo bili že vsi dokaj zaspani zaradi močnega sonca, ki je sijalo močneje kot v Ljubljani, saj ima Ljubljana celinsko, Oglej pa mediteransko podnebju. Oglej je že iz 4. stoletja središče krščanstva. Ogledali smo si Popovo baziliko, pred katero stoji kip z volkuljo, ki varuje mlada Romula in Rema, ki je dokaz, da so bili tu nekoč Rimljani, ki so imeli pred 22. stoletji na tem mestu vojaško in trgovsko središče. Popova bazilika spada pod UNESCO-vo svetovno dediščino. V njej je dobro ohranjeno okoli 750 m² talnega mozaika, po čemer je bazilika tudi znana. Na njih so upodobljene živali in ljudje ti so bili vlagatelji denarja, da je bilo baziliko možno zgraditi ki predstavljajo zgodbo o zgodnje krščanski dobi. Z obiskom bazilike se je ekskurzija tudi končala. Videli smo veliko slovenskoitalijanske zgodovine in se o njej nekaj tudi naučili. Domen, Samo, Tristan, David, Hana C., Hana Z. in Blažka pred Popovo baziliko v Ogleju Blažka Kotar, 9. a (mentorica Andreja Popovič)

15 P redstavljamo vam Ne bo vam potrebno plačevati fitnesa in solarija INTERVJU Z ANTONOM KOMATOM Anton Komat je pisatelj, scenarist, predavatelj, naravovarstvenik in svobodni raziskovalec. Je avtor številnih knjig, spremnih besed in TV scenarijev. Foto: Kakšen je po vašem mnenju človekov odnos do narave? Imamo ekonomijo, ki temelji na neomejeni rasti, toda planet Zemlja je omejen po svoji površini in količini naravnih virov. Ker so viri omejeni, lahko ob nadaljevanju brezglave potrošnje pride do uničujoče svetovne vojne za vire, kot so rodna prst, voda in minerali. Če bomo nadaljevali z nasiljem nad naravo, bomo izpodkopali temelje svojega obstoja in preživetja. Edini izhod je sonaravni razvoj človeške družbe. Kateri od naravnih elementov je najbolj pomemben in kateri najbolj onesnažen? Najbolj pomembni so trije naravni viri: rodna prst, pitna voda in biotska pestrost. Brez teh treh virov človek ne more preživeti, zato jih je nujno potrebno ohraniti. Najbolj uničujoče za vse tri vire je industrijsko kmetijstvo, ki z monokulturami, kemičnimi gnojili in pesticidi ubija življenje v tleh, onesnažuje pitno vodo, uničuje biotsko pestrost in ogroža človekovo zdravje. Napisali ste tudi nekaj knjig. Ena od teh je tudi Potniki na ladji norcev. To so članki iz revije Jana in od kod ideja, da bi te članke zbrali v knjižni obliki? V reviji Jana imam svojo kolumno že deset let. Dobil sem mnogo pisem od bralk, ki so želele, da bi bili članki zbrani v eni knjigi. To mi je večkrat rekla tudi glavna urednica revije. Že poprej pa je izšla knjiga Umetnost preživetja, ki zajema članke do leta Ta knjiga je bila na knjižnem sejmu izbrana za najboljšo slovensko poslovno knjigo, zanima pa me, ali je dobila še kakšno nagrado in kaj porečete na to. Vsak pisatelj je vesel nagrade za svojo knjigo. Drugih nagrad (še) ni dobila, je pa ta čas ena izmed najbolj izposojanih knjig v knjižnicah. Seveda pa ne pišete samo knjig za starejše, ampak tudi za otroke in mladino, ena izmed njih pa je tudi Vila

16 Jezerka. Zakaj naj mladi posežejo po tej knjigi? Vila Jezerka je bajeslovno bitje Ljubljanskega Barja in ta starodavna legenda je preživela vse do današnjih dni. Kelti so barjanski vili rekli Aquilis, Rimljani Equorna, mi pa Jezerka. Zgodba Jezerke nosi sporočilo tudi za današnji čas in otroci jo radi berejo. Kakšna bo Zemlja leta 2050, če ne bomo skrbeli zanjo? Ne vem. Če bomo tako nadaljevali, nas ne bo več, ker se bomo uničili. Srbeti moramo za naše preživetje, ne pa za planet. Planet Zemlja bo zlahka preživel tudi brez nas, mi pa ne bomo brez njegove pomoči.»reprodukcija po Ivani Kobilca«, Dunja Sinyavskaya, 8. a (mentorica Suzana Zgonec) Kako bi mi mladi lahko pomagali naravi? Narava ne zmore več polniti supermarketov, zato kupujte samo tisto, kar nujno potrebujete. Namesto trate pred hišo napravite vrt, da pridelate zdravo hrano in ne bo vam potrebno plačevati fitnesa in solarija. Namesto z avtom se vozite s kolesom. Namesto pred ekrani preživite več časa v naravi in spoznali boste, da so lepota, veselje, sreča in zdravje zastonj. To so darovi narave, ki jih ni moč kupiti. Uživajte v njih! Ali bi lahko za konec še opisali, kaj počnete v prostem času.»reprodukcija po Marcu Chagallu«, Ale Mehulić, 8. b (mentorica Suzana Zgonec) Privlači me divjina in življenje v njej. Zato v prostem času hodim v odmaknjene kraje v gorah, skozi gozdove do bregov rek in močvirij. Televizije ne gledam, računalnik pa uporabljam le kot pisalni stroj, raje berem knjige, mnogo knjig. Flores Oven»Reprodukcija po Marcu Chagallu«, Mark Golob, 8. b (mentorica Suzana Zgonec)

17 c Š udesa narave ALPSKE RASTLINE Tako neobičajne in tako blizu, a vseeno nepoznane. Alpske rastline namreč, ki smo jih spoznavali v okviru Proteusovega tekmovanja. Raziskovalci flore slovenskega visokogorja so odkrili že več kot 3000 vrst rastlin. Mi smo jih spoznali dvanajst. Prvi raziskovalec slovenskega visokogorja je bil Giovanni Antonio Scopoli, tirolski zdravnik in naravoslovec. Pomembni raziskovalci pri nas so bili tudi avstrijski botanik Franz Xaver von Wulfen, ki je poimenoval zoisovo zvončnico po najditelju Karlu Zoisu in Franc Hladnik, ki je ustanovil Botanični vrt v Ljubljani. V okviru tekmovanja smo spoznali: navadni alpski zvonček, avrikelj, alpsko veleso, belo čmeriko, alpsko mastnico, dvocvetno vijolico, vardjanov rumeni svišč, zoisovo zvončnico, kuštravi oklep, skorjasti kamnokreč, živorodno dresen in mrežolistno vrbo. Ta ima na zgornji strani listov globoko vtisnjene žile, ki tvorijo značilen mrežasti vzorec. Mrežolistna vrba Navadni alpski zvonček Zoisova zvončnica

18 Začudilo naju je, da v izbor niso vključili planike, ki je bolj ali manj poznana vsem. Vse zgoraj naštete rastline so trajnice. Na neugodne razmere v visokogorju so prilagojene s številnimi prilagoditvami. Najbolj značilne prilagoditve so dlakavi in povoščeni listi, globoke korenine in vegetativno razmnoževanje, ki poteka s pomočjo zarodnih brstičev. Nekatere rastline imajo posebne prilagoditve kot npr. navadni alpski zvonček, ki lahko cveti in opravlja fotosintezo tudi pod snežno odejo. Skorjasti kamnokreč Rastline imajo večinoma kratko vegetativno oz. rastno dobo zaradi neugodnih podnebnih razmer. Večina alpskih rastlin je hemokriptofitov. To pomeni, da jeseni rastlinam nadzemni deli odmrejo, spodnji deli pa se ohranijo za rast za naslednje leto. Alpska mastnica je rastlina, ki naju je najbolj presenetila. Je nekakšen,,outsider med alpskimi rastlinami, saj je mesojeda. Živali ulovi na lepljive liste, na katerih se nahajajo pecljate žleze, ki izločajo encime, kateri razgradijo živali. Avrikelj V preteklosti so kot zdravilno rastlino uporabljali skorjasti kamnokreč, danes pa še vedno uporabljajo posušene liste alpske velese kot nadomestek za pravi čaj. Več kot zdravilnih rastlin je strupenih rastlin. Mi smo spoznali dve, in sicer avrikelj in belo čmeriko, ki velja za pašniški plevel. Zraste lahko do višine metra in pol. Avrikelj nas spominja na trobentico. Njegovi listi so pomokani z moknatim poprhom in v obliki medvedjega ušesa. Zanimiva je zoisova zvončnica. Je reliktni endemit JV Alp, kar pomeni, da je stara vrsta, iz terciarja, in raste le na tem območju. Prvi jo je našel Karl Zois in jo pokazal avstrijskemu botaniku Franzu Xavru Wulfnu. Ta jo je opisal in poimenoval. Pri poimenovanju je vključil Karl Zoisovo ime in obliko zvončastega cveta. Alpske rastline rastejo na visokih nadmorskih višinah, kjer prevladujejo apnenčasta in dolomitska tla. Nekatere najdemo tudi nižje kot sta avrikelj in skorjasti kamnokreč. Alpske rastline so ogrožene. Najbolj jih ogroža človek s svojim brezglavim trganjem in onesnaževanjem. Jana Intihar in Laura Novakovič, 9. b (mentorica Valerija Janež)

19 AMULETI IN KULTURNA DEDIŠČINA V marcu smo se učenci 6. in 7. razreda, ki obiskujemo ure za nadarjene iz angleščine in naravoslovja, skupaj z učiteljico ga. Valerijo Janež, napotili na razstavo v Etnografski muzej v Ljubljani. Pot do muzeja ni bila dolga, saj smo si krajšali čas s prijetnim klepetanjem. V muzeju nas je sprejela vodička Anja. Ko smo odložili bunde in si ogledali pritličje muzeja, smo zagledali ogromno tablo. Bila je polna različnih imen obiskovalcev in risb. Tako smo tudi sami prijeli za flomastre, ki so bili ob tabli in se podpisali. Vodička nas je povabila v prvi prostor. Tam smo videli veliko amuletov, med drugim skarabeje, ki so jih Egipčani položili na mumijo pokojnika in keramične figurice egipčanskih bogov, imenovanih ušeptije, ki naj bi ljudi varovali pred nevarnostmi. Bogati Egipčani so jih imeli v svojem grobu tudi do 500. Ida Paternost, 6. b in Martin Šteblaj, 7. a pred popisano tablo Polži kavriji na pokrivalih V drugi sobi smo si ogledali afriške amulete. Njim so veliko pomenili polži kavriji. Ti so bili ponekod plačilno sredstvo in okras na bojnih pokrivalih ali pa so bili kot amuleti in so varovali bojevnika v spopadih. V sosednji sobi smo videli različne okraske, ogrlice, prstane in oblačila, s katerimi so se včasih ljudje krasili. Zanimiva sta bila okrasek v obliki spirale, ki simbolizira neskončnost in amulet proti zlobnemu pogledu s steklenim modrim očesom. Nato smo se z dvigalom odpeljali v drugo nadstropje, kjer smo si ogledali stalno razstavo Med naravo in kulturo. Tam smo izvedeli, da so že včasih poznali nabiralništvo in lov na ptice, zelo priljubljen je bil tudi lov na polhe. Vodička Anja nam je predstavila predmete za lov in ribolov.

20 Videli smo dolg čoln imenovan»čupa Marija«, izrezljan iz enega kosa lesa, velik približno osem metrov, širok 1,5 metra, ki so ga uporabljali za plovbo. Ogledali smo si noše iz različnih pokrajin Slovenije, pokrivala in stile oblačenja. Videli smo različne ptičje kletke in načine lovljenja kopenskih živali. Izvedeli pa smo tudi, kako so ženske včasih mlele žito. Za en kilogram moke je ženska potrebovala kar eno uro. Poslušali smo posnetke glasbenih skupin in zvoke ljudskih glasbil. Zelo zabaven je bil»ru ru«. To je glavnik, čez katerega so dali papir in nato pihali vanj. Za konec smo šli skozi otroški labirint za najmlajše, imenovan Abecedaž, kjer smo tudi sami mleli žito in se igrali z različnimi orodji. Spirala Na ogledu razstave smo zelo uživali in se veliko naučili. Muzej je lep, moderen in zelo lepo urejen. Vodička Anja, ki nas je vodila po razstavi, je zanimivo pripovedovala, zato smo jo radi poslušali. Obeski s steklenim modrim očesom Karolina Šteblaj in Tim Topić, 7. a Mentorica in avtorica fotografij: Valerija Janež Varja Zelič (7. b), Ida Paternost (6. b), Rosa Turk (6. b), Karolina Šteblaj (7. a), Flores Oven (7. b), Jona Škrjanc (7. a), Martin Šteblaj (7. a), Žiga Likar (6. a), Mark Tič (7. a), Nejc Brecl (6. a), Tim Topić (7. a), Matjaž Pogačnik (6. a), Neja Goličnik (7. a), David Jurca (7. a), Nika Blažka Gorjanc (7. a)

21 K njigožer NOVOSTI V ŠOLSKI KNJIŽNICI Knjižničar je pripravil nove knjige, učenci knjižničarji pa so jih polepili z nalepkami in opremili z žigom. Predlagamo, da si kmalu izposodite ali vsaj v knjižnici ogledate naslednje novosti: Slovenija v žepu To je vodnik za male popotnike in velike radovedneže, ki vsebuje turistične informacije, slike krajev, spletne naslove strani in še kaj. Ivana Zgodba o radovedni deklici, ki je zelo rada je risala in nekega dne je postala slavna. Male sive celice 6 Tu so zbrana vprašanja iz oddaj Male sive celice. Pa da vidimo, koliko znamo in vemo. Vzleteli smo Živali so naveličane umazanije in ropotije na kmetiji gospoda Pacnika. Izdelajo medzvezdno raketo, s katero želijo zbežati iz umazanije. Ampak zgodi se nekaj nepričakovanega Kot Napoleon Majhen Emil je v zgodovinskem muzeju od Napoleona izvedel, kako postati velik. Kaj pravzaprav to pomeni Kresniček Nino je s svojo lučko svetil vsako noč. Ampak Luna na nebu je vedno sijala močneje kot on. Kaj bi se zgodilo, če Luna ne sije več? Preberite! Mali lunin vran Nekoč so starejši vrani od njega zahtevali, da poleti na Luno. Nekega večera se je mali vran podal na Luno Kvizigram Ogromno vprašanj in odgovorov za zabavno preizkušanje znanja. Nove knjige so predstavljene na posebnih, novih policah v šolski knjižnici. Vendar jih skoraj ni, ker si jih hitro izposodijo. Knjižničarski krožek (mentor Gregor Škrlj)

22 Bedak Pavlek iz dramskega besedila je dober in ubogljiv deček, ki rad vsakemu naredi kaj dobrega. Živi z mamo in dvema bratoma v hiški na podeželju. Brata menita, da Pavlek ni sposoben deček, vendar se na koncu izkaže drugače. V dramskem besedilu Pavlek dokaže, da je pameten in tudi zgovoren deček. Vse mu je uspelo zaradi njegovega odnosa do ljudi. Predvsem se je to pokazalo, ko je dedu Dobrinu dovolil, da si ob ognju pogreje svoje roke, dal pa mu je tudi kos kruha, da ne bi bil lačen. Vse to se mu je povrnilo, ko ga je ded Dobrin obdaril in mu tudi pomagal, da zaradi nesramnih bratov ne bi zamudil preizkušnje za carja Devete dežele. Podaril mu je kavko, škrpetelj in kolomaz. Zaradi dečkove dobrosrčnosti so ga vile uspavale in škratje pravočasno prenesli na grajski vrt.»moja družina«, Ana Bračič, 7. b (mentorica Suzana Zgonec) Svojim prijateljem je dovolil, da so jedli kašo, saj so se mu smilili tako lačni, čeprav je potem Pavlek sam trpel, ko ga je mama kregala. Tudi ko je postal car, ni bil pohlepen ali važen. Svojim prijateljem je celo podaril to, kar so si zaželeli, tudi bratoma, čeprav si tega nista ravno zaslužila. Iz te zgodbe se človek lahko veliko nauči. Predvsem to, da se v življenju vse vrne, kakor si človek zasluži, če je dober do ljudi. Tudi tistim, ki niso prijazni do drugih, bodo pač tudi drugi taki do njih. Zato je pomembno, da imamo prijatelje, saj jih v življenju potrebujemo. V nasprotnem primeru je življenje žalostno. Takrat ko sem prišla v prvi razred v Slovenijo, sem se prvi dan počutila izločeno, saj so se že vsi poznali iz vrtca, jaz pa niti slovensko nisem dobro govorila. A naslednji dan sem že spoznala nekaj prijateljic. Najbolj sem hvaležna Stelli, ki me je prva nagovorila in takoj sva se spoprijateljili. Če prijateljici pomagaš ali narediš samo neko drobno malenkost, se ti lahko lepo povrne. Če sestri Anni posodim neko reč, ki si jo želi, je tudi ona hvaležna in mi pomaga ali me spodbuja. Zato pomagaj ljudem, da bodo tudi oni taki do tebe. Rosa Turk, 6. b (mentorica Janja Klander Merc)

23 (ocena knjige) Mali princ je roman, ki ga je leta 1944 napisal Antoine de Saint-Exupéry, francoski pisatelj in pilot. Rojen je bil leta 1900 v Lyonu v obubožani plemiški družini. V mladosti so ga zanimale fizika, tehnične pridobitve človeštva in lepopisje, torej je že v otroštvu izstopal, ko je pisal pesmi in hkrati študiral Newtonove spise. Po končani srednji šoli je nameraval oditi k mornarici, vendar je bil vpoklican v Strassburg v letalstvo. Tako je v drugi svetovni vojni služil kot eden izmed pilotov in tam je tudi dobil inspiracijo za Malega princa. Knjiga je bila posvečena pisateljevemu bližnjemu prijatelju Leonu Werthu in bila sprva mišljena kot otroška knjiga, a se je to kmalu spremenilo. Knjiga je postala svetovno znana in prevedena v vse možne jezike. Tudi starejši bralci so v zgodbi zaznali globljo vsebino, ki je otrok morda ne bi mogel, zato je zdaj šteta med krajše romane. Govori o svetu, v katerem danes živimo, brez olajšav. Zgodba o malem princu je pisana v prvi osebi, in sicer je ta prva oseba pisatelj sam; v nekaterih delih knjige je pisano tudi v tretji osebi, ko mali princ pripoveduje o svojih izkušnjah hoje po galaksiji, od planeta do planeta. Pisatelj piše o tem, kako je v puščavi, ko mu je letalo strmoglavilo, spoznal malega princa, ki je zapustil svoj planet, da bi obiskal nove planete, da bi raziskoval.»mesto«, Ana Arhar Finžgar, 9. b (mentorica Suzana Zgonec) V knjigi nastopa vrtnica, ki upodablja žensko, v katero se mali princ tudi zaljubi. Je lepa in na zunaj močna zaradi svojih trnov. A z besedami je ošabna in se s tem dela nedotakljivo, saj bi drugače pokazala šibkost šibkejšega spola, kar bi jo privedlo do neenakopravnosti, česar nihče noče. Da bi bila spoštovana, je zatrla svoja čustva in malemu princu ni vračala svoje ljubezni, zaradi česar je on naposled odšel in jo pustil samo.»mesto«, Patricija Pirc, 9. b (mentorica Suzana Zgonec)

24 Svet, v katerem živimo, ni tako lep kot morda izgleda in če ga pogledaš z malo»kmečke«pameti, vidiš, da je v njem polno nesmisla. Vsa potovanja, ki jih je opravil mali princ, so opisala položaj določenih ljudi: od kralja do samega pijanca. Obiskal je kralja, ki je imel vso moč nad planetom, ki pa si ga niti enkrat ni uspel pogledati. Ljudje so gospodarji poslopja, ki ga niti dobro ne poznajo, morda ker ga imajo preveč ali pa ker vso delo opravi njihova služinčad. Pod oblastjo imajo nekaj, za kar sploh ne skrbijo ali pa ga niso vredni, saj se vse lahko podeduje in ne da bi mignil z roko, imaš cel svet pod sabo. Celotna država je lahko v rokah nekoga nesposobnega, ki zahteva vse možne stvari, a nekatere so že uresničene, druge pa nikoli ne bodo. Nato je obiskal domišljavca, ki predstavlja zdaj skoraj vsakega človeka, saj je zdaj najbolj pomembna stvar ugled. Ljudje od njega postajajo odvisni, saj si le tako lahko pomemben in iz sebe nekaj narediš. Zaradi njega ljudje ostajajo plitvi, zagledani le vase, žejni pozornosti in oboževanja in pripravljeni oškodovati kogarkoli za to. Nato je sledil pijanec, alkoholik, odvisnik, ki zdaj ni več redkost. Prikazuje, kako ljudje zavijejo na kriva pota, a se iz tega ne morejo rešiti, ne glede na to, ali to želijo ali ne.»moja družina«, Anja Mrhar Marič, 6. a (mentorica Suzana Zgonec) Nato trgovec. Človek, ki mu je mar le še za denar. Zbiral bo stvari, prodajal, menjal, da bo denarja čim več in ne bo gledal na to, ali je dobljen pošteno ali ne. Vse postaja nesmisel. A na koncu smo od denarja odvisni prav vsi. Potoval je do svetilničarja, ki dela to, kar od njega zahteva nadrejeni. Opravi največ dela, a je vseeno najmanj plačan, spoštovan in pomemben.»moja družina«, Matjaž Pogačnik, 6. a (mentorica Suzana Zgonec)

25 Končal je pri geografu, znanstveniku, ki je preučeval nespremenjeno. Živel je od tega, da je pisal učbenike, enciklopedije o stvareh, ki bodo čez stoletja ostala enaka, namesto da bi pisal, učil o stvareh, ki so se do danes spremenile. A za to je bil plačan, ponovno ni bil on kriv za to, kar opravlja. Nihče ni bil kriv za to, kar dela, tako so pravili. Nihče ni imel nikakršnega vpliva, niti kralj. Vsak je bil odvisen od odvisnih, ali pa mislil, upal, da je odvisen, tako bo ostal večina. Pisatelj torej opisuje zmedo na tem svetu, katerega konec še ni bližajoč. Proces delovanja politike, gospodarstva, šolstva, vse ima enake osnove in vsaka ni dobra ne za nadrejene ne za podrejene in Exupéry je to videl tudi že toliko časa nazaj. Vse se vrti okoli denarja, ki bo večino prebivalstva pogubil, a je vseeno zaželjen, neprecenljiv in nihče ne misli spremeniti ničesar, ker si ga želi vedno več.»reprodukcija po Jožefu Petkovšku«, Laura Avdić, 8. a (mentorica Suzana Zgonec) Spreminjajo se tudi medčloveški odnosi. Ljudje postajajo zaprti, sami, včasih so krivi oni sami, včasih pa okolje, ki jih je naredilo nezaupljive. Ljudje kradejo, se morijo med seboj, pravičnost, o kateri vsak bere in sanja, ostaja zaprta med platnicami.»odrasli so res zelo čudni,«je mali princ večkrat ponovil. In res, čudni so le odrasli, saj so v tej starosti odvisni sami od sebe. Sami se morajo znajti braniti in preživeti. Biti»udomačen«je prav tako velika redkost. Udomačitev pomeni postati z nekom prijatelj, kot sta bila mali princ in lisica ali pa nekoga ljubiti kot on in vrtnica.»reprodukcija po Jožefu Petkovšku«, Emil Demić, 8. a (mentorica Suzana Zgonec) Antoine de Sant-Exupery je torej napisal enciklopedijo sveta. Poudarek v knjigi je njen nauk o ljubezni, kot pravi lisica:»kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.«knjiga je resnično dobro in poučno napisana, a moteče je, da se zdi, da je ljubezen glavni faktor sreče in edino pomembno v življenju. Res je, da si lahko osamljen, a ne bo rešila težav, jih bo pa omilila. Blažka Kotar, 9. a (mentorica Andreja Popovič)

26 MY READING HABITS My reading habits are not quite different from others. In a school week I don t read books because of loads of homework, learning and sports, but during holidays I read much more. I read about four to five hours a week. I mostly read at home in my bed, because itꞌs the most comfortable place. I mostly read when itꞌs daytime and thereꞌs the sunlight which is better for the eyes than the light of the lamp.»sestavljena žival«, Tara Doles, 4. b (mentorica Vojka Lasič) Like most of teenagers I read books and magazines. Books are mostly science- fictional or about warlocks and monsters. I also like books like Harry Potter, which were also adapted as films. I don t like reading realistic books. Magazines must be about nature, videogames, computers, cars, motosports (Moto GP) for me to read. I donꞌt actually have a favourite author. I read whatever I find interesting. In the meantime I donꞌt have to read any books for school, but I suppose weꞌll get them really soon. They are usually Slovene classics or some novels of contemporary authors for young readers. Most of the books Iꞌve read were mine, but I also borrow books from a library. First I usually borrow a book in a library to make it sure I like it and only then I decide to buy one. Tristan Jendric, 9. a (mentorica Bojana Mlinar Podobnik)

27 G ledamo in poslušamo SELENA GOMEZ Moja vzornica je igralka Selena Gomez. Selena Marie Gomez oz. Selena Gomez je ameriška filmska in televizijska igralka, pevka, top model ter tekstopiska. Rodila se je 22. junija leta 1992 v Teksasu, v združenih državah Amerike. Njena starša sta Richard Gomez in Mendy Teffi (Mandy je imela ob Seleninem rojstvu komaj 16 let). Selena je edinka. Njena starša ste se ločila, ko je imela komaj 5 let. Oče ima mehiške, mama pa angleške in italijanske korenine. Selena pravi, da je igranje vzljubila že kot otrok ob gledanju svoje mame, ki je takrat igrala v gledališču.»moja mama je imela veliko dela v teatru, jaz pa sem jo občudovala in opazovala in pri tem mi je mama vedno govorila "Moje besedilo si si vedno bolje zapomnila kot jaz", nekoč pa sem ji rekla: "Rada bi bila kot ti!"«in res, Selena je začela igrati pri sedmih letih, ko je dobila vlogo Gianne v televizijski seriji Barney & Friends. Danes pa pravi, da se vsega naučila ob snemanju te serije. Njen lik je do izraza pričel šele v sedmi sezoni, vendar so epizode, v katerih je nastopala, izšle šele v njenem petem razredu. Po tej seriji pa je začela dobivati različne vloge, kot je film Mali vohun. Leta 2004 jo je odkril Disney Channel. Pojavila se je v seriji Paglavca v hotelu in gostovala (kasneje pa se je lik spremenil v stalno vlogo), enako se je zgodilo v seriji Hannah Montana. Zgodaj leta 2007 je bila sprejeta v igralsko skupino televizijske serije Čarovniki s trga Waverly kot Alex Russo (ena izmed glavnih junakinj). Leta 2008 se je pojavila v filmu Še ena pepelkina zgodba. Posoja pa tudi glas različnim risankam ter animiranim filmom kot je Hotel Transilvanija. Aprila leta 2008 se je v reviji Fobes pojavila na petem mestu lestvica osem najbolj nadarjenih otroških zvezd, zraven pa je Lacey Rose napisala»selena Gomez neverjetno talentirana najstnica.«marca 2010 je Selena s Katie Cassidy, Leighton Meester in pokojnim Coryjem Monteithom odigrala eno glavnih vlog v filmu Monte Carlo. Istega leta pa je z Joey King, Hutchem Dano, Ginnifer Goodwin in Josh Duhamel posnela film Ramona and Beezus. Maja 2010 si je Selena preko šolanja na domu prislužila diplomo s srednje šole. Leta 2008 je Selena je začela samostojno glasbeno kariero. Posnela je pesem Crulla de Vill za glasbeni album Disney mania 6. Zapela pa je tudi saundtracke za film Še ena pepelkina zgodba in pesem»fly to Your Hart«za animirani film Zvončica.

28 V seriji Čarovniki s trga Waverly je zapela štiri pesmi, vendar je samo ena (Magic) izšla v istoimenskem albumu. Selena Gomez pa ni le igralka, pevka in tekstopiska. V prostem času zelo rada pomaga dobrodelnim organizacijam. Leta 2008 je pomagala UNICEFU pri njihovi kampanji Trick or Treat for UNICEF, ki spodbuja otroke in starše, da pomagajo ostalim otrokom v stiski. Avgusta 2009 je bila Selena imenovana za ambasadorja UNICEF-a in tako prejela naslov»najmlajša ambasadorka.«v svoji prvi uradni nalogi je potovala v Gano, kjer je bila en teden in priča iz prve roke nemogočim razmeram tamkajšnjih otrok. Po prispevkih in različnih intervjujih se je veliko ljudi začelo zanimati za Gano in množično so začeli pomagati. S projektom Trick or Treat for UNICEF pa so zbrali $ za otroke v stiski. Selena je dobila mnogo nagrad in nominacij za najboljši nastop: najboljšo televizijsko igralko, ikono rdečih preprog, nagrada mladih zvezdnikov, najboljši glasovni nastop Selena večkrat pozira za najstniške revije. Na veliko spletnih straneh in revijah pa jo najdemo v rubriki Moda. Flores Oven SIMPSONOVI Je najbolj znana animirana risanka in risana družina na svetu, ki jo je ustvaril Matt Groening. Risanka ima 561 epizod, 26 sezon in v letu 2015 bo izšla nova sezona 27. Risanka se je pojavila leta 1989 in do takrat je že prejela veliko nagrad kot npr. 31 Primetime Emmy nagrad, 30 Annie nagrad in eno Peabody nagrado. Družina Simpson je tudi dobila zvezdo na Hollywood Walk of Fame. Glavni liki: Homer oče treh otrok, delavec v radioaktivni elektrarni, je skoraj vedno tisti, ki povzroči težavo, igra ga Dan Castellaneta; Marge Homerjeva žena in mati Lise, Barta in Magie, igra jo Julie Kavner; Bart prvi otrok Homerja in Marge, sovraži šolo, vedno povzroča težave, igra ga Nancy Cartwright; Lisa Bartova mlajša sestrica, najpametnejša punčka v šoli, ljubiteljica vsega dobrega, igra jo Yeardley Smith; Magie najmlajši član družine, ne zna govoriti, pogosto jo vidite z Marge; Abraham/Abe (dedek Simpson) Homerjev oče, vedno pozabljen in zanemarjen, igra ga Dan Castellaneta. Je seveda tudi veliko stranskih vlog, kot so Moe, Lenny, Carl, g. Burns, Barney, Krusty, hišnik Willie, župan Quimby, Hans Moleman, Patty, Selma, Nelson, Ralph, Todd Flanders, policist Wiggum, Apu, Cletus, Profesor Frink, dr. Nick, Smithers, Ned Flanders, Reverend Lovejoy, Kent Brockman, dr. Hibbert, ravnatelj Skinner, Otto, Rainier Wolfcastle Uživajte v risanki o ameriški družini, ki vsem povzroča preglavice. Sara Ristić

29 OSKARJI 2015 Oskarji so prestižne filmske nagrade v ZDA, ki jih podeljuje ameriška Akademija znanosti in umetnosti gibljivih slik. Prve oskarje so podelili leta Letos je v Dolby Theatreu v Hollywoodu, v Los Angelesu potekala 87 podelitev zlatih kipcev. Igralec Neil Patrick Harris (znan po vlogi Barneya iz nanizanke How I met your mother) je letos prvič gostil prireditev. V uvodu je zapel in zaplesal z igralko Anno Kendrick, med šovom pa se je na odru prikazal le v spodnjicah, kar je bilo posvečeno odlomku iz filma Birdman. Na podelitvi so nekaj časa posvetili tudi tistim, ki so lansko leto preminili in so bili povezani s filmom. Pri igralcu Robinu Williamsu, ki je bil med zelo priljubljenimi, se je slika kar malce ustavila. Celotni seznam dobitnikov: Najboljši film: Birdman Najboljša režija: Alejandro González Iñárritu (Birdman) Najboljša igralka v glavni vlogi: Julianne Moore (Še vedno Alice) Najboljši igralec v glavni vlogi: Eddie Redmayne (Teorija vsega) Najboljša igralka v stranski vlogi: Patricia Arquette (Fantovska leta) Najboljši igralec v stranski vlogi: J.K. Simmons (Ritem norosti) Najboljši izvirni scenarij: Alejandro González Iñárritu, Nicolás Giacobone, Alexander Dinelaris in Armando Bo (Birdman) Najboljši prirejeni scenarij: Graham Moore (Igra imitacije) Najboljši tujejezični film: Ida (Poljska) Najboljši celovečerni animirani film: Big Hero 6 Najboljši celovečerni dokumentarni film: Citizenfour Najboljši kratkometražni igrani film: The Phone Call Najboljši kratkometražni animirani film: Feast Najboljši kratkometražni dokumentarni film: Crisis Hotline: Veterans Press 1 Najboljša fotografija: Emmanuel Lubezki (Birdman) Najboljša scenografija: Adam Stockhausen in Anna Pinnock (Grand Budapest Hotel) Najboljša kostumografija: Milena Canonero (Grand Budapest hotel) Najboljša filmska montaža: Tom Cross (Ritem norosti) Najboljši posebni učinki: Paul J. Franklin, Andrew Lockley, Ian Hunter in Scott R. Fisher (Medzvezdje) Najboljša maska in oblikovanje pričeske: Frances Hannon in Mark Coulier (Grand Budapest Hotel) Najboljša izvirna filmska glasba: Alexandre Desplat (Grand Budapest Hotel) Najboljša skladba: Glory - John Stephens in Lonnie Lynn (Selma) Najboljša montaža zvoka: Alan Robert Murray in Bub Asman (Ostrostrelec) Najboljše mešanje zvoka: Craig Mann, Ben Wilkins in Thomas Curley (Ritem norosti). Navdihujoči pa so bili tudi letošnji govori. Graham Moore je povedal:»če si drugačen, to bodi in da če misliš, da ne pripadaš nikamor, spadaš, to vam obljubljam.«patricia Arquette se je zavzela za ženske v ZDA in poudarila, da morajo tudi ženske dobiti enako plačo za isto delo kot moški. Eddie Redmayne pa je oskarja posvetil Stephenu Hawkingu in se mu zahvalil, saj ga brez njega ne bi dobil. Nikita Erlih

30 NOVO v KINU Hitri in drzni 7 Prvega aprila je na slovenske zaslone prišla filmska franšiza Hitri in drzni v izvirniku Furious 7. Govori o tem, kako se Dominicova družina končno vrne domov (ZDA) in začne živeti običajno življenje, a ni vse tako, kot bi si želeli, saj je brat pokojnega kriminalca Owena odločen, da jih bo ujel. Film je težko pričakovan, saj vse oboževalce zanima, kako se bo zgodba odvila sedaj, ko je eden izmed najbolj priljubljenih članov konec novembra 2013 umrl v prometni nesreči v L. A. Paul Walker je v franšizi igral Briana O'Connerja, ki je imel eno od glavnih vlog. Zaradi njegove smrti so ustvarjalci Drznih 7 spremenili približno polovico zgodbe. Zadnje prizore Briana jim pomagal posneti Paulov brat Cody. Po predvidevanjih naj bi Brian v filmu umrl. Če želiš izvedeti, kako se konča, pa si oglej film. Po mnenju mnogih so ustvarjalci naredili primeren konec, ki pa je v vsakem prebudil vsaj malo žalosti. Paulu pa so posvetili tudi pesem z naslovom See you again, ki jo pojeta Wiz Khalifa in Charlie Puth. Franšiza naj bi dočakala tudi 8. in 9. del. Nikita Erlih Maščevalci: Ultronova doba Prvega maja je v kinematografe prišel eden izmed najbolj pričakovanih filmov tega leta: 2. del Maščevalcev. Tony Stark je želel ustvariti umetno inteligenco, ki jo imenuje Ultron z namenom, da bi zaščitila Zemljo pred bitji iz Vesolja, namesto tega pa Ultron želi ljudi izbrisati z obličja Zemlje. Maščevalci se morajo zato podati v neizprosno bitko za življenje in smrt. V filmu spoznamo tudi dvojčka Maksimoff, bolj poznana po imenu Quicksilver in Scarlet Witch. Brezčasna Adaline Film si je mogoče ogledati od Zgodba pripoveduje o sedemindvajset letni Adaline, ki se zaradi avtomobilske nesreče neha starati. Adaline, ki se je rodila na prelomu v 20. stoletje, ni niti slutila, da bo dočakala začetek 21. stoletja. Svojo starost skriva pred drugimi, razen pred svojo hčerko. Globalne spremembe spremlja mirno, dokler je usoda ne pripelje do pretekle ljubezni. Ko spozna Ellisa Jonesa, spet dobi strast do življenja in ljubezni. Njen obisk pri njegovih starših pa ogrozi njeno skrivnost. V filmu igrata znana igralca Blake Lively (Adaline) in Harrison Ford (William Jones).

31 Socialna omrežja so se v zadnjem času zelo razširila in jih ne uporabljajo zgolj mladi, pač pa veliko odraslih ubira tudi to pot komunikacije. Obstajajo različna omrežja: poslovna, študentska, omrežja, namenjena zmenkom Obstajajo tudi vsesplošna omrežja. Tukaj je nekaj znanih socialnih omrežij: Facebook je ustanovil Mark Zuckerberg in je vsesplošno omrežje. Twitter so ustanovili Jack Dorsey, Evan Wiliams, Biz Stone in Noah Glass in je kot SMS v svetu interneta. Skype so ustanovil iahti Heinla,Prit Kasesalu in Jan Tallinn in je namenjen komuniciranju preko sporočil, klicev ali videoklicev. YouTube so udtanovili Chad Hurley, Steve Chen in Jawed Karim in je namenjen nalaganju posnetkov, izmenjavi videoposnetkov, komentiranju in ocenjevanju. Socialna omrežja so res super, a najbolje je, če se družiš z ljudmi zunaj in ne prek interneta, saj v mladih letih največ doživiš in če preživljaš ves čas na socialnih omrežji, v resnici ne boš nič zanimivega doživel. Zdaj pa hitro ven in si najdi dejavnost, ki ti bo všeč in v kateri boš užival in spoznaval nove prijatelje. Sara Ristić

32 Novi pevski sintetizator zvoka Kaj je vocaloid? Je tehnologija za petje glasovno sintezo, ki ga je ustvarila marca Vocaloid omogoča uporabnikom, da lahko proizvajajo pesem in besedilo brez pevca. Je proizvedena s pomočjo fragmentov glasov, posnetih iz dejanskih pevcev, ki jih imenujemo pevska knjižica. S spreminjanjem pevske knjižice lahko naredimo pevce kot npr. Hatsune Miku. Hatsune Miku: je največja uspešnica vocaloida, ki je postala svetovno znana leta 2008 in je glavni vzrok velike slave in denarja, ki ga je pridobil čez leta. je postal tako slaven, da so oboževalci naredili tudi svoje vocaloide. Najbolj znana sta Akita Neru in Kasane Teto. Sara Ristić

33 M oda Moda v določenem času uveljavljeni kroji oblačil, obutev, vzorci blaga, modni dodatki Letos je veliko pomladnih trendov. Letošnji trendi za punce so: cvetlični vzorci azteški in afriški vzorci neonske in žive barve kovinske barve Hannah Buxton Lukančič in Brina Vukovič

34 V nas se iskri Učenci so poustvarjali po pesmi MADONCA, JE SVET FLETEN! MADONCA, JE SVET SMOTAN! MADONCA, JE SVET SMOTAN! Madonca, je svet smotan! Zjutraj bi še malo spal ali bi se raje igral, ampak moram v šolo iti, se nalogi posvetiti, nimam časa za igranje, ker me čaka branje, zvečer bi rad še buden bil. Madonca, je svet smotan! Nik Jurečič, 3. a Madonca, je svet smotan! Avtomobili brnijo na ves glas. Medvedi povzročajo plaz. Iz knjižnice se sliši glasno branje. Brezdomci pijejo žganje. Vsi ljudje ne znajo hoditi. Mame pa ne morejo roditi. Vsi smrdijo, zato ker slabo živijo. Madonca, je svet smotan! Nej Trajkov, 3. a MADONCA, JE SVET SMOTAN! Madonca, je svet smotan! Ko zjutraj vstaneš in greš v trgovino,»cvetoče drevo«, Anela Kuč, 4. b (mentoria Vojka Lasič) pozabiš, kaj moraš kupiti. Kupiš, kar misliš. A ko prideš domov, vidiš, da ničesar nisi potreboval. In potem pozabiš, kje je jedilnica. Joj, ta svet je pa res smotan! Zate, ker si tako pozabljiv. Okej, jaz sem pozabljiva. Madonca, je svet smotan! Ana Patricija Bjelan, 3. a»družina«, Svit Oven, 1. c (mentorici Špela Vošnjak in Mojca Brnot Kastelic) Mentorica: Sandra Šeme

35 Mavrica Sonček sije, dežek lije, mavrica na nebu je. Mavrica se hvali, da lepša od sonca je, sonce se skrije in mavrica bela je, a dežek lije naprej. Tea Živković, 3. a GLAVA Glava je na svetu zato, da misli. Tako nam včasih zelo, včasih pa malo koristi. Glava je tudi posoda domišljije. Glava ni zato, da med poukom glasno klepeta ali momlja, kajti učiteljičina glava vidi vsakogar. Zato mlade glave, trdno se držite, da med poukom ne zaspite. Neva Anžin, 3. a»polžek«, Teodor Tar Gumilar, 3. c (mentorica Irena Petrič)»Dežnik«, Anže Pirc, 3. c (mentorica Irena Petrič) GLAVA Glava je na svetu domišljije. Z njo računamo. Pomemben del telesa je. Z njo tudi mislimo. Potrebujemo jo za učenje. Včasih z njo pri pouku odletimo daleč proč v mislih. Če ne bi bilo glave, ne bi bilo domišljije. Z njo se igramo v mislih in pišemo povedi. Sara Mašinović, 3. a Mentorica: Sandra Šeme GLAVA Glava je misel, ki sprejema spomine na lepe dogodke, na slastne piškotke. Alina Varlec Odlazek, 3. a GLAVA Moja glava ne da samo tava naokoli, ampak me popolnoma zapusti. Kar torej pomeni, da kdaj mislim, kdaj pa ne. Ko sem v šoli in dobim dobre ocene, mislim z glavo. Včasih pa imam slabe ocene, kar pomeni, da nisem mislila z glavo. Ali naj opišem svojo glavo ali ne? No, to je moja glava. In ko vidite le del moje glave, že takoj veste, da sem to jaz. Moja glava je včasih zabavna, včasih pa ne. Moja glava je zabavna, pa tudi veliko se spomni. In pozabila sem, moja glava ima rada živali. Maša Šarlah, 3. a ZASPANEC V ŠOLI Pa ne da ura že zvonila je, saj je še vendar sred' noči! In v moji glavi vse se še vrti, ojoj, kako se mi še spi. Vsak dan, ko v šolo grem, vstati, to je res problem! Le kako naj se zbudim, čisto vedno zamudim in na busu spet nazaj zaspim. Ko pridem v šolo, ves sem še zaspan in skuštran, to res ni moj dan! Oh ne, naloge nimam spet! Le kje copati so? Zjutraj je pa z mano res hudo. Pridem iz šole, končno sem doma, spet hitro televizija! Do jutra gledam jo vse dni, že kvadratne imam oči, a mene žal nič ne izuči! Teja Kavčič in Neža Rigler, 4. c (mentorica Teja Razpotnik)

36 Sent: Tuesday, December 30, :51 PM Dear Mrs Mlinar Podobnik, It's lonely here in space, so I ve decided to write you an . As you probably know, I'm a very famous astronaut (you could see me on TV five days ago). Now I'm on a spaceship to Mars. I ve thought that being an astronaut is a very interesting job, but it isn't so good. I haven't got any proper work to do here on the spaceship, just sitting and looking out of a window. On the other hand, the view is amazing, but nothing special if you look at the same scene for hours and hours. At the moment I'm observing the Earth. It's wonderful! In space it's very dark, cold and lonely. Feeling that I'm alone in so a big space is little scary. I miss my friends, family and someone to talk to, because in space I can't talk to anyone. That is the reason why I'm writing you an . I also miss music, because in space it is too quite for me. Oh, I think I'll become little crazy if I don't leave space soon!!! Best wishes, Krištof Pirc, NASA astronaut Dear Krištof, I ve found some time to answer your . First of all I want to thank you for it. It s really nice to hear that you ve made such a career by NASA. I didn t know that you were interested in physics, astronomy, chemistry and so on. We finally have some snow here on the Earth in Europe. The temperatures are quite low but it can t be better as we are at home having season holidays. Tomorrow there is New Year s Eve and I hope you ll be able to be in touch with your family and friends so that you won t be so lonely. I m sure you will see some of the Earth s greatest fireworks from your spaceship. Wow!!! Have a nice journey back and I wish you all the best for the coming New Year I m really looking forward to seeing you next year when you re back from your expedition. Best wishes, B. Mlinar Podobnik

37 Sent: Saturday, January 03, :47 PM Dear teacher, In space it is very boring, I don't have any friends to talk to. I'm so happy beceause the aliens lent me their computer. The aliens are friendly, but they don't speak my language, so I can not talk to them. At the moment I am on the Moon. And I must not forget to tell you that I ve found a new planet. It doesn't have a name so when you see my letter you can tell it to the astronomers on the Earh. I must end the letter now beceause the aliens will have the computer back. If you receive the letter I will be very happy if you can send an answer back, and do not forget to send me the name for the new planet. Best wishes, Anna Turk Dear Anna, I m so glad to hear from you. I can understand how boring there is on your expedition to the Moon. And thank Heaven there are those friendly aliens with all their sophisticated technology. So you can get in touch with your people on the Earth. You know there were Xmas and New Year holidays on the Earth in those days so I couldn t find any astronomers at work so I suggest that you name the new planet after yourself, for example Annaoide or Turkurn. I wish you all the best on your expedition and write soon again. Sincerely, B. M. P.

38 Sent: Monday, January 05, :39 PM Dear Mrs. Mlinar Podobnik, I'm so well educated that I ve become an astronaut. I flew to the Moon once, it was fun. Because of the Moon s low gravity I could jump very high. I'm currently at the International Space Station waiting to hear about my next trip. I hope I will get a chance to visit a new planet, such as Mars, but I doubt it because it is very far away. Nevertheless, there's nothing wrong with dreaming. We have a lot of fun at the station beacuse we turn on zero gravity and float around so I feel free like a bird. But sadly I can't see any of my family members or friends. You are the only one I could reach and contact, so I would like to ask you for a favour. Could you contact my family and tell them it'll be a long, long time before I join them back on the Earth. And don t forget to tell them I miss them very, very much. Our ship had an error so our trip back home is delayed until they fix it. If you could I would greatly appreciate it, but if you can't I guess I'll keep trying to reach them on my own. Although it is amazing up here I'm going to become a chemist but when I get back to the Earth. It's a dangerous job as well but at least I'll be on the solid ground with all the people (I miss so much) around. Greetings from space, Armin Velić Dear Armin, It s really nice to hear from you. I've heard you were ill and now a surprise! What a career you have made. I m really proud of you. It s a pleasure to hear that you re a successful space explorer. You ve described everything so vividly that I can imagine the situation quite well. Of course I will get in touch with your family. I still have their address and phone numbers. Don t worry about it. They will be pleased with the news about your expedition and information about your homecoming. I m sure you ll get down to the Earth safely to your loving family and get a nice, big hug from them. You ll like it here, we have some new snow and the whiteness of it is so nice in these cold, dark winter days. However, I think you will learn a lot from that expedition, most of all what valuable things you have left on the Earth: your friends and family. Relationship is what really makes our lives at full value. I also understand your wish to stay stuck to the solid ground in the future. I m looking forward to hearing from you soon and wish you all the best for the New Year Sincerely, B. Mlinar Podobnik

39 ŠOLA IZ COKOLADE»Sadje v košari«, Lejla Naomi Butala, 1. c (mentorici Špela Vošnjak in Mojca Brnot Kastelic) Včeraj sem šel zgodaj spat. Sanjalo se mi je, da hitim v šolo. Ko sem se ji približeval, se mi je zdela drugačna Šola je bila iz čokolade. Vhod je bil iz čokolade z lešniki. Vrat nisem mogel odpreti, ker so bila težka, zato sem jih pojedel. Že ko sem vstopil, me je čokoladni tok odplaknil v razred. Vrata sem nameraval pojesti, ampak bila so odklenjena, zato sem vstopil. Vse je bilo iz čokolade. Učili smo se prežvekovati, gristi, lizati, piti in se popackati s čokolado. Imeli smo malico. Za malico je bila čokolada in mleko. Mleko se mi je polilo in se spremenilo v kakav. Zmanjkalo je hrane, zato smo jedli klopi.»sadje v košari«, Brina Ftičar, 1. c (mentorici Špela Vošnjak in Mojca Brnot Kastelic) Kmalu sem se zbudil in odhitel v šolo. Za malico je bila čokolada, jaz pa nisem imel apetita. Tian Strelec Gorše, 4. b (mentorica Vojka Lasič)»V šolo«, Eli Merhar, 3. b (mentorica Mojca Lokar)

40 Pismi Mojci Kumerdej na njeno kratko zgodbo Pauli Ljubljana, Draga Mojca! Kot že veste, nam je učiteljica prebrala vašo zgodbo in nas prijavila na festival. Meni je bila zgodba všeč in zato sem se odločila, da vam napišem to pismo. Nisem zelo dobra pri slovenščini, ampak imam bujno domišljijo in eno vprašanje, ki bi ga vam rada zastavila: čemu ste napisali to življenjsko zgodbo o vašem mačku?»moja družina«, Karolina Koletič, 7. b (mentorica Suzana Zgonec) Petrič) Po Paulijevih dogodivščin sem ugotovila, da je maček mirne, a močne vrste. Modro in zbrano gleda naokoli, a če kakšen maček prekorači njegovo mejo, postane takoj napadalen. Tudi če se ne vidi, Pauli vedno stoji na svojem mestu in vzdržuje svojo avtoriteto. To me nekako spominja na mojo plesno učiteljico. Če stopiš na njene živce, bo počila kot atomska bomba, ampak tudi če se začne dreti na nas, jo še vedno spoštujemo, saj je ona ena od žensk, ki naše življenje spreminja na boljše. Moja najljubša Paulijeva dogodivščina pa je boj med njim in vsemi moškimi, ki ste jih kdajkoli pripeljali v svoj dom. Vsemogoče je delal, da bi vaše bivše fante odgnal in vas imel za vedno samo zase. A bil je en moški, ki pa ga Pauli ni moral prekositi. To je bil seveda Matjaž. Oh, kako je bil ta s Paulijem potrpežljiv, tega, česar noben od vaših bivših ni imel in ravno to je rabil, da ga je Pauli vzljubil. Potrpežljivost. To je eden od ključev modrosti in uspeha, zato sem skoraj vedno tiha v razredu in napenjam ušesa, da vsaj malo slišim učiteljico, saj se vedno nekdo v razredu oglaša in po vrhu tega imam grozno dediščino!»metulj«, Karolina Šteblaj, 7. a (mentorica Suzana Zgonec)

41 Skoraj vsak družinski član dobi čez čas slab sluh in bojim se, da zame čas hitro izteka, ampak ne pišem to pismo, da vam govorim o problemih v življenju, ki jih imam. To pismo pišem zaradi Paulija. Ta Paulijeva dogodivščina je moja najljubša zaradi tega, ker me spominja name. Tudi jaz postanem zelo agresivna, če kakšen moški pogleda mojo mamo. Ona je moj svet, moja mama in oče, in močno se bom potrudila, da obdržim svoje mesto. Ampak počasi se zavedam, da moja mama ne bo za večno sama in prej ali slej bo nekdo prišel v njeno življenje. Ampak jaz bom takrat še vedno na njenem prvem mestu!»konj«, Lana Potočnik, 7. a (mentorica Suzana Zgonec) Ko o tem premišljujem, se približujem k vprašanju, ki sem vam ga nastavila na začetku. Vem, zakaj ste napisali to lepo zgodbo o Pauliju in bom nanj odgovorila kar sama: resnično ste ga ljubili in ga imeli kot družinskega člana in ne samo kot domačo žival. Vsaka oseba občuti ljubezen tako močno, da ji ne moreš uiti in vaša je bila do vašega mačka. Ko še enkrat berem Paulijevo zgodbo in se potopim globlje v njo, ugotovim, da vas je on omenil skoraj v vsaki dogodivščini. To pokaže, da vas je imel resnično rad. Za to prelepo delo vam moram čestitati. Napisali ste zgodbo, ki je večina ne bi mogla in jo napisali tako lepo. Upam, da boste naredili še več takšnih prelepih zgodb, kot je tale.»konj«, Lin Jie, 7. a (mentorica Suzana Zgonec) Sara Ristić, 7. b

42 Ljubljana, Draga Mojca! Pred kratkim sem slišala za vašo zgodbo Pauli. To je povest o lepem mucu Pauliju. Ko nam je učiteljica povedala, da bomo prebrali omenjeno zgodbo, sem si zaradi naslova predstavljala kratko otroško zgodbico in da me zgodba ne bo»potegnila«vase, kaj šele, da bi jo občudovala. A že po prvem odstavku sem svojo mnenje popolnoma spremenila in z veselje prisluhnila zgodbi. Prav res se ti dotakne srca. Tako pristno opisujete, kako se maček spominja prelepih trenutkov. Res, kakor da bi vse to doživel in sedaj pisal svoj mačji življenjepis. S takim žarom in toplino.»psi«, Gaja Bergant, 6. b (mentorica Suzana Zgonec) Po tej zgodbi sem se spomnila svoje modro-sive muce Tojči. Bila je krasna mačka srednjih let, s sijočo dlako in nagajivimi očmi. Izgubila sem jo prejšnjo jesen. Ko sem se vrnila domov in je ni bilo nazaj, sem se skoraj utopila v svoji žalosti. Še dolgo sem vsak dan na skrivaj pogledovala skozi okno, če bi morda ugledala njen svileni kožuh in njene bronaste oči. Prav pogrešam, da se nihče ne ovije okoli nog vsakič, ko se vrnem domov. No, sedaj, ko sem dobila novega mucka, mi je veliko laže. Mislim, da bi tudi o moji Tojči lahko napisali mačji življenjepis. Imela je pestro in zabavno, a vsekakor lepo življenje. Gotovo bi začela pri tem, kako lahko mački lahko tolažijo svojega lastnika in ga podpirajo, čeprav ne znajo našega jezika. Mački imajo res poseben čut za tolažbo. Vendar ne vem, kako bi njen življenjepis zaključila, saj sploh ne vem, kaj se je zgodilo z mojo mucko. A če ni mrtva, sem prepričana, da ima vsaj tako lepo življenje, kot ga je imela pri nas. Če se vrnem na vašo zgodbo, ste morali tega mačka zelo dobro poznati. Če bi bil človek, bi ga opisala kot razmišljujočega, pametnega in prikupnega. Dobro se je učil iz lastnih napak in znal pojasniti vse dogodke, ki jih je povzročil. Imel je veliko prijateljev in te je spoštoval in tudi upošteval, če je bilo ravno treba. Če pa bi svojo mačko poosebila, bi ji najprej prisodila prijaznost, preračunljivost in seveda lepoto. Imela je čudovit značaj in tudi neumna ni bila. No, seveda, kako pametna je bila, ne vem in se o tem tudi nikoli ne bom mogla prepričati. A zdelo se mi je, da je vedno vse, kar sem ji povedala, razumela.

43 »Moj najboljši prijatelj«, Dan Andrej Tomšič, 6. b (mentorica Suzana Zgonec)»Konji«, Luka Kranjc, 6. b (mentorica Suzana Zgonec) Pauli je skozi svoje življenje spoznal veliko muc in mačkonov. Poznal je Maco, ki jo je imel za sestrico, Rokija, ki je živel v istem stanovanju kot Maca in Pauli in je slovel kot velik požeruh in lenobnež. Opravka pa je imel tudi z Barekom. Muc je zagotovo imel grozno življenje, dokler ga ni posvojila Tjaša, ki je živela v zgornjem stanovanju. Nekaj časa pa mu je preglavice delal tudi Arkan. Vendar sem razmišljala, kdo je bil sploh njegov najboljši mačji prijatelj? Ko je bil njegov mačji brat Peter še živ, je bil gotovo on deležen te sreče. A kdo pa potem? Vsak mucek je imel razloge, da bi bil njegov najboljši prijatelj, prav, pa zakaj ne bi bil? Res pa je, da so mački samotarji in ne potrebujejo prijateljev. A Pauli je bil zelo razmišljujoč in zelo podoben človeku. Ljudje pa imamo ponavadi najboljšega prijatelja. Kaj pa menite vi? Ob slovesu je povedal, da se v resnici ne bo nikoli odšel in da bo njegov duh za vedno ostal tu, pri Mojci. Čeprav se to sliši še tako neumno, se meni zdi to še tako resnično. Včasih, ko sedim poleti v travi, kot sem nekoč s svojo muco, me obide srh. A ne srh strahu ali vznemirjenja, pač pa srh ljubezni, ki je povezovala mene in Tojči. In takrat mi je zelo prijetno. Ta zgodba je po mojem mnenju vredna vseh pohval in nagrad, kar jih pozna svet, tako mačji kot človeški. Opisuje zgodbo, polno človeško-mačje ljubezni in dogodivščin. In kar mi je najbolj všeč, vsak dogodek je opisan na zelo zabaven in poučen način in prav začutiš, kako se je Pauli takrat počutil. Res, čestitam vam in vas lepo pozdravljam. Ana Bračić, 7. b (mentorica Andreja Popovič)

44 O Brez mobilca mi živeti ni Obstaja nekaj, brez česar sodobni človek ne gre več iz stanovanja. To niso čevlji niti obleka ne klobuk, denarnica ali nasmeh. To je telefon, lahko je tudi pametni telefon. Pametni se mu verjetno reče zato, ker jo mi vse bolj izgubljamo. Dobrodošli v sodobnem svetu, kjer telefoni in tablice razmišljajo namesto nas in nam omogočajo ležanje doma na kavču! Če bi telefon človeku vzeli, bi se najverjetneje preselil v jamo in ga zamenjal za gorjačo.»supergi«, Eli Rozman Brenners, 6. b (mentorica Suzana Zgonec) Če greš po Čopovi, vidiš vsakega drugega človeka, kako telefonira, pošilja sms-e in dela»selfije«. Priznam, tudi jaz to delam, a so mi na smrt smešni tisti, ki to delajo ves čas in imajo že skoraj kvadratne oči od buljenja v telefone (brez zamere)! Telefoni so vse tanjši, tako kot naša pamet in izvirnost. Kmalu bodo tako tanki, da jih bomo uporabljali tudi kot žlico za obuvanje čevljev (nočem niti pomisliti, kakšna bo potem pamet). Kje sta kreativnost in izvirnost? Vse je pobral telefon. Seveda bi lahko uporabljali telefon tudi v kreativne namene, kot je programiranje, vendar si večina raje»dol potegnesnapchat«in»fura«stare dobre»selfije«. Telefon je lahko uporabna in ustvarjalna ali pa naprava, s katero si sam v svoji samoti navidezno krajšaš čas. Kakor jo pač razumeš. Meni je osebno vseeno, ker telefona ne uporabljam veliko in raje preberem kakšno dobro knjigo ali pa grem ven. Jakob Tomšič, 9. b (mentorica Bojana Mlinar Podobnik)

45 ŠTIRI NOVE KITICE ZDRAVLJICE To pesem vam napišem, prjatlom mojim, ljubim vsem, nasmeh naj vam narišem, razšir te ga po svetu tem! Naj bo raj, za vse naj kar celo leto sije maj. Laura Novakovič, 9. b Pozdravljena, družina, k ponosni narod naš slavi, svoboda je vrlina, vseh šest ljudi za te gori! Naj živi, se veseli, družina srečna mi vse dni! Jana Intihar, 9. b Pa dajmo proslavit še, kar nam družina ljuba da, ko so noči predolge, nas neizmerno rada ima; njih pomoč ti da moč, da zjutraj nov si in sijoč. Kama Saje, 9. b Nazadnje še odkrijmo, življenje naše lahko ni, na koncu vse zgubimo, kar človek skupaj nosi si. Kam hite, vsi ljudje? V svetu vsi se izgube. Domen Štular, 9. b»drevo«, Nikita Erlih, 9. a (mentorica Suzana Zgonec) Mentorica: Bojana Mlinar Podobnik

46 R azvedrilo MOŽGANCEK Za vas smo pripravili nekaj zelo težkih vprašanj, ki bodo razgibali vaše možgane. Upamo, da jim boste kos. Drugače pa povprašajte sošolce, starše 1. Janezova mama ima tri otroke. Prvi hčerki je ime April, sinu je ime Maj. Kako je ime tretjemu otroku? a) Jure b) Janez c) Junij 2. Kaj je hitrost? a) Ko formula dirka. b) Ko pade slon na maslo. c) Ko polža v ovinku zanese. 3. Kaj je umetnost? a) Ko v okrogli sobi najdeš kot. b) Ko ne govoriš med učiteljevo razlago. c) Ko narišeš Moni Lizi obrvi. 4. So šli Nihče In Nobeden na izlet. Ko se je znočilo, so našli kočo in v njej prespali. Naslednji dan je šel Nihče čez vrata Nobeden pa čez okno. Kdo je ostal v hiši? a) Nihče b) In c) Nobeden 5. Kaj se zgodi, ko padeš v prepad? a) Srečaš zobno miško. b) Postaneš palačinka. c) Odpreš Nutelo. Stenski in spletni časopis učenk in učencev OŠ Prule v Ljubljani. Uredniški odbor: Hannah Buxton Lukančič (7. a), Maja Kalin, Anja Kolar, Karolina Koletič, Flores Oven, Sara Ristić, Petja Rozman, Neža Smolinsky, Brina Vukovič, Varja Zelič (vse 7. b), Filip Erlih, Nikita Erlih (oba 9. a); glavna urednica: Nikita Erlih (9. a); mentorica: Andreja Popovič; oblikovanje časopisa: Suzana Zgonec; slika na naslovnici:»reprodukcija po Marcu Chagallu«, Tea Andjelić (8. b), mentorica Suzana Zgonec.