1 UVOD 1.1 SPLOŠNO. 1. Uvod 1

Size: px
Start display at page:

Download "1 UVOD 1.1 SPLOŠNO. 1. Uvod 1"

Transcription

1 1 UVOD 1.1 SPLOŠNO V vsakodnevni rabi se pojem ogroženost (risk) uporablja kot možnost izgube ali poškodb, nevarnost (hazard) pa kot izvor nesreče (danger). Okoljske nevarnosti (environmental hazards) so definirane kot ekstremni naravni dogodki na Zemlji in njenem ekološkem sistemu, ki imajo neugodne (škodljive) učinke na ljudi in stvari v določenem prostoru in v določenem času. Pojem nevarnost se nanaša tako na dogodek kot tudi na posledice. Naravne nevarnosti se lahko definira kot verjetnost nastopa določenega dogodka na določenem prostoru v določenem času (Durville, 1999). Ta definicija vključuje naslednje elemente: vrsto dogodka (lahko je dobro določen dogodek ali pa vsebuje skupek dogodkov) prostorsko komponento (območje sprožitve, območje potovanja in odlaganja) časovno komponento (enkraten dogodek, ponavljajoči dogodki, razvijajoč dogodek). Okoljske nevarnosti so geofizikalni in meteorološki dogodki (potresi, poplave, plazovi, hurikani itd; pogosto se imenuje jih naravne nevarnosti - natural hazards) ter tudi onesnaženja in ostale tehnološke nevarnosti. Nevarnost se nanaša na medsebojno delovanje človeka in ekstremnih dogodkov, ogroženost pa se pogosto definira kot rezultat nevarnosti. Naravne nevarnosti preučujejo različne smeri znanosti, zato so tudi pogledi na naravne nevarnosti različni. Lahko se jih izrazi kot elemente fizikalnega okolja, ki delujejo škodljivo na človeka, kot medsebojno učinkovanje človeka in narave, kot verjetnost pojavljanja potencialno škodljivega dogodka ali pa kot fizikalni dogodki, ki imajo vpliv na človeka in njegovo okolje. Naravne nevarnosti so ogrožajoči dogodki, ki lahko povzročijo škodo tako v fizikalnem kot v sociološkem prostoru in ne samo v času dogodka, temveč tudi dolgoročno. Kadar imajo posledice dogodka dolgoročne vplive na družbo in/ali infrastrukturo, postanejo naravne nevarnosti naravne nesreče. Nevarnosti so rezultat nenadnih sprememb. Geomorfološko jih lahko razdelimo v endogene (neotektonika, vulkanizem), eksogene (poplave, plazovi, erozija, sedimentacija) in tiste, ki jih sprožijo klima ali sprememba rabe tal (permafrost, degradacija, poplave). Geomorfološke nevarnosti so posledica nestabilnosti zemeljskega površja. Poznavanje frekvence in magnitude pojavljanja nekega dogodka je osnova za ocenjevanje naravne nevarnosti. Naravne nesreče lahko definiramo kot hitre in velike vplive naravnega okolja na socio-ekonomski sistem, oziroma kot nenadno neravnotežje med sproščenimi silami naravnega sistema in silami socialnega sistema. Resnost takšnega neravnotežja je odvisna od magnitude dogodka in tolerance človeka na takšnen dogodek. Nevarni dogodki imajo vpliv na delovanje družbe, lahko povzročijo ali pa tudi ne smrtne žrtve, vendar je tipično, da imajo velike ekonomske vplive. Sociološki vidiki katastrofe niso nič manj pomembni kot fizikalne značilnosti (Kreps, 2001). Iz sociološkega vidika pomenijo nesreče nevsakdanje dogodke v družbi, kjer so fizikalne razmere povezane s sociološko definirano škodo in sociološkimi razdori. Naravne nesreče so tako fizikalni in sociološki dogodki. Tveganja, da se naravni in drugi pojavi, ki nastopajo v okolju, odražajo kot nesreče, so stalni spremljevalci razvojnih priložnosti. Naravne nesreče povzročata narava in človek s svojimi dejavnostmi in lahko ogrozijo ali prizadenejo življenje ali zdravje ljudi, poškodujejo 1. Uvod 1

2 okolje ali povzročijo škodo na premoženju. V preteklosti so se ljudje izogibali "nevarnim" območjem oziroma so jih uporabljali predvsem za ekstenzivne dejavnosti, s širjenjem poselitve in razvojem številnih dejavnosti v 20. stoletju pa se je povečal pritisk tudi na ta območja in ob prevladujočem mnenju, da je naravo mogoče regulirati s tehničnimi ukrepi, se je povečeval tudi obseg škod. Posledica naravnih nesreč je nujnost varovanja človeških življenj in materialnih dobrin s strani države. Preventivna obrambna strategija je včasih obstajala zgolj v zasnovah in zato so se problemi reševali posamezno in ne celostno (sanacije zemeljskih plazov, objekti varovanja na vodotokih, pogozditve, zaščita cest pred padajočim kamenjem,... ). Z vse boljšim poznavanjem in razumevanjem naravnih nevarnosti se je pojavila tudi potreba po obširnejši analizi preventivnega koncepta zaščite, ki predpostavlja upoštevanje tveganja zaradi nastopa naravnih nevarnosti. Šele nato lahko govorimo o ukrepih za zmanjšanje tveganja in zvišanje varnosti v smislu optimiranja razmerja med enim in drugim. V podporo upravnim organom, načrtovalcem in strokovnjakom za naravne nevarnosti je potrebno razviti praktično uporabna in učinkovita delovna orodja, ki bi bila v pomoč odločitvam pri načrtovanju preventivnih, reaktivnih in pasivnih ukrepov v primeru proženja masnih gibanj. Preglednica 1.1: Trije deli moderne obravnave tveganja (Heinimann, 1998). ANALIZA TVEGANJA Prepoznati nevarnosti Oceniti procese / dogodke Določiti škodni potencial Oceniti posledice VREDNOTENJE TVEGANJA Primerjati z drugimi tveganji Primerjati s koristjo Meriti z vrednostnimi sistemi Odločati o sprejemljivosti OBVLADOVANJE TVEGANJA Dognati cilje Razviti zasnovo rešitve Načrtovati ukrepe Izvesti rešitev Moderna obravnava tveganja je sestavljena iz analize, vrednotenja in obvladovanja tveganja (preglednica 1.1). Vsebinsko dajejo analize tveganj zgolj informacijo o velikosti pričakovanega vzročno-posledičnega učinka. Ocena je najboljše možno dognanje obsega nevarnosti, škodnega potenciala in tveganja (v primeru, da ti parametri ne morejo biti določeni z izračuni ali meritvami), presoja pa pomeni ugotovitev in določitev dejanskega stanja (v zvezi z naravnimi nevarnostmi je to ponavadi ocena). Presoja družbeno-političnega pomena tveganj je naloga vrednotenja tveganj. Obvladovanje tveganja pa ureja način ravnanja v tveganih situacijah. 1. Uvod 2

3 Po Kienholzu (1998) je analiza (ocena, presoja) tveganja sistematičen postopek označitve in kadar je možno tudi kvantifikacije verjetnosti nastopa in škodnega potenciala; vrednotenje tveganja pomeni presojo o sprejemljivosti iz analize tveganja pridobljenih znanj s pomočjo individualnih ali kolektivnih kriterijev (t. j. apliciranje vrednostnega sistema na dejansko stanje) in odgovarja na vprašanje Kaj se sme zgoditi? ; obvladovanje tveganja opisuje ravnanje z znanimi nevarnostmi ter tveganji na temelju izidov analize in vrednotenja tveganja, ki se izvaja: preventivno (z zmanjšanjem verjetnosti ali škod na nivo sprejemljivega tveganja) reaktivno (z ukrepanjem ob nesreči) pasivno (s preprosto ohranitvijo in nadzorom statusa quo) Cilj obvladovanja tveganja je najvišja možna efektivnost (mera za stopnjo doseženosti cilja, brez upoštevanja porabe sredstev) in eficienca (razmerje med doseženim delovanjem ukrepa in porabljenimi sredstvi). Komunikacija pri tveganju pa je interaktivna izmenjava informacij in mnenj o tveganjih med udeleženci, oblastjo in strokovnjaki (z izbiranjem med možnostmi na temelju enakopravnega odločanja). Preglednica 1.2: Primerjava različnih področij uporabe presoje nevarnosti in analize tveganja (Heinimann, 1998). okolje narava tehnika družba gospodarstvo naravno okolje tehnično okolje socialno-politično okolje ekonomsko okolje odstopanje od željenega stanja (geosfera, hidrosfera, atmosfera, podnebje, vreme, rastlinstvo, živalstvo) naravni dogodki (tovarne, instalacije, elektrarne, prevozna sredstva, stroji) izpadi zaradi motenj (politične razmere, prebivalstvo, izobraževanje) družbene krize (gospodarska struktura, trg delovne sile, proizvodnja, dohodki) ekonomske krize presoja nevarnosti prizadete vrednote (potresi, poplave, plazovi, požari, epidemije) naravna tveganja (zastoji, izpusti, pregrevanje, kratki stiki, programske napake) tehnična tveganja (spremembe idealov, izguba stikov, demografske spremembe) družbeno-socialna tveganja (inflacija, recesija, upad delovnih mest, zmanjšanje produktivnosti) ekonomska tveganja analiza tveganj (smrtne žrtve, poškodovanci, uničenje materialnih dobrin, prekinitev prometnih povezav) (smrtne žrtve, poškodovanci, uničenje materialnih dobrin, okoljske škode) (uničenje socialnih vezi, nemiri, trenja, vojne) (brezposelnost, revščina, izguba proizvodnih sredstev) V slovenski zakonodaji (Ur. l. RS, št. 56/03) lahko zasledimo nekoliko drugačno opredelitev: Analiza tveganja je proces, ki zajema oceno tveganja (risk assessment), obvladovanje tveganja (risk management) ter izmenjavo informacij in mnenj med vsemi udeleženimi in zainteresiranimi (risk communication). Opazimo, da je v tej uredbi namesto bolj običajne besedne zveze upravljanje s tveganjem uporabljen izraz obvladovanje 1. Uvod 3

4 tveganja (verjetno iz nemške skovanke Risiko-Bewältigung, ki se tudi uporablja poleg besede Risikomanagement ) in bo zato tudi v nadaljevanju obdelave privzet kot slovenski ustreznik za angleški izraz risk management. Risk assessment pa še naprej ostaja vrednotenje tveganja. Metodologija določanja ogroženosti mora biti v skladu z analizo tveganja, zato si oglejmo nekaj značilnosti. Analize tveganj so nastale iz nujnosti zvišanja stopnje varnosti pri konstruiranju, pri čemer so bila v ospredju najprej ekonomska vprašanja. Za naravne sisteme ostaja cilj optimiranja varnosti veljaven v enaki meri, čeprav so naravni sistemi bistveno kompleksnejši kakor tehnične naprave in jih lahko le pogojno oblikujemo. S postavljanjem vprašanja prizadetih dobrin v ospredje pomeni analiza tveganja v primerjavi s tradicionalno obravnavo procesov, določeno razširitev zornega kota (preglednica 1.2). Izhaja iz obravnave naravnih dogodkov kot pojavov, ki od zunaj delujejo na škodne objekte (nevarnostna imisija), medtem ko gre pri tehničnih sistemih za vidik obravnave, kjer ugotavljamo, katere nevarnosti izhajajo iz objekta na njegovo okolico (nevarnostna emisija). Rezultati analize tveganj dovoljujejo primerjavo med različnimi vrstami nevarnosti (povzeto po Heinimann, 1998). 1.2 PLAZOVI VEČJEGA OBSEGA V SLOVENIJI V nadaljevanju podajamo kratek opis plazov večjega obsega v Sloveniji. Povzetek najpomembnejših parametrov je prikazan v preglednici 1.3. Preglednica 1.3: Preglednica lastnosti večjih plazov v Sloveniji. PLAZ SLANO BLATO Lokavec STOŽE Log po Mangartom STRUG Koseč MACESNIKOV Solčava stanje plazu fosilni plaz aktivni plaz aktivni plaz fosilni plaz aktivni plaz fosilni plaz aktivni plaz sprožitev november 2000 november 2000 december 2001 november 1990 vrsta plazu viskozni blatni tok drobirski plaz, drobirski tok kamninski plaz, kamninski podor zemljinski plaz vzrok padavine, zamakanje na stiku apnenec - fliš slabo prepustne rajbelske plasti, zamakanje, padavine volumen m m 3 zemljinski plaz potres, zamakanje posek gozda, vodna ujma l ( m 3 hrib. plaz m 3 h. podor, ostalo zem. plaz) m 3 l m 3 l velikost 20 ha, L=1300 m 15 ha, L=1000 m L=500 m 19 ha, L=2200 m hitrost počasen (100 premikanja m/leto) srednje hiter nekaj 10 m/dan (do 90 m/dan) - hiter (drobirski plaz) - zelo hiter (drobirski tok) - počasen m/mes (kamninski plaz) - izjemno hiter - hipno (podor) 1. Uvod 4

5 vrsta premikanja sestava splazele mase - zelo počasen (zemeljski plaz) tečenje tečenje drsenje padanje preperina fliša pobočni nanosi hribina (fliš, glinasto gruščnate (grušč, ledeniška apnenec, lapor) zemljine morena) zemljina drsenje zemljina (glina, grušč) kamnina v podlagi globina drsne ploskve oblika drsne ploskve fliš (laporji in peščenjaki) lapor, laporni apnenec fliš, apnenec, lapor globok (zgornji zelo globok globok globok del) plitev (spodnji del) nepravilna nepravilna nepravilna nepravilna Plaz Slano Blato Plaz Slano blato se nahaja nad Lokavcem pri Ajdovščini. Plaz je bil prvič omenjen že pred več kot 200 let. Sanacija plazu je bila izvedena prvič že leta Plaz se je ponovno sprožil novembra leta Zajema površino okoli 20 ha, dolžine do 1300 m. Največja širina plazu je 250 m na nadmorski višini med 360 in 660 m.n.v. Globina plazu v zgornjem delu je okrog 20 m, plaz se pahljačasto širi. Spada med viskozne blatne tokove za katere je značilno, da zasičena masa z žariščnega območja s hitrostjo nekaj deset metrov na dan polzi navzdol. Klasično plazenje je samo na območju nastanka. Plazina drsi po grapi Grajščka navzdol in se v odvisnosti od razmočenosti obnaša kot plazenje ali kot viskozni blatni tok. Največja hitrost napredovanja je okoli 90 m na dan. Slika 1.1: Letalski posnetek plazu Slano Blato 28. aprila Uvod 5

6 Osnovno hribino na celotnem območju plazu gradi fliš (menjavanje plasti laporja in peščenjaka), ki ga mestoma prekrivata močno zaglinjen grušč preperelega fliša in apnenca in recentni apneni grušč (Kovač, Kočevar, 2000). Odlomni rob plazu je nastal v močno zaglinjenem grušču preperelega fliša in apnenca. Teren je na tem mestu zamočvirjen. Glavni vzrok splazitve so bile obilne jesenske padavine ter zamakanje v globini na stiku apnenca in fliša. V letu 2001 se je plaz podaljšal za 300 m. 70 m nad zgornjim odlomnim robom so se pojavile nove razpoke in lokalno bočno širjenje. Plaz je zdrsnil na območje nad slapom, kjer se je masa pričela kopičiti. Plaz Slano blato je skupek več lokalnih plazov. Najbolj smiselen pristop k sanaciji naj bi bila sanacija lokalnih sekundarnih plazov od zgoraj navzdol. Sanacije naj bi obsegale preprečevanje namakanja plazeče mase, prerazporeditev zemeljskih mas v stabilno obliko, odvod izvirne in površinske vode z območja plazu, odvoz plazečega materiala, gradnja podpornih konstrukcijskih objektov, povečanjem retenzijskega prostora, ureditev in čiščenje struge Grajščka in Lokavščka do vtoka v Hubelj z izdelavo primernega pretočnega profila, akumulacijskih zadrževalnikov in hidrotehničnih objektov. Na plazu so bila izvedena obsežna odvodnjevalna dela. Rezultat odvodnjavanja in sušnega poletja 2001 je bil, da se je plazenje na nekaterih delih plazu ustavilo, drugod pa se je hitrost premikanja zmanjšala. Cilj je zagotovitev stalne pretočnosti vodotokov ter preprečevanje erozije in poplav na ravninskem svetu Plaz Stože Pod Stožami se je novembra 2000 v dveh dneh sprožil plaz, ki je prizadel Log pod Mangartom. Med nadmorskima višinama 1400 in 1600 m se je sprožilo okoli m 3 materiala, ki se je pretežno odložil na višini 630 m in površini 15 ha (Majes, 2000). Življenje je izgubilo sedem ljudi, porušenih je bilo 6 stanovanjskih in gospodarskih objektov, poškodovanih 23 objektov. S porušitvijo dveh mostov je bila prekinjena cestna povezava med Bovcem in Predelom. Zasuta in delno uničena je bila cesta na Mangrt, večja škodja je bila tudi na energetskih objektih. Škoda je bila ocenjena na 7.5 miljard tolarjev (Majes, Beseničar, 2002). Neposredna škoda je bila ocenjena na skoraj 2 miljardi tolarjev. Plaz se je sprožil v grušču in v ledeniški moreni (drobirski plaz), ki ležita na za vodo slabo prepustnih plasteh laporja in lapornatega apnenca (Petkovšek, 2002). Kamnino prečkata dva močna preloma alpske smeri (sever jug). Tudi nad odlomnim robom plazu je prišlo do porušitve naravnega ravnovesja. Močvirna tla nad plazom dokazujejo, da podlago tankemu pokrovu močno zaglinjene gruščne preperine tvorijo neprepustne glinaste in laporne kamnine. Nad plazom in v sami plazini je več vodnih izvirov. Vso plazino sestavljajo kvartarni sedimenti, v zgornjem delu prevladuje ledeniška morena (glina, melj, dolomitni in laporni grušč, samice, bloki apnenca), v spodnjem delu je manj gline in več dolomitnega grušča s peskom in meljem. Drobirski plaz je relativno hitro zdrsnil. Ko se je drobirski plaz ustavil v Mangrtskem potoku, se je plazina razmočila (zaradi obilnih padavin in dotoka vode Mangartskega potoka) in nastal je drobirski tok. Na pobočju je ostala še okoli do m 3 materiala in obstaja nevarnost ponovne porušitve dela mase. Na pobočju so opazni počasni gruščnati tokovi, ki pa predstavljajo površinski proces in ne ogrožajo stabilnosti. 1. Uvod 6

7 Slika 1.2: Plaz Stože (foto: Ribičič). Vzrokov za nastanek je bilo več. Geološke razmere so zelo ugodne za nastanek plazu; tektonsko poškodovana podlaga, razpokan dolomit, upad plasti, številni izviri na površini. Dodatno k nestabilnosti prispevajo tudi potresi. Ukrepe, ki so se izvajali, lahko razdelimo dve skupini: interventni ter kasnejši ukrepi za zagotavljanje trajne rešitve (Majes, Beseničar, 2002). Takoj po drugi splazitvi plazu so se začeli izvajati ukrepi za preprečevanje morebitnih novih človeških žrtev, materialne škode, poslabšanja razmer na plazišču in v Logu pod Mangartom ter ureditev dostopa do plazišča zaradi raziskav (Ušeničnik, 2000). Prebivalci Loga pod Mangartom so bili začasno izseljeni, postavljen je bil alarmni sistem, struga Predelice se je pričela čistiti, postavljena sta bila montažna mostova in očistili so cesto na Mangart. H kasnejšim ukrepom pa spadajo vzpostavitev sistema opazovanja (enajst geodetskih opazovalnih točk, meritve pretokov Mangartskega potoka), nujni ukrepi za stabilizacijo in preprečitev širjenja plazu (odvodnjavanje voda za preprečevanje zamakanja, sondažna dela, laboratorijske preiskave, geotehnične obdelave), ponovna postavitev zajetja HE, priprava in načrtovanje objektov, priprava prostorskih aktov ter izgradnja varovalnih objektov (odvodnjavanje, razbijač drobirskega toka, ureditev strug, ureditev ceste na Mangart,...Izgradnja po fazah.) Plaz Strug (Koseč) Pri plazu Koseč gre za kombinacijo različnih pobočnih procesov (plaz, odlomi, drobirski tok). Plaz se je sprožil decembra Ustavil se je v dolini potoka Brusnik 130 višinskih metrov nad vasjo. Zaradi plazu je ogrožena vas Koseč ob potoku Brusnik ter vas Ladra. 1. Uvod 7

8 Slika 1.3: Plaz Strug (foto: Ribičič). Glavni vzroki za nastanek plazu so v geoloških in geografskih značilnosti pobočja. Kamninsko zgradbo območja sestavljajo spodnjekredni fliš (skrilavi glinavec, roženec, apnenčeva breča) ter zgornje kredne plasti iz rdečakastega ploščatega apnenca in rdečkastega laporja. Območje je podvrženo intenzivnim tektonskim procesom. Eden od vzrokov plazenja je tudi potres, ki je povzročil razpoke na mestu plazu. Nastale so zaledne razpoke, kar je povzročilo dodatno zamakanje. Spremembe na površju so vidne od nadmorske višine 730 do 1200 m, širina plazu je okrog 150 m, debelina od 5 do 10 m. Splazelo je okrog m 3 materiala. Prvi premiki plazu so bili opaženi po potresu leta Kamninskemu plazu, ki se je premikal okoli m na mesec, je sledil kamninski podor. Kamninski podor je priletel na pobočje, ki ga je obremenil in sprožil zemljinski plaz. Kamninski plaz se je umiril leta Tudi zemljinski plaz je relativno pri miru. Pobočje nad plazom se stalno podira, ob močnejšem deževju prihaja do intenzivnejših procesov. Nastajajo drobirski tokovi v materialu kamninskega plazu, ki tečejo čez zemljinski plaz. Geologija kaže, da vas Koseč leži na odkladninah drobirskih tokov (fosilni plaz). Obstaja nevarnost ponovnega podora. Ukrepi, ki so potrebni so podobni kot pri ostalih plazovih: opazovanje (geološko, hidrotehnično, geodetsko, inklinometri, civilna zaščita), alarmni sistem, opozorilni sistem (vremenska postaja), razširitev in vzdrževanje struge skozi Koseč (nov most) ter selitev iz neposrednega območja ogroženosti (na podlagi analiz so bila določena območja ogroženosti vasi) Povdarek sanacije je na preprečevanju širjenja in ustalitvi plazu ter nadomestnih gradnjah infrastrukturnih in stanovanjskih objektov. 1. Uvod 8

9 1.2.4 Macesnikov plaz Macesnikov plaz se intenzivneje spremlja od leta 1990, ko se je v poplavah jeseni sprožilo veliko število plazov v Savinjski dolini, med njimi tudi Macesnikov plaz. V letu 1992 so se pričele geološke preiskave in študije sanacije. Predlagano je bilo površinsko odvodnjavanje na robovih plazu ter geodetsko spremljanje premikov. Leta 1994 je bilo izvedeno površinsko odvodnjavanje, ki pa v zgornjem delu ne deluje več. Novembra leta 2000 se je premikanje pospešilo. Leta 1992 je bila dolžina plazu okrog 1100 m, povprečna širina 50 m, površina plazu 5,5 ha, volumen okrog m 3. Leta 2000 so dimenzije občutno večje; dolžina 2200 m, širina 100 m, površina 19 ha, prostornina m 3. Zgornji del plazu je relativno plitev, spodnji del globok okoli 20 m. Plaz se premika na površini okoli 100 m na leto. V spodnjem delu je osamelec, ki je plaz ustavil. Narejene so bile globoke drenaže. Vpliv drenaž in relativno sušno leto so plaz upočasnili. Macesnikov plaz predstavlja del starejšega, precej večjega fosilnega plazu, ki je nastal pred več sto leti. Aktivni plaz predtavlja le zgornji del mnogo večjega fosilnega plazu (širina do 350 m). Plazina je sestavljena iz gline z več ali manj grušča, v spodnjih legah iz zaglinjenega grušča. V zgornjem delu plazu se pojavljajo številni izviri in zamočvirjene cone, voda se vzdolž plazu združuje v potoke. Nivo podtalnice je v blizu površine. Macesnikov plaz ogroža Solčavo in cesto v Logarsko dolino. Nujni ukrepi: alarmni sistem, odvodnjavanje plazine, nadaljne raziskovanje (sondiranje). 1.3 KAKO ŽIVETI Z ZEMELJSKIMI PLAZOVI? Naravni naravni procesi predstavljajo nevarnosti za ljudi, stvarne in naravne dobrine, ki izhajajo iz gibanja vodnih, snežnih, ledenih, zemljinskih in kamninskih mas na zemeljski površini. V običajni delitvi pripadajo k tem procesom: snežni plazovi; padajoče kamenje / kamninski podori; visoke vode (poplave) / drobirski tokovi; zemljinski plazovi. Vsaka od teh štirih glavnih skupin obsega veliko število posameznih procesov, ki se lahko delijo glede na različna gledišča, npr. glede na: mehanizem gibanja (padanje, tok, plastično preoblikovanje, drsenje itd.); vsebovan material oziroma deležih teh materialov (voda, sneg, led, kamnina, zemljina); vsebovano prostornino in maso; hitrosti. Z naseljevanjem nevarnih območij se povečuje vpliv naravnih nesreč tako v razvitih kot tudi v nerazvitih državah. V marsikateri državi na svetu so ekonomske izgube zaradi plazov veliko večje kot zaradi katere druge naravne nesreče, vključno s potresi in poplavami. Smrtnih žrtev zaradi plazenja je več v razvijajočih državah, medtem ko so ekonomske izgube večje v industrijskem svetu. Naravne nesreče se pojavljajo z večjo frekvenco kot je zmožnost 1. Uvod 9

10 obnove zaradi preteklih dogodkov, tako v državah tretjega sveta kot tudi v industrijskih državah. V zadnjih letih se pojavlja trend v razvijanju opozorilnih sistemov, omejitvah rabe tal in izobraževanju ljudi s ciljem, da se zmanjša število žrtev in škoda brez dolgoročnega investiranja in dragih projektov stabilizacije pobočij. Prvi pogoj za uspešno preventivo je dobro poznavanje pojavov plazenja in lokalnih dejavnikov, ki ga povzročajo. S sistematičnim zbiranjem podatkov o nastanku, plazenju in sanaciji, nastane dobra osnova za preučevanje možnosti preventive. Takšna baza podatkov nam daje pomembno osnovo za oceno, kakšne vrste plazov lahko nastanejo na nekem območju in kakšna je verjetnost njihovega nastanka. Za preprečevanje smrtnih žrtev in škode pa moramo poznati tudi sociološke in ekonomske vplive. V medijih se pogosto govori o sanacijah in količinah denarja, ki bi ga država morala zagotoviti. Premalo pa se govori o izobraževanju ljudi, zavedanju nevarnosti in zmanjševanju osebne ogroženosti, zavarovanju pred škodo ter omejevanju neustrezne rabe tal. Šele ko ogroženost ni več sprejemljiva, naj bi na vrsto prišla sanacija. Sanacija je gradbeni poseg, s katerim preprečujemo ogrožanje okolja in ponovno vzpostavimo ravnovesje na pobočju s primerno varnostjo. Sanacijski ukrepi prispevajo k zanesljivosti sanacij, v kolikor je dokazana njihova učinkovitost, nosilnost posameznih elementov sanacij in uporabnost (Škrabl, 2001). Pred končno sanacijo plazu je treba plaz raziskati; ugotoviti njegove lastnosti, predvideti nadaljni potek plazenja ter določiti geotehnične lastnosti plazine in podlage. Raziskave so površinske (inženirskogeološko posnemanje in kartiranje, geodetske meritve, geofizikalne meritve, meritve deformacij na površini plazu) in globinske (meritve nivojev vode, določitev globine plazenja, meritve z inklinometri, testi vodoprepustnosti, geomehanske raziskave na jedrih vrtine, geomehanske raziskave in-situ) (Ribičič, Mikoš, 2002). Raziskave delimo na predhodne raziskave, projektne in kontrolne raziskave. Pri računski metodi projektiranja sanacij je treba računsko dokazati, da v življenski dobi sanacije plazišča ne bo preseženo nobeno mejno stanje nosilnosti ali uporabnosti sanacije in da ta ne bo povzročila mejnih stanj na objektih, ki se nahajajo na vplivnem območju plazišča. Stabilizacijo plazine, s katero se izboljšajo geomehanske lastnosti plazine ali območja v okolici drsine, dosežemo z injektiranjem, termično stabilizacijo ali mehansko stabilizacijo (zbijanje tal, menjava materiala). K posebnim sanacijskim ukrepom uvrščamo premostitve in zasaditev vegetacije. Povečanje stabilnosti pobočij se doseže z gradbenimi posegi oziroma podpornimi konstrukcijami (kamniti zidovi, gabioni, kašte, podporni zidovi, površinske konstrukcije, piloti, zagatne stene) (Ribičič, 2002b). Vodilo mora biti ekonomična sanacija, ki bo preprečila plazenje. Pri zelo velikih plazovih ni mogoče izvesti končne sanacije, tako da bi z gotovostjo preprečili nadaljne plazenje. 1.4 PRAVNA IZHODIŠČA Naravni pojavi, ki se odražajo kot nesreče ter pomenijo največjo nevarnost za ljudi in okolje so v Sloveniji razmeroma pogosti. Zato je leta 2002 Državni zbor RS sprejel Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. l. RS, št. 44/02), pred tem pa še Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. l. RS, št. 64/94, 87/01). Program predstavlja dobro izhodišče za obravnavo podorne ogroženosti prostora in zato je prav, da ga v nadaljevanju natančneje povzamemo v delih, kjer obravnava naravne nesreče in še 1. Uvod 10

11 posebej podorne pojave. Besedila naslednjih podpoglavij izvirajo iz številke 44/02 Uradnega lista RS, od koder so izbrani tisti deli Nacionalnega programa, ki se nanašajo na določanje ogroženosti prostora Splošno Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljevanju program) upošteva vse nevarnosti naravnih in drugih nesreč, ki ogrožajo ljudi, živali, premoženje, kulturno dediščino in okolje. Upošteva tudi naravne in druge danosti, ki vplivajo na nesreče in varstvo pred njimi ter človeške in materialne vire, ki jih je mogoče uporabiti pri obvladovanju nevarnosti in varstvu ogroženih. Program poleg nacionalnih interesov upošteva tudi obveznosti Slovenije, ki izhajajo iz sprejetih mednarodnih konvencij in sporazumov, načela in usmeritve Agende 21 s srečanja na vrhu v Riu ter temeljne cilje in usmeritve iz strategije Združenih narodov za varnejši svet v 21. stoletju. Program je usklajen z akcijskim programom Sveta Evropske unije o Civilni zaščiti, ki je usmerjen v spodbujanje medsebojnega sodelovanja držav članic pri varstvu in zaščiti prebivalstva, premoženja in okolja ob naravnih in drugih nesrečah. Program sledi splošnemu cilju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je zmanjšati število nesreč ter preprečiti oziroma ublažiti njihove posledice, da bi bilo življenje varnejše in bolj kakovostno. Usmerjen je v preventivo, ki je učinkovitejša in dolgoročno tudi cenejša od drugih oblik varstva pred nesrečami. Ker vseh nevarnosti, ki povzročajo nesreče, ni mogoče odpraviti, so v programu enakovredno obravnavane tudi vse tiste oblike varstva in pripravljenosti, ki omogočajo hitro in učinkovito ukrepanje ob nesrečah. V programu se ne ureja trajna sanacija posledic naravnih in drugih nesreč. Naravne nesreče po tem programu so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile. Druge nesreče so velike nesreče v cestnem, železniškem in zračnem prometu, požar, rudniška nesreča, porušitev jezu, nesreče, ki jih povzročijo aktivnosti na morju, jedrska nesreča in druge ekološke in industrijske nesreče, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi vojna, izredno stanje in druge oblike množičnega nasilja Dejavniki in vrste naravnih nesreč Naravne in druge nesreče povzročata narava in človek s svojimi dejavnostmi. Na njihov nastanek, potek in posledice pomembno vplivajo naravne in druge danosti, še zlasti lega, površje, kamnine, podnebje, padavine, vode, rastlinstvo, prebivalstvo, poselitev, urbanizacija, izraba tal, industrializacija in drugo. Z vidika naravnih nesreč so najpomembnejše reliefne prvine naklon, nadmorska višina in geografska lega. Za Slovenijo so značilne velike razlike v prostorski razporeditvi letnih padavin. Ob močnih nalivih, še zlasti, če so bila tla že namočena, visoke vode spremljajo tudi zemeljski plazovi, usadi, blatni tokovi in podori. Naravno rastlinstvo Slovenije je, razen nad višinsko gozdno mejo, gozd. Gozd preprečuje ali zmanjšuje erozijo prsti, zemeljske plazove, usade in podore, varuje pred snežnimi plazovi in vetrom ter blaži sušo. Poudarjeno zaščitno funkcijo imajo tako imenovani varovalni gozdovi, ki v Sloveniji pokrivajo dobre 4% površin. 1. Uvod 11

12 S stališča ogroženosti in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami štejemo za posebno občutljiva območja in ekosisteme predvsem kras, varovalne gozdove, območja s podtalnico, morje in obalo, gorski svet ter nekatera urbana območja. Poseben problem na Krasu so udori tal pod objekti. Gorska območja so ekološko zelo občutljiva, saj se tu odvijajo močni erozijski procesi, ki jih lahko človek z nepremišljenimi posegi še pospeši. Zelo pogosti so hudourniki, zemeljski plazovi, podori in snežni plazovi. Na teh območjih imajo gozdovi pomembno varovalno vlogo. Program navaja, da so najpogostejše naravne nesreče: neurja s točo, zemeljski plazovi, podori, usadi, poplave, žled in druge vremenske ujme; ter opisuje naslednje naravne nesreče (op.): potresi poplave poplavljanje morske obale obilne snežne padavine snežni plazovi nevihte viharji - močan veter suša pozeba žled toča požari v naravnem okolju epidemije nalezljivih bolezni epidemije živalskih nalezljivih bolezni zemeljski plazovi, usadi, podori V Sloveniji so pogosti tudi skalni podori. erozija Erozija je naravni proces, pri katerem sila vode spira in odnaša humus ali zemljino na površini oziroma spodjeda hribine. Erozija lahko deluje na večji površini (ploskovna) ali vzdolž vodotokov (linijska). Erozija lahko povzroči plazenja. Erozija je lahko tudi odnašanje humusa ali zemljine zaradi močnega vetra. V hribovitem svetu predstavlja velik problem tudi porušitvena erozija. Veliki kamninski podori so pogosti zlasti v Zgornji Soški dolini deloma pa tudi na drugih območjih. Stanovanjske, gospodarske in infrastrukturne objekte na mnogih območjih ogrožajo tudi padajoče kamenje in skale, ki se trgajo na pobočjih Temeljne naloge Temeljne naloge varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so: izvajanje preventivnih ukrepov; vzpostavitev in vzdrževanje pripravljenosti; opazovanje, obveščanje in alarmiranje ob nevarnostih in nesrečah; zaščita, reševanje in pomoč ob nesrečah; 1. Uvod 12

13 odpravljanje posledic nesreč. Težišče varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami naj bi bilo izvajanje preventivnih ukrepov, katerih namen je preprečiti nastanek nevarnosti oziroma odpraviti nevarnost, ki lahko povzroči nesrečo. Preventivo pa tudi druge ukrepe za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah praviloma ureja področna zakonodaja. V njej je to področje urejeno zelo različno, v posameznih zakonih dokaj celovito, v nekaterih zakonih pa zelo pomanjkljivo. Tudi financiranje sanacije posledic nesreč normativno ni ustrezno urejeno Preventivni ukrepi Cilj preventive je preprečiti, odstraniti ali zmanjšati varnostna tveganja. Preventiva je usmerjena predvsem v vire ogrožanja. Njen namen je predvsem preprečiti nevarnost, že obstoječe nevarnosti pa odstraniti ali vsaj zmanjšati. Temeljne preventivne ukrepe naj bi izvajala pristojna ministrstva, lokalne skupnosti ter gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije. Izvajanje preventivnih ukrepov mora biti zasnovano na ocenah ogroženosti in drugih strokovnih podlagah. Za nesreče, ki predstavljajo največjo nevarnost, bi bilo treba izdelati posebne strategije varstva, ki bi vključevale dolgoročne in kratkoročne cilje varstva, konkretne preventivne ukrepe ter priporočila za pripravljenost in ukrepanje ob nesreči. Vrste nesreč, za katere program predvideva ukrepe (op.): potresi poplave plazovi, usadi, podori snežni plazovi in obilne snežne padavine erozija nevihte, viharji, pozeba, žled suša toča požari: požari v naravnem okolju, požari na gradbenih objektih epidemije, epizootije, epifitije, infestacije nesreče z nevarnimi snovmi jedrske nesreče in druge radiološke nevarnosti nesreče v cestnem prometu nesreče na morju letalske nesreče Zaščitni ukrepi Zaščita pred nevarnostmi se zagotavlja s prostorskimi, urbanističnimi, gradbenimi ter drugimi tehničnimi ukrepi, zaklanjanjem, evakuacijo, nastanitvijo in oskrbo ogroženih prebivalcev, tehničnimi in drugimi sredstvi za osebno in skupinsko radiološko, kemijsko in biološko zaščito, odstranjevanjem in uničevanjem ostankov neeksplodiranih ubojnih sredstev ter zaščito nepremične in premične kulturne dediščine. Z omenjenimi zaščitnimi ukrepi se želi preprečiti neposreden vpliv nesreč na ljudi, živali, premoženje, kulturno dediščino in okolje. 1. Uvod 13

14 Prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi tehnični ukrepi se pripravljajo in načrtujejo v fazi priprave in izvedbe ustreznih dokumentov, povezanih s prostorskim planiranjem države in lokalnih skupnosti (prostorski plani, lokacijska dovoljenja), z določanjem potrebnih gradbenih ukrepov, ki jih je treba upoštevati pri gradnji objektov, ter z določanjem drugih tehničnih ukrepov, ki prispevajo k večji varnosti. Ocene ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami ter v zvezi s tem povezane ukrepe varstva pred nesrečo je treba upoštevati pri načrtovanju in izvajanju prostorskih planskih aktov ter pri projektiranju in gradnji objektov. Te ocene in ukrepi morajo biti zlasti upoštevani pri novih predpisih, ki bodo uredili posege v prostor in graditev objektov. Posebnega pomena pa je, da se tudi v novem prostorskem planu države upošteva potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Zavarovanje pred tveganji Po svetovni statistiki se je v zadnjih dvajsetih letih število velikih naravnih nesreč, še zlasti vodnih ujm, povečalo. Okoli 35 % vseh smrtnih žrtev in 30 % vse gospodarske škode so v tem obdobju povzročile poplave. Analize kažejo, da sta vzroka za povečevanje števila velikih naravnih nesreč in njihovih posledic predvsem velika koncentracija prebivalstva in materialnih dobrin na območjih, ki so izpostavljena vplivom naravnih nesreč, ter povečana ranljivost sodobnih industrijskih družb. Poletna neurja s točo, vodne ujme, zemeljski plazovi in druge naravne nesreče povzročijo v Sloveniji vsako leto škodo, ki v povprečju preseže 2 % BDP. V posameznih letih je škoda, ki jo povzročijo naravne nesreče, še znatno večja. Analize nesreč opozarjajo na nizko stopnjo zavarovanosti premoženja fizičnih in pravnih oseb pred nesrečami. Do leta 1994 so se na podlagi tedanje zakonodaje za odpravljanje posledic naravnih nesreč uporabljala solidarnostna sredstva. Ta sistem je oškodovancem ob nesrečah zagotavljal vračilo nastale škode, v povprečju 10 do 30% nastale škode. To ni vzpodbujalo sodobnejših oblik zagotavljanja varnosti pred tveganji zaradi naravnih nesreč, ki so značilne za tržna gospodarstva. Navedena zakonodaja je bila leta 1994 razveljavljena, vendar se stanje tudi po tem obdobju ni spremenilo. Stopnja zavarovanosti je ostala na približno enaki ravni, država pa pri odpravljanju posledic nesreč intervenira s proračunskimi sredstvi. Država bo morala v prihodnje več sredstev vlagati v preventivne dejavnosti. Poleg tega je potrebno: vzpodbujati dejavnosti za ublažitev posledic naravnih nesreč, zlasti v kmetijstvu, kjer s tehničnimi ukrepi škode ni mogoče preprečiti; vzpodbujati fizične in pravne osebe, da bi sklenili premoženjsko zavarovanje pred nesrečami. V Sloveniji lahko fizične in pravne osebe sklenejo požarno zavarovanje, zavarovanje stanovanjskih premičnin, zavarovanje motornih vozil, zavarovanje posevkov in plodov, zavarovanje živali, življenjsko zavarovanje in nezgodno zavarovanje. Osnovno zavarovanje pred naravnimi in drugimi nesrečami je požarno zavarovanje. Vanj so poleg požara vključeni še udar strele, eksplozija, vihar in toča, udarec zavarovančevega vozila v zavarovano zgradbo, padec letala, javne manifestacije in demonstracije. Pri tem se lahko zavarujejo stanovanjski, gospodarski ali proizvodni objekti, gozdovi in podobno. Pri stanovanjskem zavarovanju se lahko zavaruje stanovanjske premičnine (opremo stanovanja) za iste nevarnosti kot pri požarnem zavarovanju. 1. Uvod 14

15 V kmetijstvu obsega zavarovanje posevkov in plodov nevarnost toče, požara in strele. Dodatno zavarovanje je možno skleniti za pomladansko pozebo, vihar in poplavo. Pri zavarovanju mladih trajnih nasadov (sadovnjaki, vinogradi, hmeljišča) se lahko vključi nevarnosti zemeljskega plazu, snežnega plazu in erozije. Gozdove se lahko zavaruje s požarnim zavarovanjem in sicer za požar, strelo, vihar, zemeljske in snežne plazove in podobno. Živali pa se lahko zavarujejo pred nevarnostmi zemeljskega in snežnega plazu, požara, strele, viharja, eksplozije, prometne nesreče in poplave. Kužne bolezni (epidemije, epizootije) so običajno izključene iz zavarovanja. Zavarovanje pred nevarnostmi naravnih in drugih nesreč se širi zelo počasi Ocenjevanje škode Z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je določeno, da škodo, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče, ocenjujejo državna in regijske komisije za ocenjevanje škode, ki jih ustanovi vlada. Vlada RS je tudi prepisala metodologijo za ocenjevanje škode. Sanacijo škode izvajajo prizadete fizične in pravne osebe ter lokalne skupnosti in državni organi, v skladu s svojimi pristojnostmi. Dejanska praksa pri ocenjevanju škode nekoliko odstopa od veljavne zakonske ureditve. Škodo ocenjujejo občinske komisije, ki jih imenujejo župani. Posamezni naravni pojavi se opredeljujejo za naravne nesreče brez predhodne celovite analize podatkov, zasnovane na dolgoletnem spremljanju pojavov, zato v večini primerov ocene niso objektivne Temeljni cilji, naloge in način nihovega uresničevanja Naravne in druge nesreče zahtevajo načrtno in celovito varstvo. Pri njegovem izvajanju se morata kot vodilni upoštevati načeli o preventivi ter o deljeni odgovornosti oziroma sodelovanju pri ukrepanju. Na podlagi ocen ogroženosti, ocene stanja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede na razpoložljive človeške in materialne vire se določajo tudi temeljni cilji, naloge in način njihovega uresničevanja, ki jih morajo upoštevati državni organi, lokalne skupnosti in drugi nosilci varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Na podlagi splošnega cilja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je zmanjšati število nesreč in njihove posledice s preventivnim delovanjem, program med drugimi navaja tudi dva temeljna cilja (op.): izboljšati možnosti napovedovanja, odkrivanja in spremljanja nevarnosti naravnih in drugih nesreč; izboljšati splošno pripravljenost na naravne, tehnične in tehnološke nesreče ob spoštovanju načel trajnostnega razvoja; Nekatere izmed temeljnih usmeritev za načrtovanje in izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki opredeljujejo tudi način uresničevanja nalog na tem področju, so (op.): dajati prednost preventivnim oblikam varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, upoštevajoč načela trajnostnega razvoja, sonaravnega upravljanja z naravnimi viri ter deljene odgovornosti oziroma sodelovanja; ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se mora upoštevati pri prostorskem in urbanističnem načrtovanju, s sodobnimi tehničnimi predpisi za 1. Uvod 15

16 graditev objektov pa zagotoviti njihovo varnost glede na pričakovane učinke naravnih in drugih sil; z instrumenti urejanja prostora je potrebno nove dejavnosti v prostoru usmerjati izven območij, ki so ogrožena zaradi naravnih in drugih nesreč; ocena ogroženosti zaradi naravnih nesreč je obvezna sestavina strokovnih podlag za pripravo občinskih planov; načrtno se mora pospeševati osebna zavarovanja pred tveganji pri dejavnostih v prostem času, pospeševati zavarovanja pred naravnimi in drugimi nesrečami ob krepitvi vloge zavarovalnic pri izvajanju preventivnih oblik varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v povezavi s tem pa postopno zmanjševati finančno pomoč države pri odpravljanju posledic naravnih nesreč; načrtno je treba vzpostaviti sistem ocenjevanja škode ob naravnih in drugih nesrečah; Izmed nalog za odpravo ali vsaj bistveno zmanjšanje tveganja na posameznih področjih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki jih program navajo so zanimive zlasti naslednje (op.): dopolniti zakonodajo v potrebnem obsegu glede na novo politično teritorialno razdelitev države (pokrajine); področno zakonodajo dopolniti z ukrepi za preprečevanje nesreč oziroma zmanjšanje njihovih posledic; dopolniti predpise s področja načrtovanja in urejanja prostora s stališča varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; izpeljati revizijo tehničnih predpisov in standardov za projektiranje in graditev objektov glede na ogroženost zaradi naravnih in drugih nesreč ter jih uskladiti s predpisi in standardi EU. Pripraviti in uveljaviti se mora tudi predpise in standarde za sanacijo in utrditev obstoječih objektov; dopolniti predpise o izvajanju zaščitnih ukrepov. izdelati mikrorajonizacijo potresne, poplavne, požarne in druge ogroženosti najbolj ogroženih mestnih in drugih naselij; izdelati metodologijo ocenjevanja škode ob naravnih in drugih nesrečah; Smernice za razvojno in raziskovalno delo ter financiranje Program med drugim navaja, da se bo v prihodnosti dopolnilo ciljni raziskovalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami z raziskavami o (op.): razvoju metod za ocenjevanje ogroženosti in škode ter družbenih in ekonomskih posledicah nesreč; Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se financira iz proračuna države, proračunov občin, požarne takse, zavarovalnin ter sredstev gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ni le neposredna varnost ljudi in premoženja, temveč je to varstvo integralni del varstva okolja in del globalne varnosti. To pa zahteva celovito reševanje problemov, ne le na lokalni in državni ravni, temveč tudi na mednarodni ravni. 1. Uvod 16

17 Zakon o vodah (Ur. l. RS, št. 67/02, 110/02) v 176. členu omenja podore v zvezi z inšpekcijskim nadzorom. V poglavju (83. člen) zakon govori o ogroženih območjih: (1) Zaradi zagotavljanja varstva pred škodljivim delovanjem voda se določi območje, ki je ogroženo zaradi: 1. poplav (v nadaljnjem besedilu: poplavno območje), 2. erozije celinskih voda in morja (v nadaljnjem besedilu: erozijsko območje), 3. zemeljskih ali hribinskih plazov (v nadaljnjem besedilu: plazljivo območje) in 4. snežnih plazov (v nadaljnjem besedilu: plazovito območje). (2) Območje iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: ogroženo območje) določi vlada, ob upoštevanju naravnih možnosti, da pride do škodljivega delovanja voda, števila potencialno ogroženih prebivalcev in velikosti možne škode na objektih, zemljiščih in premoženju. (3) Zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda se zemljišče na ogroženem območju lahko razvrsti v razrede glede na stopnjo ogroženosti. (4) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, podrobneje predpiše metodologijo za določanje ogroženih območij in način razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti Zakonska ureditev v tujini Leta 1967 so se v departmaju Isère v Franciji pojavile prve uradne karte naravnih tveganj z uporabo člena R Urbanističnega zakonika, ki pravi (Besson, 1996): Gradnja na zemljiščih, ki so izpostavljena neki naravni nevarnosti kot je na primer poplava, erozija, udor, podor, snežni plaz, je lahko, če je odobrena, podrejena posebnim pogojem. Ta zemljišča so omejena s prefektoralnim odlokom, po izvedeni (javni) anketi in mnenju občinskega sveta. Do sedaj realiziran dosje departmaja Isère vsebuje naslednje akte (Besson, 1996): coniranje občinskega ozemlja v skladu s predpisi in na temeljni topografski karti 1:10000 na kateri nastopajo nezazidljiva območja in pogojno zazidljiva območja: imenuje se»občinska karta naravnih nevarnosti«, toda urbanizirani sektorji ali sektorji bodoče urbanizacije so predstavljeni na temeljni katastrski karti; predstavitveno poročilo, ki opisuje občino v morfološkem, podnebnem, ekonomskem in geološkem planu ter utemelji coniranje; model tipičnega predpisa, imenovanega zakonske določbe za uporabo na področjih, ki so izpostavljena naravnim nevarnostim. Grafična dokumentacija (poleg predstavitvenega poročila in predpisa je tudi to določeno z odredbo iz l. 1993) vsebuje štiri sestavne dele: 1. karta prostorne omejitve naravnih pojavov (na temeljni topografski karti v merilu 1:25000 ali 1:10000) 2. karta nevarnosti (na temeljni topografski karti v merilu 1:10000 ali 1:5000) 3. karta ranljivosti (na temeljni topografski karti v merilu 1:25000) 1. Uvod 17

18 4. načrt v skladu s predpisi (rdeča, modra, bela cona) (na temeljni katastrski karti v merilu 1:5000) Preglednica 1.4: Primerjava nekdanjih in nedavnih postopkov (skrajšano po Besson, 1996). Cilj Obseg naravnih tveganj Člen R urbanističnega zakonika Javno objaviti tveganje in ne urediti nevarnih območij Načrt izpostavljenosti tveganjem P.E.R. Zakon z dne 13. julija 1982 Odredba z dne 15. marca 1993 Javno objaviti tveganje in zmanjšati stroške opustošenj, ki jih ta tveganja povzročijo Zadeva Prihodnje konstrukcije Konstrukcije, ureditveni ukrepi in obstoječe ter prihodnje dejavnosti Načrt preprečitve tveganj PPR Zakon z dne 2. februarja 1995 Odredba z dne 5. oktobra 1995 Javno objaviti tveganje in sprejeti prevencijske ukrepe, zaščitne ukrepe in varovalne ukrepe na izpostavljenih območjih in na posredno izpostavljenih območjih Konstrukcije, objekti, ureditveni ukrepi, gospodarske izrabe, obstoječe in prihodnje dejavnosti Prednosti +: upeljan, hiter, funkcionalen postopek +: upravlja z vsemi rabami in uporabami tal, +: na nivoju vsake parcele določa tveganje in princip zaščite, +: uvaja urbanistične predpise in gradbene predpise +: upoštevanje nevarnosti za osebe +: prilagodljiv, sposoben moduliranja, hiter postopek +: upravlja z vsemi rabami tal +: uvaja urbanistične, gradbene, upravljalske predpise za posameznike in skupnosti +: ublažitev retroaktivnega učinka PER-a Besson (1996) še navaja: Kartografija območij padajočih skal vsebuje osamljene primere padanja skal vendar pa tudi masivna zrušenja manjših prostornin. Taka kartografija v nobenem primeru ne more oceniti premikov obsežnih pobočij. Za izdelavo prvih kart naravnih tveganj v skladu s predpisi ( ) je bila edina uporabljena metoda ker je bila tudi edina na voljo terensko opazovanje. Razdelimo ga na naslednji način: opazovanje območja prožitve skal za presojo prostornin, ki se lahko mobilizirajo opazovanje pobočja zaradi presoje vrste tal in gostote vegetacijskega pokrova opazovanje predvidenega območja odlaganja z označitvijo blokov, ki so ostali na mestu in raziskavo informacij s strani prebivalcev zaradi datacije dogodkov na meji možnega. 1. Uvod 18

19 2 IZRAZJE Z namenom nedvoumnega razumevanja nastopajočih pojmov je potrebno opredeliti znanstveno izrazje na področju tveganj in na področju samega pojava masnih gibanj. Izrazno neskladje pogosto prinaša omejitve in težave pri uporabi produktov obdelave tveganj (karte, študije,...) in zato je nujno potrebna natančnejša obravnava. 2.1 SPLOŠNO O NESTABILNOSTI POBOČIJ Pojave porušenje naravnega ravnovesja lahko delimo (Ribičič, 2002a): v hribinah na: hribinske zdrse hribinske podore drsenje, prevračanje, kotaljenje, padanje posameznih blokov, grušča, kamnov v zemljinah na: plazenje po ploskvah ali na stiku zemljine s podložno hribino polzenje zemeljskih mas, ki iz izvora plazenja navzdol polzijo gravitacijsko tokove, ki tečejo s hitrostjo tekočin ter poleg vode in zraka vsebujejo znaten delež grobih frakcij Slika 2.1: Površinski zemljinski plaz kot del zemeljskega plazu Strug (foto: Ribičič). Številne pojave porušenja naravnega ravnovesja na zemeljskem površju zaradi delovanja gravitacije in zunanjih procesov denudacije uvrščamo pod zemeljske plazove (Ribičič, 1999). Zaradi neugodnega delivanja eksogenih sil, lahko pride do porušitve ravnotežja in zdrsa dela pripovršinske kamnine, zemljine ali hribine. Po definiciji je plazenje gibanje zemljinskih ali kamninskih mas po pobočju pod vplivom gravitacije (Varnes, 1978). 2. Izrazje 19

20 Do zdrsa pride, ko teža dela kamnine prekorači strižno trdnost na kritični ploskvi. Notranji odpor določenega materiala proti strižnemu prestrigu po ploskvi se izraža s kotom notranjega trenja in kohezijo tega materiala, pri nevezanem materialu pa samo s kotom notranjega trenja. Ko je prekoračena notranja strižna trdnost materiala, pride do porušitve. V idealnem materialu je porušitev po krožni drsini. Obstajajo številne klasifikacije plazov, ki temeljijo na različnih lastnostih plazenj (Varnes, 1984): hitrosti (od izjemno hitrega do hitrega, počasnega in izredno počasnega) oddaljenosti od izvora (se ne razširja, podaljša v spodnjem delu, znatno podaljšanje,...) dinamike premikov (aktivni, umirjeni, fosilni, potencialni), razširjanja (napredujoč, umikajoč, odpirajoč, razširjajoč, omejujoč, pojemajoč, premikajoč), oblike (kompleksna, sestavljena, večvrstna, zaporedna, enostavna), vsebnosti vode (suh, vlažen, z vodo prepojen, zasičen), vrste materiala (kamnina, nanos, zemljina), vrste premikanja (padanje, kotaljenje, drsenje, razlivanje, tečenje), globine (zdrs humusa, plitek plaz, srednje globok, globok, zelo globok) oblike drsne ploskve (krožna, linijska, kombinirana, nepravilna) Najpogosteje se plazove deli v kamninske, zemljinske plazove in tokove. Tipično hribinsko plazenje so zdrsi po diskontinuitetah v hribini. Pri zemeljskih plazovih telo plazu sestavljajo zemljine. Zdrs se pojavi znotraj mase zemljine ali pa na kontaktu zemljine s podlago. Slika 2.2: Posledice drobirskega toka v Logu pod Mangartom (foto: Ribičič). 2. Izrazje 20

21 Kompleksni plazovi so sestavljeni iz več tipov plazenja. V realnosti večina plazov vsebuje več kot en tip premikanja, lahko se pri gibanju navzdol preoblikuje v drug proces. Skalni podor ali padanje kamenja se lahko preoblikuje v obliko toka in se potem imenuje skalni plaz. Takšna oblika porušitve je zelo uničujoča, saj doseže velike hitrosti (zaradi utekočinjenja (voda) ali generiranja toplote). Naslednja oblika so drobirski tokovi. Drobirski tok lahko opišemo kot hitro masno gibanje zemeljskih gmot ali erozijskega drobirja zaradi delovanja težnosti ob izraziti prisotnosti vode, in sicer kot nekakšen prehod od plazenja tal z manjšo vsebnostjo vode h gibanju sedimenta v hudourniških in rečnih strugah s prevladujočo prisotnostjo vode (Mikoš, 2000). Posebnost drobirskega toka je tudi, da običajno vsebuje razen vode in erozijskega drobirja tudi humus in drug organski material (drevje, veje). Drobirski tok se sestoji iz večjih klastov, ki so vključeni v matriko finega materiala in vsebuje od 70 do 90 utežnih procentov sedimentov. Opazovane hitrosti so od 0.5 do 20 m/s. Kadar gre za mešanico vode in drobnejših zrn, govorimo o blatnih tokovih. Blatni tokovi vsebujejo od 40 do 70 utežnih procentov sedimentov, hitrosti so lahko zelo majhne do izredno velike. Ločimo tri glavne procese drobirskega toka (Ribičič, 2000): proženje, gibanje (tok) in odlaganje. Drobirski tok se sproži navadno z drsenjem sedimentov po hribinski podlagi, ko se napoji z vodo. Tokovi navadno sledijo obstoječim drenažnim potem, ki imajo navadno V obliko. Del materiala se lahko odlaga že med potovanjem toka navzdol, večina se odloži tam, kjer se naklon kanala zmanjša (v dolini). So zelo uničevalna oblika gibanja, kjer obilne padavine ali taljenje snega mobilizira drobir in ga vključi v tok. zgornji odlomni (glavni) rob nov odlomni rob PLAZ (PLAZINA) območje praznenja desna (stranska) drsna razpoka GLAVA KRONA območje kopičenja bočno narivanje PETA radialne razpoke prečne razpoke NOGA tok plazine peta narivanja (toka) peta plazine TELO drsna ploskev (drsina) vzdolžne razpoke prečne razpoke sekundarni odlomni rob zgornja drsna ploskev Slika 2.3: Zgradba plazu in elementi popisa plazu (Ribičič, 2002b). 2. Izrazje 21

22 Plazenje razdelimo v več faz. Najprej se pojavi lezenje oziroma deformacija z lokalnimi nastanki strižnih razpok. Hitrost premikov v tej fazi je zelo majhna. Sledi predplazenje, kjer se nastale deformacije združijo v drsno ploskev. Nato nastopi pravo plazenje s premiki vzdolž drsne ploskve. V tej fazi so hitrosti največje. Zadnja faza je faza stabilizacije. Plazišče je del pobočja, kjer se nahajajo plazovi ter labilna in porušena področja. Vplivno območje plazišča je del površine, na kateri se odražajo vplivi plazišča. Na sliki 2.3 je prikazana zgradba plazu in njegovi elementi. V procese plazenja in ostala gibanja mas je vključeno veliko število dogodkov. Inženirji, ki se srečujejo s plazenjem, so v glavnem zainteresirani za preprečevanje škodljivih učinkov. V večini primerov vzroka za plazenje ni mogoče odstraniti in je zato lahko bolj ekonomično zmanjševati učinke brez odpravljanja vzrokov. Nekateri plazovi se zgodijo v posebnem okolju in lahko trajajo le nekaj sekund. Škodo se lahko odpravi in vzroki so lahko zanimivi le za znanstvenike. Bolj pogosto pa se plazovi zgodijo zaradi geoloških, topografskih in klimatskih razmer, ki so značilna za večja območja. Vzroke moramo v takih primerih razumeti, da se lahko plazenju izognemo ali pa ga kontroliramo. Zelo redko je vzrok plazenja en sam. Navadno ima vzrok v sami formaciji kamnine in njenimi fizikalnimi lastnostmi in dogodki, kot so erozija, preperevanje, tektonika,...na koncu pa nek dogodek, ki je lahko trivialen, sproži plazenje. Samo zadnjega dogodka ne moremo smatrati za vzrok, saj je le zadnji sprožitelj (trigger). Vsi plazovi se sprožijo zaradi prekoračitve strižne trdnosti. Tako lahko razdelimo procese na tiste, ki strižno silo povečujejo in tiste, ki jo zmanjšujejo. Faktorji, ki prispevajo k povečevanju strižne sile so (Varnes, 1978): odstranitev lateralne podpore (erozija, pretekli plazovi, spodkopavanja zaradi gradbenih del), preobremenitev (teža dežja, snega, akumulacija splazelega materiala, vegetacija, teža zgradb, teža vode iz cevi, ki puščajo ali iz kanalizacije neurejeno odvodnjavanje,...), tresenje tal (potres, vibracije), odstranitev spodaj ležeče podpore (spodkopavanje brežine, preperevanje, erozija zaradi raztapljanja materiala, rudarjenje,...), lateralni pritisk (voda v razpokah, zmrzovanje vode v razpokah, hidratacija gline, mobilizacija rezidualnih napetosti). 2.2 TERMINOLOGIJA TVEGANJA Raziskovanje pojma naravne nevarnosti se je začelo kot preučevanje družbenih zaznav izjemnih dogodkov, ki se pojavljajo v naravi. Tveganje, nevarnost, nesreča in tudi izjemni dogodek so pojmi, ki se jih je v preteklosti in se jih še zmeraj pogosto medsebojno zamenjuje. Izjemni dogodek sicer predstavlja bistven del terminologije tveganja, a ne spada v isti pomenski sklop, saj so tveganje, nevarnost in nesreča odvisni od posameznikove in/ali družbene zaznave. Čeprav so naravni dogodki, nevarnosti in nesreče od nekdaj globoko vplivali na družbo, se je moderna analiza nevarnosti začela šele v 30-ih letih z Gilbertom Whiteom in ker je popularnost raziskav v zvezi z nevarnostmi naraščala, so v 70-ih letih White in drugi razvili študijsko področje, ki je izzvalo znanstvenike z vsega sveta k nadaljnjemu razvijanju modela 2. Izrazje 22

23 naravnih nevarnosti (Smith, 1996). Razvitje takšnega modela ni enostavno, večinoma zaradi ujetosti v lastno terminologijo, saj pomenu posameznih besed manjka natančnosti, zlasti zato, ker se ti pojmi nahajajo tudi v vsakdanji jezikovni uporabi, da ne omenjamo postopkov prevajanja v različne jezike, pri čemer ti termini prevzamejo še širši obseg definicij (Varnes, 1984). Avtorji različnih besedil sicer poskušajo opredeliti izrazje s področja tveganja, vendar so take definicije praviloma edinstvene in lastne posameznim avtorjem. Poskus ureditve izrazja s tega področja je bil narejen leta 1982, ko je UNDRO (United Nations Disaster Relief Organization; zdaj UNDHA, United Nations Department of Humanitarian Affairs) razmejila termin nevarnost od termina tveganje z definicijama, ki sta bili mišljeni za univerzalno uporabo, a se je njuna narava žal izkazala za ne dovolj splošno, saj so si bili avtorji še vedno prisiljeni preskrbeti lastne definicije. Morda je preveč zapleteno aplicirati neke univerzalne pomene na izrazje in zasnove študij naravnih nevarnosti in tako je posamezniku prepuščena določitev lastnih definicij, ki temeljijo na osebni zaznavi. Tudi pri nas bi lahko vzeli za izhodišče terminološke obravnave definicij pojmov kot jih je postavila UNDRO in jih s ciljem poenotenja izrazov v slovenščini povzema Lapajne (1987): Nevarnost (hazard) je (naravna ali druga ustrezna) danost za katerikoli neugoden pojav, ki je povezan z možno nesrečo in lahko povzroči neugodne učinke. Govorimo o potresni, poplavni, požarni itd. nevarnosti. Nevarnost je verjetnostni pojem in jo opredeljujemo z verjetnostjo prekoračitve, torej z vrednostmi med 0 in 1. Ogroženost (risk) so možne družbene in ekonomske posledice bodočih nesreč. Govorimo o potresni, poplavni, požarni itd. ogroženosti. Ogroženost je verjetnostni pojem in jo lahko opredelimo z verjetnostjo prekoračitve. Odvisna je od nevarnosti, ranljivosti in od časa izpostavljanja. Določujejo jo vrednosti med 0 in 1. Ranljivost (vulnerability) je pričakovana stopnja izgub (ali poškodb) danega ogroženca ali skupine ogrožencev ob morebitni nesreči. Govorimo o potresni, poplavni, požarni itd. ranljivosti. Ocenjujemo jo navadno z vrednostmi med 0 in 1. Tveganje (acceptable risk) je tista ogroženost, ki jo zavestno sprejmemo kot sprejemljivo. Natančneje je to tista verjetnost prekoračitve, ki jo jemljemo kot osnovo za določitev projektnih zahtev v graditeljstvu ali pri družbenoekonomskih posegih. Ogroženci (elements at risk) so vse sestavine življenjskega prostora, npr. Prebivalstvo, družbena in zasebna lastnina, družbene in ekonomske aktivnosti, ki so ogrožene na danem območju. Ogrožena vrednost (value at risk) so možne ekonomske izgube na danem območju. Verjetnost prekoračitve (exceedance probability) je verjetnost, da bo v danem obdobju na danem mestu ali območju prekoračena določena vrednost neke značilne fizikalne oz. geofizikalne (lahko tudi statistične) količine, ki za dane potrebe sprejemljivo količinsko opredeljuje nesrečo, ali verjetnost, da bodo presežene določene družbene in ekonomske posledice nesreče. Ima vrednost med 0 in 1. Čas izpostavljanja (exposure time) je doba, ki jo upoštevamo pri oceni nevarnosti ali ogroženosti. Pri projektiranju je to navadno življenjska (amortizacijska) doba objekta. Škoda (damage) obsega ekonomske izgube, ocenjene po nesreči. 2. Izrazje 23

24 Naslednji odstavki so sestavljeni iz nekaterih dokumentiranih definicij terminov nevarnost, tveganje in nesreča in iz razprave o njihovi veljavnosti. Kje začeti pri razpravi o teh terminih? Opazimo lahko sosledje za nek izjemen naravni dogodek: nevarnost tveganje nesreča (Alexander, 1993). Ker preučevanje naravnih nevarnosti kroži okoli izjemnega naravnega dogodka samega, je pomembno ugotoviti, kako dogodek umestiti v terminologijo. Začnimo torej s terminom nevarnost, ker se pogosto implicira, da sta dogodek in nevarnost sinonima Nevarnost Preden kakorkoli opredelimo termin nevarnost se moramo zavedati pojma izjemnega dogodka, ki je preprosto povedano katerikoli dogodek v geofizikalnem sistemu, ki izkazuje relativno visoko varianco (White, 1974). Po Kienholzu (1998) pa je sistem množica elementov (objektov) in množica razmerij (zvez), ki obstajajo med temi elementi in njihovimi lastnostmi (formalne in funkcionalne zveze). Taka definicija izjemnega dogodka ne vključuje pojma nevarnosti, torej obstaja med njima določena razlika. Najbolj razširjena je definicija nevarnosti kot verjetnosti nastopa potencialno nevarnega pojava v določenem časovnem intervalu in na nekem območju (Varnes, 1984). Ameriški geološki inštitut opredeljuje nevarnost kot geološko stanje ali pojav, ki se pojavlja v naravi ali je ustvarjen s strani človeka in predstavlja tveganje oziroma je potencialno nevaren za življenja ali lastnino (Alexander, 1993). Nevarnost je naravni dogodek, ki ogroža življenja in lastnino (Whittow, 1979). Nevarnost je najbolj opazna kot proces, ki se pojavlja v naravi ali je sprožen s strani človeka oziroma kot dogodek s potencialom ustvariti izgubo (Smith, 1996) Nevarnost je stanje, razmere ali potek, iz katerega lahko nastane škoda. Je možnost nastopa nevarnega procesa s povzročitvijo škode. Obstajajo tri vrste nevarnosti: izpeljana (ni dokazana za neko mesto), pogojna (v sedanjih okoliščinah ne obstaja) in dokazana (na nekem mestu deluje in pušča sledi, kakor je dokazano) (Kienholz, 1998). Isti avtor opredeljuje škodo kot negativno vrednoteno posledico dogodka ali poteka, ki je lahko neposredna ali posledična; škodni potencial kot skupek možne škode v enem nevarnem procesu, velikost možne škode in vsoto ogroženih ali škodno ogroženih vrednosti v opazovanem okolju; škodni proces pa kot naravni potek, ki lahko povzroči škodo. Naravni dogodek (geološki, geomorfološki, klimatološki, ), je preprosto naraven pojav oziroma proces, medtem ko je naravna nevarnost potencialno nevarna človeškim življenjem in materialnim dobrinam ali po Kienholz (1998): Naravna nevarnost je od nekega nevarnega procesa v naravi objektivno grozeča nesreča in povezuje vse poteke in vplive narave, ki so lahko škodljivi za osebe in/ali stvari. Čeprav imamo jasno utemeljitev, zakaj pojma dogodek in nevarnost nista sinonima, je pomembno spoznati, da se medsebojno ne izključujeta, ker se izjemni dogodki pojavljajo tudi na območjih, ki jih zasedajo ljudje. Večina avtorjev se strinja, da mora definicija nevarnosti vključevati interakcijo med ljudmi in dogodkom: Nevarnost vključuje človeško populacijo, ki se podvrže tveganju 2. Izrazje 24

25 geofizikalnih dogodkov. (Alexander, 1993); Je potencialna grožnja ljudem in njihovim dobrinam. (Smith, 1996). Avtorja eksplicitno poudarita odnos med nevarnostjo in poseljenim območjem, a kljub temu izpustita dejavnik, ki je bistvenega pomena za definicijo nevarnosti, in sicer pomembnost različne percepcije pojma nevarnosti s strani posameznika in/ali družbe. Različni posamezniki in/ali kulture iz različnih svetovnih regij zaznavajo in torej tudi klasificirajo izjemne dogodke z različnimi stopnjami. Upoštevati je treba družbeni zaznavi prilagojene značilnosti, ki določajo nevaren dogodek oziroma nevarnost (preglednica 2.1). Preglednica 2.1: Značilnosti nevarnosti in njihove definicije (Burton, 1978). značilnost nevarnosti magnituda frekvenca trajanje področna razsežnost hitrost začetka prostorska razpršenost časovni interval definicija izjemni so le tisti nastopi, ki presegajo nek običajen nivo magnitude kako pogosto lahko pričakujemo, da bo nek dogodek dane magnitude, nastopil v dolgem povprečju čas obstoja nevarnega dogodka na vrhuncu prostor, ki ga pokriva nevaren dogodek čas med prvim nastopom in vrhuncem dogodka vzorec porazdelitve po prostoru, v katerem lahko nastopijo njegovi učinki naključno do periodično razporejeno zaporedje dogodkov vzdolž kontinuuma White (1974) definira nevarnost kot interakcijo ljudi in narave, ki ji vladata soobstoječi stanji, stanje prilagajanja sistema človeške rabe in stanje narave v sistemu naravnih dogodkov. Če vključimo še družbeno zaznavo, dobimo, da je nevarnost interakcija med sistemom upravljanja s človeškimi viri in izjemnim naravnim pojavom, ki je lahko izvorno geofizikalen, atmosferski ali biološki in v veliki meri presega normalna človeška pričakovanja v smislu svoje magnitude ali frekvence ter povzroča materialno škodo na infrastrukturi in/ali izgubo življenj (Chapman, 1994). Poleg družbene zaznave naravnega pojava je potrebno izpostaviti tudi vrednostni sistem oziroma, kaj je ljudem pomembno ali jim predstavlja neko vrednost (Gravley, 2001): Nevarnost je interakcija med ljudmi in izjemnim naravnim dogodkom, upoštevaje družbeno zaznavo in vrednostni sistem. Sistem je množica elementov (objektov) in množica razmerij (zvez), ki obstajajo med temi elementi in njihovimi lastnostmi (formalne in funkcionalne zveze) (Kienholz, 1998). Še jezikoslovno-prevajalski aspekt problema. Angleško besedo haz ard (/'hæzed/ n 1 [C] risk; danger) prevajam kot nevárnost ( i ž (á) 2. razmere, okoliščine, zaradi katerih lahko pride do nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh 5. lastnost, značilnost nevarnega; SSKJ), ker se v slovenščini pojem nevarnost že uporablja v uveljavljenih besednih zvezah s področja naravnih nesreč, npr. požarna nevarnost, potresna nevarnost, in v smislu obstoječih angleških ustreznikov npr. fire hazard, earthquake hazard. 2. Izrazje 25

26 2.2.2 Tveganje Pojem tveganja se pogosto zamenjuje s pojmom nevarnosti in del krivde lahko pripišemo prevajalskim virom: Zlasti naši francoski kolegi svetujejo, da je francoska beseda risque ekvivalent angleški besedi hazard kot se jo uporablja za nastop dogodka namesto za posledično škodo ali izgubo. (Varnes, 1984) Ta primer je lingvistični problem, ki obstaja znotraj katerekoli razširjene študije in verjetno igra manjšo vlogo v zmedi med tveganjem in nevarnostjo. Na primer, Smith (1996) definira tveganje kot verjetnost nastopa nevarnosti, medtem ko Varnes (1984) definira nevarnost kot verjetnost nastopa potencialno škodljivega pojava. Ti dve definiciji sta praktično identični in odražata nezanesljivost terminologije ter napeljujeta na natančnejši premislek o tem, ali sta tveganje in nevarnost le dve različni besedi za isti pojem. Na primer, oblak kumulus je nevarnost za letalstvo, kakor je greben nevarnost za plovbo in je led na cesti cestna nevarnost. Dokler te pojave puščamo ob strani in ne morejo interaktirati z objekti kot so na primer letalo, ladja ali avto, tudi ni tveganja, čeprav nevarnost obstaja. Tako lahko zmotno pridemo do zaključka, da pojma nevarnosti sploh ne rabimo in se lahko osredotočimo le na tveganja, a temu ni tako in ga kljub vsemu potrebujemo, ker opisuje vrsto pogojev, ki lahko nastopijo na različnih lokacijah v oblaku ali vzdolž grebena in za kvantifikacijo tveganja z določeno posledico je potreben dobro definiran, detajliran prostorsko-časovni scenarij. Vprašanje podajanja tveganja s kvalitativnimi ali kvantitativnimi termini je odvisno zgolj od velikosti njegovih napak. Če so napake velike, lahko uporabimo kvalitativno vrednotenje tveganja z oceno tveganja na lestvici, ki je razdeljena npr. na visoko, srednje, nizko in zelo nizko tveganje. Kvantitativno vrednotenje tveganja pa omogoča numeričen izračun tveganja in primerjanje med vrednostmi. Med tveganjem in nevarnostjo lahko ločimo tudi s pomočjo analogije dveh oseb, ki prečkata ocean, ena na ladji in druga v čolnu. Glavna nevarnost (globoka voda in visoki valovi) je za obe osebi enaka, toda tveganje (verjetnost utopitve) je večje za osebo v čolnu. Podobno je v primeru potresa. Za nekoga, ki živi v utrjeni stavbi in za nekoga, ki živi v baraki sta potresni nevarnosti isti, vendar je potresno tveganje veliko večje za tistega v baraki. V obeh primerih, analogija ladja/čoln in potresni primer, je pojem tveganja odvisen od verjetnosti. Zveza med tveganjem in verjetnostjo je v literaturi pogosto prisotna in opisuje tveganje bodisi kot verjetnost dogodka pomnoženega s posledicami, če se dogodek pojavi, bodisi kot funkcija verjetnosti določene naravne nevarnosti in ranljivosti družbenih entitet. UNDRO (1982) priskrbi kvantitativno definicijo tveganja z množenjem verjetnosti nastopa nevarnosti (H), ranljivosti (V) in socialnih elementov (E), torej: R t = (E)*(H*V) (Alexander, 1993) Neposredno ali posredno so definicije tveganja skorajda vedno kombinacija verjetnosti in izgub, toda z upoštevanjem ranljivosti določene populacije je pojem tveganja potisnjen še nekoliko dlje. Kot je že prej navedeno, so kulture različne v svoji zaznavi izjemnih dogodkov in v svojih življenjskih vrednotah. Zaznavanje vrednot in torej prilagajanje izjemnemu dogodku naredita ranljivost spremenljivo od kulture do kulture in posledica tega je možnost variiranja take opredelitve tveganja glede na različne stopnje ranljivosti. Temeljita definicija tveganja mora vključevati verjetnost izgube in spoznati je treba, da se stopnje ranljivosti spreminjajo s tem, kar so za ljudi vrednote. Tveganje je 2. Izrazje 26

27 dejanska izpostavljenost nečesa, kar je za človeka vredno, nevarnosti in je pogosto smatrano za kombinacijo verjetnosti in izgube (Smith, 1996). Definicija tveganja mora vključevati verjetnost izgub in priznavati spremenljivost stopenj ranljivosti v odvisnosti od vrednostnega sistema ljudi (Gravley, 2001): Tveganje je skupek vsega, kar za določeno skupino ljudi predstavlja neko vrednost in verjetnosti, da to izgubijo zaradi nevarnosti. Naj navedemo in komentiramo še nekaj konkretnih različic vrednotenja tveganja. Začnimo z definicijo, ki jo lahko zasledimo v švicarski literaturi: Tveganje je kakovostna ali količinska označitev določene škode glede na možnost nastopa in doseg škodnega delovanja. Pogosto uporabimo kar zmnožek obeh veličin (kadar ju lahko količinsko vrednotimo). (Heinimann, 1998) Taka opredelitev je očitno izpeljana iz neke variante podobnih definicij kot jih navajamo v nadaljevanju. Nachtigal (2003) določa tveganje zaradi plazov po tenzorski enačbi: tveganje = nevarnost * posledica Precej splošno razširjena je opredelitev tveganja, ki jo je podal UNESCO (United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization): tveganje = nevarnost * ranljivost * potencialna izguba V tej enačbi kaže ranljivost obnašanje objekta pod vplivom nevarnosti in v zvezi s škodo. Nekateri avtorji pomotoma enačijo ranljivost s stroški škode (čeprav velja: stroški škode = ranljivost * potencialna izguba) in tako se jim zdi, da taka definicija opušča celostno obravnavo. Zato uvajajo bolj standardno definicijo tveganja (USDOE, US Department Of Energy in USNRC, US Nuclear Regulatory Commission), kjer nastopa tveganost scenarija: tveganost scenarija = verjetnost * posledice in verjetnost predstavlja mero frekvence ali verjetnosti nastopa določenega scenarija, t.j. zaporedja dogodkov in posledice mero izida tega scenarija. Nevarnost je v splošnem uporabljena za izražanje nekega aspekta sistema, ki je sposoben (v določenem, precej verjetnem scenariju) producirati neprijetne posledice, kar ustreza pojmu potencialna izguba v obrazcu UNESCO. Pri tem je za dovolj veliko število scenarijev skupna tveganost enaka vsoti posameznih tveganosti scenarija: skupna tveganost = tveganost scenarija To lahko pomeni precenitev tveganja (saj preprosto seštevanje tveganosti scenarijev ne pove nič o scenarijih, ki se prekrivajo) ali njegovo podcenitev (saj scenariji, ki so izključeni iz t. i. dovolj velikega števila scenarijev, lahko predstavljajo pomembno tveganje). Ranljivost se tako zdi primerna le za uporabo v kontekstu, kjer ocene končne tveganosti morajo razlagati napad in obrambo, na primer pri oceni tveganosti uspešnih vdorov v računalniška omrežja (verjetnost uspešnega napada v odvisnosti od grožnje in ranljivosti). Takrat je tveganje lahko definirano kot funkcija verjetnosti uspešnega napada in posledic tega 2. Izrazje 27

28 napada. UNESCO-vi definiciji lahko oporekamo, da je ranljivost bila nadomestilo za možnost, da višja sila, konstrukcijske napake in okvare komponent/sistema lahko pripeljejo do neprijetnih posledic. Francosko verzijo UNESCO-ve definicije večinoma uporabljajo Evropejci na področju naravnih nesreč in opisuje tveganje kot produkt možnosti in ranljivosti: tveganje = možnost * ranljivost Če vzamemo francosko verzijo in jo smiselno prevedemo v angleščino, se znova znajdemo nedaleč od prej navedene definicije (tveganost scenarija...), z edino pripombo, ki se nanaša nanjo in sicer glede člena verjetnost, ki ga prej ne bi smeli omejiti zgolj na mero frekvence ali verjetnosti scenarija, saj bi to izločilo alternativne pristope, kot je npr. mehka logika. Francoska beseda aléa se nanaša na možnost, torej na možnosti, ki bi morale vključevati verjetnosti in se lahko nanašajo tudi na alternativne matematične pristope. Tako Besson (1996) opredeljuje naravno tveganje kot rezultat zveze nekega naravnega pojava, imenovanega nevarnost (možnost) (fr. aléa; Nevarnost, ob razširitvi osnovnega pomena besede (ekonomija: borzni riziki), je tudi možnost (ali ne) nastopa naravnega pojava kot posledice dejavnikov ali človeku, vsaj delno, nerazumljivih procesov.) ter zasedbe prostora s človeške strani (dobrine ali osebe): tveganje = nevarnost (možnost) družbeno-ekonomski vložki V nadaljevanju še navaja, da zavarovalnice vrednotijo ranljivost vložkov z vpeljavo njihove vrednosti, po UNESCO-vi definiciji: tveganje = nevarnost (možnost) ranljivost in po tem načelu torej ne bi smeli uporabljati izraza»tveganje«ne da bi se že poprej lotili problema ranljivosti ter rezervirali izraz»nevarnost (možnost)«izključno za naravne pojave, brez upoštevanja njihovih posledic na družbeno-ekonomske vložke. Kakorkoli že, obstajajo določeni zadržki glede definicije nevarnosti, saj imata definicija in pristop do takega termina lahko različen pomen glede na interesno področje. Če nevarnosti ne smatramo za verjetnost nastopa dogodka, ampak za ta dogodek sam, tedaj je tveganje verjetnost nastopa dogodka in izgube življenj (ali dobrin) torej posledica te nevarnosti. Termin dogodek je bolj uporabljan zato, da ne bi pozabili, da analiza tveganja ni le analiza slabih dogodkov (ali nevarnosti), ampak lahko pripelje do analize potencialnih priložnosti, npr. pri analizi tveganj gradbenega projekta (glej tudi poglavje 0). Vrednost ali premoženje je skupna količina analiziranih elementov, ranljivost odstotek teh elementov, ki bodo verjetno izgubljeni ob nastopu nevarnosti in verjetnost tveganje, da ta nevarnost nastopi. To je dejansko le vprašanje terminologije. Tveganje je prej bilo opisano kot količina izgube po izračunu, medtem ko ga zdaj vzamemo kot verjetnost, da dogodek nastopi. Po taki definiciji bi se obrazec glasil: posledice = vrednost * ranljivost * tveganje Zgornji razmislek bi nas lahko, sicer z uporabo drugačne pojmovne terminologije, pripeljal do enakega obrazca kot je naveden v podpoglavju Izrazje 28

29 Kienholz (1998) opredeljuje tveganje na mestu nevarnosti kot velikost in verjetnost možne škode, ki je odvisna od magnitude in verjetnosti nastopa nevarnosti na mestu nevarnosti ter od vrednosti in izpostavljenosti ( = verjetnost obstoja škodnega potenciala - oseb, stvari - v območju delovanja nevarnega procesa) potencialnih škodnih objektov na tem istem mestu nevarnosti. V tako postavljeni definiciji je očitno izpuščena ranljivost teh potencialnih škodnih objektov. Na koncu naj zapišemo še splošno enačbo UNDMTP (United Nations Disaster Management Training Programme) za izračun specifičnega tveganja: R ij = H j V ij kjer za element tveganja i v enoti časa, velja: R ij - specifično tveganje; verjetna izguba za element i zaradi nevarnosti intenzitete j H j - nevarnost; verjetnost doživetja nevarnega dogodka intenzitete j V ij - ranljivost; stopnja izgube na elementu i kot posledica nevarnosti intenzitete j S seštetjem tveganj iz vseh stopenj nevarnosti (min j max), lahko izpeljemo celotno specifično tveganje katerega koli posameznega elementa. Tveganje je nato zmnožek specifičnega tveganja in vrednosti elementa tveganosti. Obstajajo torej določene definicije pojmov, ki niso nujno v skladu z definicijami iz slovarja, medtem ko so analiza, vrednotenje in obvladovanje tveganja svetovno razširjena, večjezična dejavnost. Tako se angleški ustreznik risk (1. (instance of) possibility or chance of meeting danger, suffering loss, injury, etc; Hornby, 1986), ki je bodisi arabskega (risq) bodisi latinskega izvora (risicum) in je nastal preko francoskega črkovanja (risque), prvič pojavi sredi 17. st. Okrog leta 1830 se pojem v svoji moderni verziji začne pojavljati pri zavarovalniških transakcijah. Sčasoma se prvotni pomen spremeni, od pomena, ki je preprosto opisoval katerikoli nepričakovan izid, dober ali slab, do pomena v zvezi z neželjenimi izidi. V sedanji običajni rabi angleščine ima negativen pomen: run the risk of... ali at risk. V slovenščino ga je možno prevesti kot tveganje (glagolnik od tvegati; 1. za dosego cilja iti v nevarnost, da se doživi kaj nezaželenega, slabega: tvegati nevarnost izpostaviti se nevarnosti; SSKJ, 1991), tvéganost (lastnost, značilnost tveganega; SSKJ, 1991), riziko (1. tveganje, nevarnost 2. možnost, da pride do škode, izgube v poslovanju; možnost, da se zavarovana oseba ponesreči, zavarovani predmet poškoduje, uniči; SSKJ, 1991). V okviru pisanja besedila sem se odločil za uporabo slovenskega termina tveganje kot ustreznika za angleško besedo risk, na področju kartografije pa namesto pojma tveganje uporabljam tveganost zaradi pomenske analogije med terminoma tveganost (tvéganost, lastnost, značilnost tveganega; SSKJ, 1991) in nevarnost (nevárnost, lastnost, značilnost nevarnega; SSKJ, 1991) in zaradi nadaljnje možnosti njune uporabe v besednih zvezah kot sta npr.: potresna nevarnost (earthquake hazard) potresna tveganost (earthquake risk) Nesreča Nesreča je včasih ravno tako pojmovno pomešana z izjemnim dogodkom. Podobno kot pri pojmu nevarnosti, mora tudi nesreča nastopiti na poseljenem območju in sklepamo lahko torej, da izjemni dogodek in nesreča nista sinonima ampak je izjemni dogodek bistven del nesreče. Večina avtorjev daje pojmu nesreča enak pomen in večinoma se strinjajo, da nesreča nastopi, kadar je nevarnost realizirana. Težava pri taki definiciji je, da predpostavlja 2. Izrazje 29

30 nevarnost kot univerzalen pojem z malo odstopanji, od prej pa vemo, da je definicija nevarnosti odvisna od različnih družbenih zaznav izjemnega dogodka. Smith (1996) ponuja širšo definicijo nesreče, ki implicira čut za percepcijo: Nesreča je v splošnem posledica interakcije v času in prostoru, fizične izpostavljenosti nevarnemu procesu in ranljive človeške populacije. Kot je že prej rečeno je ranljivost odvisna od tega kar ljudje smatrajo za vrednost in posledično vpliva na njihovo zaznavo. Vključitev ranljivosti v Smithovo definicijo nesreče ne samo da implicira družbeno zaznavo, ampak tudi sugerira, da mora biti tveganje, kakor tudi nevarnost, realizirano. Dvoumnost pojma nesreča leži znotraj vprašanja: če je za nastop nesreče potrebno, da verjetnost izgube postane tudi dejanska izguba, kolikšna magnituda izgube je potemtakem enaka nesreči? Ne obstaja univerzalno sprejeta definicija lestvice na kateri se mora pojaviti izguba, da bi jo kvalificirali kot nesrečo, ali z drugimi besedami, definicija nesreče je edinstvena za različne kulture in njihove zaznave izgube. Tako na primer Kienholz (1998) ločuje med škodnim primerom in nesrečo s pomočjo kriterija števila smrtnih žrtev (> 20 mrtvih) in ocenjene vrednosti škode (> 10 mio CHF). V Švici obstaja tudi Priročnik o odredbi za primere motenj, ki določa izhodišča za določitev vrednosti motnje (preglednica 2.2). Preglednica 2.2: Kriteriji za nesrečo (BUWAL, 1991). nesreča večja nesreča katastrofa Vrednost motnje Število smrtnih žrtev Število mrtvih velikih živali Poškodovana površina ekosistema (km 2 ) Diskontirana vrednost (MFr.) Torej lahko rečemo, da: Nesreča pomeni začetek izjemnega dogodka, ki povzroči znatno škodo ali izgubo po mnenju prizadetih ljudi (Gravley, 2001). ali da je Nesreča dogodek (naravnega ali tehničnega izvora) z izjemnim škodnim obsegom po vrednotenju posameznikov ali skupnosti; nezgoda (redko uporabljan termin v zvezi z naravnimi nevarnostmi) pa dogodek, ki pripelje do takojšnje in nezaželene škode (Kienholz, 1998). 2.3 TERMINOLOGIJA POJAVOV Za kakovostno obravnavo masnih gibanj je bistvenega pomena dogovorna terminologija s tega področja, kar se je pri nas najbolj očitno pokazalo pri opredeljevanju vrste pojava v Logu pod Mangartom, novembra 2000 (poleg splošne oznake gravitacijski plaz se ga je poimenovalo tudi masni tok drobirja, plaz debritov, plaz grušča, muljasti plaz, murasti plaz, murenski plaz, blatni tok, murasti tok in hudourniška lava). Pojavila se je potreba po poenotenju poimenovanja in tako je s strani različnih strokovnjakov sorodnih področij nastalo več preglednic delitve pojavov in njihovih imen. Obstajajo številne težave pri slovenjenju tujih strokovnih izrazov in iskanju slovenskih ustreznikov. Na neenotno poimenovanje, opredeljevanje in uporabljanje terminov naletimo tudi v tuji literaturi, prihaja celo do zamenjevanja izrazov znotraj posameznih strok, včasih celo znotraj iste stroke. Težave nastanejo, kadar ima nek tuj jezik več izrazov za določen pojav, kadar ni enoznačnega ustreznika v slovenskem jeziku ali kadar izraza za nek pojav v slovenščini sploh ni. 2. Izrazje 30

31 2.3.1 Geološki destruktivni procesi Najprej si oglejmo geološke destruktivne procese (povzeto in prirejeno po Ribičič, 2002). Poznamo tri tipične vrste geoloških destruktivnih procesov, ki delujejo pod vplivom eksogenih sil (endogene sile so sile v notranjosti zemlje, ki globalno spreminjajo morfologijo zemeljske površine - tektonika): preperevanje, erozija in masno gibanje. Med seboj se prepletajo in istočasno ali zaporedoma delujejo. Kot primer naj navedemo, da na področjih, ki so strmo nagnjena, lahko nastopa intenzivna erozija, ki povzroča sprotno odnašanje preperine, ki je nastala zaradi preperevanja, ko preperinski pokrov doseže debelino nekaj decimetrov. Spet na drugem območju lahko pride do proženja plazov, ko se preperinski pokrov odebeli npr. več kot 1,5 m. Od lokalne morfologije, vrste kamnin, klimatskih razmer, delovanja površinske vode ipd. je odvisno kateri destruktivni proces bo pomembnejši in kako si bodo sledile faze njihovega nastopanja. Erozija je proces odnašanja površinskih prsti in zemljin na izpostavljenih lokacijah. Zgornje rahlejše odložene sloje (humus, preperinski pokrov, nanose) odnaša voda (včasih tudi veter, sneg ali led) ob močnejših padavinah. Posledica erozije je, da se odkrijejo kamnine v podlagi, ki so na ta način ranljivejše za delovanje destruktivnih sil in se zaradi tega njihovo preperevanje ojača. Od hitrosti preperevanja kamnin v podlagi je odvisna intenzivnost erozije. Čim bolj so kamnine odporne proti preperevanju, tem počasneje bo celotni ciklus preperevanje - erozija potekal. Iz tega je razvidno, da morajo biti za delovanje erozije izpolnjeni določeni pogoji in sicer: ustrezna kamnina, ki je podvržena preperevanju, nagib pobočja, čim bolj strm je, večja je moč erozije, konfiguracijska oblikovanost terena, ki omogoča erozijsko delovanje vod Erozijo pospešujejo tudi drugi dejavniki, kot so tektonska zdrobljenost kamnin, plastovitost kamenin, pa tudi človeški posegi zaradi izkopov strmejših brežin pri gradnji različnih infrastrukturnih objektov. Poznamo različne vrste erozije, ki jih ločimo v dve skupini. Prva skupina je površinska erozija, to je erozija, ki deluje na veliki sklenjeni površini. V to skupino uvrščamo padavinsko in eolsko erozijo. Druga skupina je linijska erozija, ker poteka vzdolž določene linije v zelo ozkem pasu. V to skupino uvrščamo hudourniško, potočno, rečno, jezersko in morsko erozijo. Med obema vrstama erozij nastopa še ledeniška erozija, ki je lahko linijska, lahko pa tudi zajame v širino zelo široka območja. Preglednica 2.3: Inženirskogeološka presoja erodibilnosti materiala (Ribičič, 2002). material ZELO TRDNE HRIBINE TRDNE HRIBINE SREDNJE TRDNE HRIBINE POLHRIBINE PRODNE ZEMLJINE MEŠANE ZEMLJINE erozija Erozijski procesi so zelo slabotni. Erodira se samo tenak preperinski pokrov na območju hudourniških potokov. Erozijski procesi so zelo slabotni. Ob močnih deževjih na strmih pobočjih lahko odnaša tenak preperinski pokrov. V kompaktnejših kamninah s tanjšim preperinskim pokrovom, erozija skorajda ni prisotna, zelo močna pa je lahko, kjer teren gradijo lapornate in skrilave kamnine ali podobne kamnine, ki globoko preperevajo. Erozija je zelo močna in sekundarno povzroča tudi plazenje višje ležečih mas. Nastopa erozija bregov ob vodotokih pri zelo visokih vodah. Erozija nastopa neposredno ob vodotokih, posebno v višje 2. Izrazje 31

32 MOČVIRSKO JEZERSKE ZEMLJINE ležečih delih, kjer je teren strmo nagnjen ob močnejših padavinah. Erozija ne nastopa. Nastop erozijskih pojavov je poleg erozivnosti dejavnika oziroma povzročitelja erozijskega procesa odvisen tudi od erodibilnosti materiala, ki sestavlja površje (preglednica 2.3). Preperevanje je proces pri katerem prehaja kamnina iz bolj obstoječega odpornega stanja v manj obstojno obliko. Ta proces sprožajo eksogeni procesi. Ločimo dvoje vrst preperevanj. Na površini predvsem deluje fizikalno preperevanje, v sami kamnini v bližini površine pa se mu priključi tudi kemično preperevanje. Različne hribine so različno podvržene preperevanju. Hitrost preperevanja je odvisna od odpornosti hribine proti fizikalnemu ali kemičnem preperevanju. Ponavadi obe vrsti preperevanja delujeta istočasno, vendar za določene kamnine prevladuje eno ali drugo. Hitrost preperevanja pa je tudi odvisna od klimatskih pogojev in lokalnih razmer. Različne kamnine pod vplivom fizikalnega in kemičnega preperevanja različno razpadajo. Značilna so laporna, skrilava in iverasta krojitev za laporje in skrilavce. Dolomit ponavadi razpade v paralelepipedske kose. Trde kamnine razpadajo po sistemih razpok ali klivaža, ki so nastali zaradi tektonskih delovanj. Če je kamnina izrazito plastovita razpade v plošče (skrilavci, gnajsi, filiti). Vrsta preperine, ki nastane na določeni kamnini je zanjo značilna. Na apnencih nastaja kot posledica kemičnega preperevanja kraška ilovica - terra rossa. Na metamorfnih kamninah in klastičnih kamninah je ponavadi gruščnata preperina s peščenim - meljasto glinastim vezivom. Čim bolj ima določena kamnina fino sestavo, tem večja je verjetnost, da bo tudi preperina sestavljena iz finih delcev. Tako na laporjih nahajamo predvsem glinasto do meljno preperino. Fizikalno preperevanje deluje na površini in sega le plitvo v podlago. Za njegovo intenzivno delovanje mora biti kamenina odkrita in podvržena zunanjim vplivom, kot so dež, sneg, led, sonce, itd. Razpokanost kamnine pospešuje fizikalno delovanje. Rezultat fizikalnega preperevanja je razpadanje kamnine v manjše kose in drobce. Ta pojav je dobro viden v Alpah, kjer pod strmimi stenami vedno nahajamo debele meliščne sloje. Zmrzovanje Deževnica, ki pade na golo hribino prodre v razpoke. Če pade temperatura pod 0 voda v razpokah zmrzne, poveča svoj volumen za 10 %, kar povzroči nadaljnje odpiranje razpoke. Razpadanje pod vplivi temperature (insolacija) Čez dan sonce ogreva hribino, medtem ko jo ponoči ohlaja. Podnevi, ko se hribina segreje nastanejo v njenem gornjem sloju natezne napetosti, ki povzroče luskasto pokanje hribine. Ponoči se ohlajena površina hribine krči, medtem ko ima hribina pod njo še akumulirano toploto. Pride do krčenja hladnejše površine in s tem do razpok pravokotnih nanjo. Kristalizacijsko razpadanje Kristalizacijsko razpadanje je značilno za topla območja zemlje, kjer voda zaradi visokih temperatur izhlapeva iz kamenine, tako da se kapilarne razpoke v katerih je bila voda, osuše. Soli, ki bile v vodi pri tem kristalizirajo. Kristalizacija povzroči tlake na stene razpok. Efekti, ki nastopajo so enaki kot pri zmrzovanju vode in tlaku ledu. Nastajanje razpok pri sušenju in nabrekanju 2. Izrazje 32

33 Ta pojav je značilen bolj za polhribine glinaste ali lapornate sestave. Voda navlaži glinasto kamnino. Če so v njej minerali, ki lahko vežejo vodo v svojo strukturo, pri tem nabrekajo. Kamnina poveča svoj volumen. Pri osušenju kamnine pride do krčenja in s tem nastanka razpok. Če se nabrekanje in krčenje zaporedoma večkrat ponavlja so efekti razpadanja precejšnji. Delovanje rastlin V primeru, da korenine prodirajo v že razpokano in poškodovano kamnino lahko povzročajo mehansko razpadanje kamnine. Seveda pa je treba reči, da rastline lahko delujejo ravno nasprotno, ker zadržujejo humusni pokrov pred spiranjem in drsenjem in s tem zavirajo delovanje destruktivnih sil. Vloga rastlinskega in preperinskega pokrova je v preprečevanju delovanj fizikalnih procesov na kamnine. Mehansko preperevanje deluje le na površino kamnine, medtem ko kemično preperevanje deluje v notranjost kamnine oziroma v večjo globino iz površine terena. Mehanizmi kemičnega preperevanja so mnogo bolj kompleksni od mehanskega. To so raztapljanje, hidratacija, karbonatizacija, oksidacija, biokemično razpadanje. Raztapljanje Nekateri minerali so topni v vodi kot so kamena sol in sadra. Topljenje soli povzroči povečano poroznost površinskih slojev, ponekod intenzivne kraške pojave. Kadar se sadra nahaja v apnencu so horizonti s sadro močno zakraseli in prepustni za vodo. Hidratacija (vezanje vode v strukturo minerala) Enega izmed pojavov hidratacije smo že opisali pri fizikalnem preperevanju in sicer, ko se voda veže v strukturo gline. Značilni pa so še naslednji: Karbonatizacija CaSO 4 + H 2 O! CaSO 4 * 2 H 2 O (anhidrit) (sadra) Fe 2 O H 2 O! 2 Fe 2 O 3 * 3 H 2 O (hematit) (limonit) KAlSi 3 O H 2 O! Al 2 Si 2 O 5 (OH) 4 + K 2 O + 4 SiO 2 (ortoklaz) (kaolinit) (kremenica) Karbonatizacija je kemijski proces, ko voda z raztopljenim CO 2 gradi ogljikovo kislino, ki razgrajuje kamnino pri pogoju, da je Ph okoli 6. Ta proces je značilen na eni strani magmatske in metamorfne kamenine, na drugi pa je najbolj značilen za karbonate (apnence, dolomite). Primer nastanka novih mineralov s prosto kremenico: KAlSi 3 O H 2 O + CO 2! Al 2 Si 2 O 5 (OH) + K 2 CO SiO 2 (ortoklaz) (kaolinit) Posledica so nižje geotehnične lastnosti kamnin in povečanje procesov preperevanje, erozije in plazenja. 2. Izrazje 33

34 Še mnogo golj značilen kemičen proces karbonatizacije je zakrasevanje apnenca, v manjši meri tudi dolomita. Ogljikova kislina v vodi raztaplja apnenec, ostanki zakrasevanja pa so, ali odnešeni z vodo ali pa se na površini odlagajo kot netopen del (terra-rossa). Kemična reakcija: CaCO 3 + H 2 CO 3! Ca (HCO 3 ) - Nevarnost za različne posege v teren lahko predstavljajo tudi nepoznani podzemni prostori pod površino, ki so ali zapolnjeni z glino ali glinastim gruščem, ali pa prazni. Prazni prostori so lahko tudi zapolnjeni z vodo. Kraški pojavi pa lahko nastajajo tudi v apnenčastih konglomeratih. Poseben problem pa zakrasevanje povzroča pri hidroakumulacijah (izguba vode) in pri gradnji predorov skozi apnenčeve masive, kjer lahko pride do nenadnih vdorov vode. Oksidacija Oksidacija deluje na osnovi prisotnosti kisika v vodi (prostega ali raztopljenega) na kamnine v katerih je prisotno železo. Tako železovi sulfidi preidejo v sulfate. Primer je pirit. FeS O H 2 O! 2 Fe 2 SO H 2 SO 4 (pirit) Procesi oksidacije so posebno značilni za sedimentne kamenine kot so peski, peščenjaki, laporji, ki vsebujejo v sebi železove spojine. Oksidacija se kaže v tem, da oksidirana kamnina dobi rjavkasto-rdečkasto barvo, kar pomeni da se je odpornost kamnine zmanjšala. Pri kemičnem procesu nastane žveplena kislina. Železov sulfat, ki je ostanek oksidacije pa nadalje razpada: 6 FeSO 4 + 3/2 O H 2 O! 2 Fe 2 (SO 4 ) Fe(OH) 3 Fe 2 (SO 4 ) H 2 O! 2 Fe 2 O 3 * 3 H 2 O + 6 H 2 SO 4 Končni produkt je tudi žveplena kislina, ki predstavlja nevarnost za temelje objektov kadar segajo v sedimente ali kamnine bogate z železom. Kislina namreč razžira vezivo betona. Biokemično razpadanje V slojih kamor sega vpliv bakterij, alg, lišajev, mahov in korenin rastlin, nastajajo biokemične reakcije v katerih sodelujejo organske in druge kisline, ki so produkt živih organizmov ali pa nastanejo pri njihovem razpadanju. Produkt delovanja in razpadanja rastlin je gornji humusni pokrov, debel od 0.1 do 0.5 m, ki prekriva površino povsod tam, kjer je rastlinstvo Opredelitev in razvrstitev masnih gibanj Skupek geoloških/geomorfoloških procesov, ki ga imenujemo prelaganje gmot, ima dve pojavni obliki: masno gibanje in masni transport. Pri masnem gibanju gre za prelaganje materiala z enega na drug kraj zaradi delovanja sile teže in brez pomoči transportnega medija (led, sneg, voda, ) kot je to slučaj pri masnem transportu (povzeto po Kienholz, 1998). 2. Izrazje 34

35 Za primerjavo naj navedem še hidrotehnično delitev erozijskih pojavov glede na dejavnik premeščanja erozijskega drobirja (Mikoš, 1995): preperevanje (fizikalno, kemijsko in biološko) vetrna erozija ledeniška erozija snežna erozija vodna erozija težnostna erozija mešane oblike erozije (kraška erozija,... ) Pod težnostno erozijo je mišljen erozijski proces zaradi sile teže. Težava pri takem razvrščanju erozijskih pojavov je v tem, da niso ločeni vzroki, povodi, mehanizmi gibanja ter vrsta transportiranega materiala in transportnega medija. Na primer preperevanje ne more biti neposredni povod za nastanek gibanja, lahko je le vzrok nastanka pogojev, ki omogočijo zunanjim dejavnikom (veter, voda, sneg, led, potres), da sprožijo gibanje pod vplivom gravitacije. Za opredelitev masnega gibanja je ključnega pomena naslednje vprašanje: Kdo kaj kako premika in zaradi katerega vzroka? Vzrok: preperevanje. Povod: nastop zunanje sile v stanju labilnega ravnotežja. Mehanizem gibanja: sila teže. Transportiran material: zrak, voda, sneg, led, zemljina, kamnina, rastlinski pokrov in mešanica vsega tega. Transportni medij: zrak, voda, sneg, led. Zato predlagamo naslednjo opredelitev pojava (slika 2.4): Masno gibanje je geomorfološki proces prelaganja gmot iz labilnega v novo stabilno ravnotežje pod vplivom sile teže, prek zračnega transportnega medija in zaradi učinkov preperevanja, ki povzročajo nenehno prehajanje gmot iz stabilnega, prek indiferentnega v labilno ravnotežje. labilno ravnotežje stabilno ravnotežje 1 F g = m g stabilno ravnotežje 2 Slika 2.4: Opredelitev masnega gibanja. Med vzroki in povodi za nastanek pobočnih procesov ločujejo tudi v geografiji (Zorn, 2002): Dejavniki, ki dlje časa delujejo na potencialno mesto sprožitve in s svojim delovanjem v sistemu krhajo ravnovesje, so»vzroki«za nastanek pobočnih procesov. Tisti 2. Izrazje 35

36 dejavnik, ki dokončno podre dinamično ravnovesje v sistemu oziroma sistem sune prek praga v novo stanje, pa je»povod«. Po sprožitvi se na območju sprožitve vzpostavi novo dinamično ravnovesje, ki vztraja toliko časa, dokler»vzroki«ne privedejo novega sistema do novega praga,»povod«pa nato spet čezenj. Geologija in sedimentologija sta bistvenega pomena za korektno obravnavo problema masnih gibanj in zato je zadevo potrebno pogledati tudi iz geološke točke gledišča. S tem izrazom v geologiji označujejo vse pojave po pobočjih navzdol usmerjenih premeščanj gmot oziroma mas materiala (kamnin [=hribin], usedlin in preperin [=zemljin]) pod vplivom težnosti (prirejeno po Skaberne, 2001). (V oglatih oklepajih so navedeni geomehanski termini.) Erozijo ali denundacijo pa sestavlja celoten proces razpadanja kamnin in njihov transport iz višjih delov navzdol (Pavšič, 1993). Za kamnino je značilna stalna mineralna in kemična sestava, usedlino (sediment) sestavljajo nevezani delci mineralov in/ali kamnin, trdne organske snovi ali percipitatov, preperina pa je usedlina, ki je nastala s preperevanjem sedimentov, kamnin in mineralov. Pri masnih gibanjih nastopajo naslednji sestavni deli zemeljskega površja: hribina ali kamnina (magmatska, metamorfna, karbonatna, klastična) polhribina (glinovci, meljevci) pobočni nanosi (grušči, vršaji, morene) zemljina (gline, melji, peski, grušči) DROBIR sestavljajo delci, koščki zdrobljene snovi (!); GRUŠČ so ostrorobi odkrušeni kosi kamnine (!); MELIŠČE sestavljata grušč in pesek (grušč in pesek sestavljajo s kraja nastanka premaknjene majhne gmote preperine), ki se nabirata ob vznožju (gorskih) sten in pobočij; VRŠAJ je nizkemu širokemu kupu podoben nanos, ki ga naredi reka, potok ob izstopu iz ozkih stranskih dolin v širšo glavno dolino; MORENA je nasutina ledenika, groblja (vir: SSKJ, 1991). Vršaj je torej nasip hudourniških, rečnih ali plitvovodnih sedimentov. Tako vršaj kot melišče sta ponavadi stožčasto (vzdolžno in prečno) oblikovana nasipa z naraščajočo velikostjo zrn proti zunanjim konturam. V sklopu obravnave produktov masnih gibanj ne moremo uporabljati terminov vršaj in morena, ker se vršaji oblikujejo s pomočjo vodne sile lahko pa govorimo o vršaju in moreni kot produktu masnega transporta, kjer sta transportna medija voda, sneg in led. Lahko pa nastopata kot vhodna gmota za nastanek masnega gibanja. IZDANEK je naravno razkrita kamnina, ki se pokaže na zemeljskem površju in je nekoliko pokrita z zemljo. TLA nastanejo s preperevanjem in tvorijo podlago za rast rastlin, torej so sestavljena iz preperinskega pokrova (zemljina + humus; slika 2.5) in ne, kot lahko zasledimo v literaturi (npr. Kienholz, 1998), zgolj zmes vode, zraka in organizmov (ki skupaj tvorijo humus). ZEMLJA-PRST je zgornji del preperine, SEDIMENT pa je s svojega mesta nastanka premaknjena preperina (Pavšič, 1993). 2. Izrazje 36

37 Še nekaj o zrnavostni delitvi pobočnega materiala. Obstaja več mednarodnih klasifikacij (MIT, USCS, ). Grušč (tudi gramoz, prod, drobir, talus) sestavlja več kot 50% delcev med 2 in 60mm. Bolj drobni so peski, še drobnejši so melji in najdrobnejše so gline (vse to so klastične usedline in produkt preperevanja). Manjši so le koloidni delci. Poleg izraza masna gibanja poznamo še nekatere sopomenke, na primer pobočni graviklastični procesi, težnostna pobočna premikanja, pobočni procesi, premikanje zemeljskih gmot, masovno odnašanje, težnostna erozija, težnostna (gravitacijska) premikanja, pobočna premikanja, težnostna (gravitacijska) pobočna premikanja. Kienholz (1998) definira pobočje kot naravno ali umetno strmino, zlasti vzdolž vodotokov ali cest in železnic. Slika 2.5: Tipična zgradba pobočja (Ribičič, 2002). Glede na nastanek, potek in način delovanja so masna gibanja zelo različna. Lahko nastopijo hitro in nenadoma (npr. podori) in ogrozijo človeška življenja, kakor tudi uničijo objekte, kultivirana zemljišča in gozdove, lahko pa nastopijo kot počasen in neprekinjen proces (npr. plazovi) in tako postopoma vodijo do poškodb ali uničenja objektov, kultiviranih zemljišč in gozdov. Modeli opredelitve in razvrščanja masnih gibanj v razrede temeljijo na njihovih različnih lastnostih (povzeto po Fell et al., 2000): okolje premikanj (kopenska, podvodna) način premikanj (prevračanje, padanje, kotaljenje, plazenje, tečenje) vrsta premikajočega se materiala (hribina, drobno(debelo)zrnata zemljina,...) stanje (aktivno, neaktivno, reaktivno, stabilizirano, fosilno,...) širjenje (napredujoče, pojemajoče,...) in hitrost procesa oblika (enostavna, sestavljena,...) Mehanika in hitrost gibanja določata naslednje vrste masnih gibanj (prirejeno po Lateltin, 1997; Skaberne, 2000/01): 2. Izrazje 37

38 PADANJE podorni procesi ali podori: proženje pojava na strmem pobočju vzdolž ploskve, na kateri se pojavijo le majhne strižne deformacije ali pa jih sploh ni; začetno premikanje je kratko plazenje ali prevračanje, nato pa se pojavi posledično gibanje, kjer je material večino časa v zraku in pada prosto, nato pa odskakuje, se kotali in drsi po pobočju; med drobci ni pomembnejše interakcije, gibanje je hitro. odlom kamenja, skalovja, blokov (pogoj je predhodna mehanska ločitev in premaknitev klastov, ki preide v podor ali v padajoče kamenje/skalovje/bloke), skalni podor, gorski podor, udor (kraški udor, zrušek v umetnih površinskih in podzemnih izkopih), sesedanje PLAZENJE plazovni procesi ali plazovi: po pobočju navzdol usmerjeno translacijsko ali rotacijsko (pri rotacijskem plazu imamo porušitev po polkrožni strižni ploskvi, pri translatorni porušitvi pa imamo opravka z ravno drsečo površino) gibanje mas vzdolž ene ali več drsnih ploskev ali plazinskih porušnih con (razmeroma tankih con intenzivnega strižnega preoblikovanja) zemljinski plaz (zemeljski, drobirski), hribinski plaz, snežni plaz, zdrs (nastane v nasipih in brežinah, ki jih je izdelal človek), usad (manjši zdrs preperine), polzenje (lezenje) TEČENJE tokovni procesi ali tokovi: prostorsko neprekinjeno gibanje pri katerem se strižne ploskve oblikujejo le za kratek čas, so gosto razporejene in se običajno ne ohranijo; razporeditev hitrosti mase v gibanju je enaka kakor pri viskozni tekočini; zrak in voda sta pomembna dejavnika tokovnih procesov zrnasti tok, podorni tok, blatni tok, drobirski tok, prekoncentrirani vodni tok, turbiditni (kalni) tok, soliflukcija, likvefakcija Pojavi se lahko tudi kombinacija dveh ali več prej omenjenih gibanj, npr. veliko rotacijskih plazov se razvije v udorni zemeljski tok, skalni podor lahko tudi napreduje v podorni tok, ki ima rušilni značaj in veliko hitrost zaradi različnih procesov (npr. utekočinjenja). Drugi primer komplicirane oblike plazenja je drobirski tok, ki se začne z drobirskim plazom, rotacijskim plazom, zrušenjem brežine, talno erozijo ali podorom. Vsebuje lahko različno količino vode in ima različno koncentracijo sedimentov. V geotehnični in inženirskogeološki literaturi delijo material na dobro vezane oziroma trdne-kamnine in nevezane-zemljine (ki se nadalje delijo po granulometrični sestavi na zemlje in drobir) (Skaberne, 2000/01). Iz tuje in domače literature je razvidno, da so poimenovanja vrst masnih gibanj navadno sestavljena iz dveh prvin: prva določa način in hitrost premikanja gmote, druga pa zrnavostno sestavo plazovine. Določitev obeh pa ni vedno lahka, zlasti če je kamninska sestava plaznice (zemljišče s pogostejšimi plazovi; SSKJ, 1991) različna, saj je takrat tudi plazovina (plazovno gradivo; SSKJ, 1991) granulacijsko navadno precej različna in je le redko enotne sestave. Tem dvobesednim terminom lahko dodamo še dodatno oznako, npr. glede na obnašanje delov plazovine med plazenjem (npr. rotacijski plaz zemljine). V primeru, da želimo v ime vključiti še izraz za material, ki se premika kot drobirski tok, dodamo še dodatno oznako (npr. gruščnati drobirski tok, muljasti drobirski tok, muljasto peščeno prodnati drobirski tok) (Gams, 2001). Pojmi, ki so že v uradni rabi, npr. v veljavnem Zakonu o vodah (Ur. l. RS, št. 67/02, 110/02), so: podor, zemeljski plaz, hribinski plaz in snežni plaz. 2. Izrazje 38

39 3 TIPOLOGIJA MASNIH GIBANJ Masna gibanja so po nastanku zelo zapletena in le redko nastanejo zaradi enega samega dejavnika, ampak o tem odloča splet najrazličnejših dejavnikov, ki delujejo na pobočje skozi daljše časovno obdobje in s hitrostjo ter intenzivnostjo delovanja vplivajo na to, kdaj nek dejavnik postane tudi hipni mehanizem proženja. Masna gibanja povzroča sprememba ravnovesja sil. Zunanje sile (preperevanje, cikli zmrzovanja in taljenja, dolgotrajne padavine in sporadični močni nalivi ter erozivnost padavin in vodotokov, potresi, povečanje vodostaja in precejanje podzemnih voda skozi pobočje, nihanje gladin, vremenski faktorji, antropogeni posegi v okolje: preobtežitev pobočja z objekti ali nasutji, nezavarovani vseki pri gradbenih posegih, miniranje, neustrezno pridobivanje surovin ali neprimerna raba zemljišč, posek gozdne vegetacije, pomanjkljivo vzdrževanje gozdov, prekomerna paša, intenzivna raba in denundacija) učinkujejo na sistem in ga pripeljejo do labilne ravnotežne lege in zatem preide v novo stabilno ravnotežno lego. Ribičič (2002) navaja: Zaradi dolgotrajnega delovanja eksogenih sil se spreminja oblika terena in zmanjšuje trdnost kamnine, doker gravitacijske sile ne presežejo strižne trdnosti na najbolj šibki ploskvi znotraj kamnine. Dokler so sile težnosti v ravnotežju z mobiliziranimi silami notranjega odpora v kamnini do porušitve stabilnosti ne more priti. Mobilizirane sile notranjega odpora se aktivirajo le do take vrednosti, da uravnotežijo delovanje gravitacijskih sil. Preglednica 3.1: Pogostost porušitev ravnotežja sil v odvisnosti od materiala (Ribičič, 2002). material ZELO TRDNE HRIBINE TRDNE HRIBINE SREDNJE TRDNE HRIBINE POLHRIBINE PRODNE ZEMLJINE MEŠANE ZEMLJINE MOČVIRSKO JEZERSKE ZEMLJINE ravnotežje sil Pojavov porušenja naravnega ravnotežja skorajda ni. Pojavi porušenega naravnega ravnotežja so zelo redki. Pod strmimi pobočji, zgrajenimi iz karbonatnih kamnin, pogosto nastopajo melišča ali pobočni grušči, ki so močno podvrženi plazenju, posebej, če so v podlagi drobnorznate klastične kamnine. Pojavi porušenega naravnega ravnotežja so pogosti na kamninah, ki imajo debel preperinski pokrov. Zelo pogosti zdrsi debelega preperinskega pokrova. Porušitev naravnega ravnotežja ni, razen neposredno ob strugah rek in potokov. Zelo redke porušitve naravnega ravnotežja manjših dimenzij ob strugah potokov in na območjih človeških posegov. Porušitev naravnega ravnotežja ni, nevarnost obstaja samo ob nepravilnih človeških posegih. Geološka sestava, površje in usmerjenost površin so osnovni parametri, ki ostajajo bolj ali manj stalni v daljših časovnih obdobjih. Ti parametri določajo osnovno dovzetnost pobočij za nestabilnost, ki se začne že pri samem nastanku hribine in z njenimi fizikalno kemičnimi lastnostmi, ki določajo npr. njeno obnašanje pri preperevanju in eroziji. Po pobočju usmerjena drseča gibanja hribin in zemljin so rezultat strižnega loma in v splošnem 3. Tipologija masnih gibanj 39

40 nastopijo na srednje strmih do strmih brežinah in pobočjih. Alpske doline so se z ledeniškim napredovanjem v času ledenih dob formirale v obliki črke U, po dokončni stalitvi ledu, ki jih je podpiral, pa so ostala prestrma in nestabilna pobočja (Lateltin, 1997). Masna gibanja razvrščamo glede na vrsto in delež trdnih delcev (slika 3.1). OS KOHEZIVNIH MATERIALOV Vsebina vode suspenzija Enofazni tok Hitro gibanje BLATNI TOKOVI Počasno gibanje ZEMELJSKI PLAZOVI porušitev VODA TEKOČINSKI TOKOVI PREKONCENTRIRANI TOKOVI DROBIRSKI TOKOVI Stabilnost TRDNA SNOV transport ob dnu Delež trdnih delcev Dvofazni tok Hitro gibanje (ZRNASTI TOKOVI) OS ZRNASTIH MATERIALOV PODORI Počasno gibanje DROBIRSKI PLAZOVI porušitev ODLOMI Slika 3.1: Razvrstitev masnih gibanj (Meunier, 1991; Coussot in Meunier, 1996). 3.1 PLAZOVI V skladu s prejšnjo definicijo (Skaberne, 2000/01) lahko rečemo, da so zemeljski plazovi podmnožica širše množice zemljinskih plazov, kamor spadajo tudi drobirski plazovi, glede na granulometrično sestavo prevladujočega materiala plazovine in takšna opredelitev je v skladu z geološko terminologijo. V običajni rabi jezika pa se pogosto uporablja termin zemeljski plaz namesto zemljinski plaz, ki se ga pogosto uporablja tudi za množico zemljinskih in hribinskih plazov skupaj: Plazove, ki jih opisujemo v inženirski geologiji imenujemo najbolj splošno zemeljske plazove (ker so na zemeljski površini in plazi material, ki gradi zemeljsko površje), za razliko od npr. snežnih. (Ribičič, 2002). Najbolj tipično hribinsko plazenje so hribinski zdrsi po šibki ploskvi diskontinuite v hribini (ravninski in klinasti): hribinski zdrs po eni šibki ploskvi (planarni zdrs) in zdrs po sečnici dveh ploskev (klinasti zdrs) (Ribičič, 2002). Pri zemljinskih plazovih telo plazu sestavljajo zemljine. Zdrs se pojavi znotraj mase zemljine ali pa na kontaktu zemljine s podlago. Voda igra pomembno vlogo s pornimi tlaki, tlaki precejajoče se vode ali s tlaki zaradi nabrekanja mineralov gline. V Sloveniji so najpogostejši preperinski plazovi. Preperinsko plazenje nastane z zdrsom preperinskega 3. Tipologija masnih gibanj 40

41 pokrova po hribinski podlagi. Kako bo globok plaz je odvisno od debeline preperine. Debelina je večinoma od 1 do nekaj metrov. Včasih so v preperino zajeti tudi deluvialni in proluvialni nanosi in v tem primeru je debelina plazine lahko večja od 10 m. Šibka ploskev na kateri nastane zdrs je kontakt preperina-podlaga. Neposredno sprožitev plazenja preperinskega pokrova ponavadi povzročijo neugodne hidrološke razmere: npr. dolgotrajno deževje. Včasih pa do preperinskih plazov pride neposredno po deževju (dan ali dva). Takrat se, odvisno od morfologije terena, vzgonskim tlakom pridružijo še strujni. Zemeljski plazovi lahko nadalje preidejo v pobočne drobirske tokove in tako dosežejo večje razdalje. Prav tako moramo paziti na obojestransko interakcijo med zemeljskimi plazovi in vodotoki, ki lahko mobilizirajo velike količine prodnega materiala, kar lahko pripelje do zajezitve vodotoka in prehoda v drobirski tok, kar ogroža tudi oddaljenejše dolvodno ležeče kraje. V nadaljevanju naj navedemo klasifikacijo plazov glede na obliko drsne ploskve in klasifikacijo glede na stanje plazu (Ribičič, 2002): Krožna drsna ploskev nastane v homogeni zemljini in je značilna za rotacijsko plazenje. Linijska drsna ploskev je pogosta. Taka zdrsnitev nastane zaradi litoloških pogojev, kot je npr. zdrsnitev po spolzkem površju neke plasti ali po glinastem vložku med plastmi. Kombinirana drsna ploskev je značilna za kombinirano oz. sestavljeno plazenje (npr. zgornji del ploskve je krožen, spodnji pa raven) Podolgovata drsna ploskev (spremlja podlago) nastane pri globokih in dolgih plazovih. Nepravilna drsna ploskev je ponavadi pri velikih in globokih plazovih. V grobem razlikujemo med rotacijskimi in translacijskimi zemeljskimi plazovi. Prvi se oblikujejo zlasti v notranjosti sorazmerno homogenega zemljinskega materiala, predvsem v glinastih in meljastih zemljinah. Drsna ploskev je krožna in vpada na odlomnem robu skoraj navpično. Mehanizem drsenja praviloma povzroči le slabo preoblikovanje splazelega materiala. Pogosto so v zgornjem delu plazu vidna gola rebra in razpoke. V čelu se zdrsela masa zaustavi, razpade in pri močni prepojenosti z vodo lahko deloma preide v pobočni blatni tok. Drugi imajo spremenljivo površino razširjanja in njihova debelina doseže pogosto več deset metrov. Plasti ali kosi plasti zdrsijo po obstoječi šibki coni (meja med plastmi, razpoke, lomne ploskve,...) v zemljini ali na kontaktu zemljine s podložno hribino. Območja v flišu, apnenčastih laporjih ali metamorfnih skrilavcih so podvržena nastanku te vrste plazov. Glede na svoje stanje je plaz lahko: Aktivni plaz je še v fazi premikanja. Lahko se premika neprestano (leze) ali pa se giba s prekinitvami (le ob večjih in dolgotrajnejših deževjih). Umirjeni plaz ne kaže več znakov premikanja. Najpogostejši primer umirjenega plazu je saniran plaz. Fosilni plaz je starejši plaz, katerega v glavnem vidimo le po morfologiji (nagubano in grbinasto pobočje). Na fosilnem plazu so pogosti manjši lokalni površinski zdrsi. 3. Tipologija masnih gibanj 41

42 Potencialni plaz je del pobočja, kjer je glede na geološko sestavo, hidrogeološke, inženirskogeološke (preperevanje in erozija) in morfološke razmere možno plazenje. Povprečne hitrosti plazenja so pri labilnih in slabo aktivnih plazovih večinoma velikostnega reda nekaj mm, pri aktivnih plazovih pa več cm do dm na leto. Redkeje nastopijo bistveno hitrejši premiki, ki ob ohranjanju koherentne plazljive mase lahko dosežejo več dm na dan. Izjemoma lahko nastopijo tudi premiki več m na dan. Preglednica 3.2: Razvrstitev zemeljskih plazov glede na hitrost premikanja oziroma aktivnost (Lateltin, 1997). zemeljski plaz zelo počasen počasen aktiven; počasen s hitrimi fazami hitrost plazenja 0-2 cm/leto 2-10 cm/leto >10 cm/leto Glede na debelino zdrselega materiala ločimo naslednje plazove (Ribičič, 2002): Zdrs humusa po površini (debelina nekaj dm) nastane zaradi strmega pobočja. Plitek plaz je zdrs preperinskega pokrova debeline do 2 m po kameninski podlagi (tipični preperinski plazovi). Srednje globok plaz je debel od 2 do 5 m. Globoki plazovi nastopajo v peskih in peščenjakih, ki imajo lastnosti zemljin. Drsina je v globini od 5 do 10 metrov. Zelo globoki plazovi (regionalni plazovi) so v polhribinah in so vezani na narivne zgradbe, na tektonske in litološke meje, nagnjene v smeri pobočja. Globina drsenja je več 10 pa tudi preko 100 metrov. Preglednica 3.3: Klasifikacija zemeljskih plazov glede na globino drsne ploskve (Lateltin, 1997). zemeljski plaz površinski sredinski globok globina drsne ploskve 0-2 m 2-10 m >10 m Na koncu je potrebno omeniti še dve vrsti plazenj, to so usadi in polzenja (lezenja). Usadi so težnostna gibanja v kamninah z izrazito navpično komponento gibanja vzdolž ločitvenih ploskev. Razmejitev od hribinskega plazu je neizrazita in načini delovanja so podobni, zaradi česar so tudi ti procesi povzeti skupaj z njimi. Polzenje je dolgotrajno in počasno preoblikovanje v zemljinah in kamninah. Pri tem pride do neporušnega in neprekinjenega preoblikovanja in/ali do prekinjenega polzenja z 3. Tipologija masnih gibanj 42

43 drsnimi dogodki na številnih ločitvenih ploskvah. V nasprotju s hribinskimi plazovi se ne izoblikujejo neprekinjene drsne ploskve. 3.2 PODORI S pojmom podor v splošnem opredeljujemo hipno in hitro masno gibanje že predhodno ločenih delov hribine, ki se začne v obliki krajšega zdrsa ali prevrnitve in pri katerem se ločitev od matične kamnine pojavi vzdolž lomnih ploskev v kamnini (meja med plastmi, razpoke, napoke in podobno). Začetno gibanje nato preide v prosto padanje, trk s površino pobočja in odboj od nje, let po odboju ali ustavitev, kotaljenje, drsenje. Pri podornih pojavih ločimo med območji nastanka, gibanja in odlaganja. Za geotehnični opis podornega pojava je pomembna velikost premikajočih se gmot, zato je smiselno razdeliti odkladnine po velikosti: hribino na bloke, skalovje in kamenje, zemljino pa v skladu z granulometrično klasifikacijo kot jo poznamo iz mehanike tal (klasifikacija po npr. MIT, Massachussets Institute of Technology ali USCS, Unified Soil Classification System) na grušč, pesek, melj in glino. V literaturi obstajajo številne preglednice in kriteriji razvrščanja podornih pojavov (preglednica 3.4 in 3.5). Preglednica 3.4: Premer, prostornina in hitrost premikanja kot kriteriji razvrščanja podornih pojavov (Lateltin, 1997). Delitev glede na velikost in hitrost sestavnih delov padajoče kamenje premer Φ < 50 cm hitrost 5 30 m/s padajoče skalovje premer Φ > 50 cm hitrost 5 30 m/s skalni podor prostornina m 3 hitrost m/s gorski podor prostornina > m 3 hitrost > 40 m/s Preglednica 3.5: Prostornina kot kriterij razvrščanja podornih pojavov v razrede (vir: Crosta, 2001). tip prostornina opomba podori drobirja (debris falls) < 10 m 3 podori skalovja (boulder falls) m 3 navadno samo nekaj blokov 3. Tipologija masnih gibanj 43

44 podor bloka (block fall) podori iz strmih sten (cliff falls) gorski podor (Bergsturz) > 100 m m 3 > 10 6 m 3 večji blok, ki se lahko med padanjem razdeli gorski podor ali plaz, ki lahko prepotuje velike razdalje DRM (1990) pri oceni intenzitete razmeji podorne pojave glede na prostornino materiala pri naslednjih vrednostih: 10 2 m 3, 10 4 m 3 in 10 6 m 3 (vir: Crosta, 1991). Opazimo lahko, da razvrščanje pojavnih oblik ponavadi temelji na prostornini odkladnine sproščenega materiala (podornina) in hitrosti procesa. Smiselno je upoštevati še število delcev, saj se pri hribinskem podoru pogosto gmota zdrobi v posamezne bloke, skale in kamne (drobir) in je torej iz opazovanja stanja po dogodku le težko razbrati ali gre le za skupek posameznih odlomnih dogodkov ali za en sam podorni dogodek. Zato je vedno treba primerjati vidne znake sprememb na pobočju in prostornino odkladnine. Opredelitev pojavov na osnovi kinematike gibanja bi tudi bila smotrna, zlasti v primeru podornega toka. Za izrazno in kvantitativno opredelitev podornega pojava predlagam naslednje termine in kriterije uvrščanja (preglednica 3.6). Preglednica 3.6: Predlog kriterija razvrščanja podornih pojavov v razrede. pojav Dimenzija največje odkladnine (prostornina) (premer, največja dimenzija) Sproščanje zemljine (grušča in zemlje) < 100 cm 3 < 6 cm Odlom kamenja 100 cm 3 < 20 dm 3 6 cm do 3 dm Odlom skalovja 20 dm 3 do 2 m 3 3 dm do 2 m Odlom blokov 2 m 3 do 200 m 3 2m do 7 m Skalni podor 200 m 3 do 1*10 6 m 3 Gorski podor > 1*10 6 m 3 > 7 m Uporabili smo kriterij razvrščanja, ki temelji na možnostih rednega vzdrževanja cest oziroma sanacij posledic podornih pojavov na cestišču. Vzemimo, da lahko odrasel človek (npr. vzdrževalec ceste) dvigne do največ 40 kg mase (npr. Salonit Anhovo pakira cement v 40 kilogramske vreče) in da znaša srednja gostota apnenca približno 2300 kg/m 3 (Perry, 1967). Prostornina kosa, ki ga posameznik še lahko sam odstrani, torej znaša približno 20 dm 3, kar bi bila zgornja meja prostornine gmote, da bi jo še lahko smatrali za kamenje. Viličar za potrebe gradbeništva lahko dvigne maksimalno maso 5 t (Trbojević, 1985), kar približno znaša 2 m 3 in take gmote bi lahko definirali kot zgornjo mejo za skalovje. Avtodvigalo pa lahko dvigne tudi do 400 t (Trbojević, 1985), t.j. 170 m 3 kar bi ustrezalo blokom oziroma kamnitim kladam. Večje kose bi bilo potrebno razstreljevati. Taka razdelitev podornega materiala bi bila skladno nadaljevanje obstoječe delitve zemljin po MIT za velikosti do 60mm (Šuklje, 1984). V švicarski literaturi (Kienholz, 1998) se taka razdelitev nadaljuje tako, da je meja med prodom (gramozom) in naslednjimi velikostnimi stopnjami postavljena pri 60mm (kamni), nato pri 200mm (bloki) in 2000mm (veliki bloki). V ameriški literaturi lahko zasledimo, da se v razponu med 75mm (po USCS klasifikaciji) in 300mm nahaja kamenje 3. Tipologija masnih gibanj 44

45 (cobbles), skalovje (boulders) pa od 300mm naprej. Torej bi predlagan kriterij razvrščanja ustrezal nekaterim že obstoječim kriterijem. Za odlom kamenja, skalovja in blokov je značilno bolja ali manj izolirano padanje gmot, ki je konstantnega značaja zaradi stalnosti procesov preperevanja hribine. Običajno se gibanje ustavi pri naklonu, manjšem od 30 stopinj, vegetacija ima pomembno vlogo pri disipaciji energije. Pri hribinskem podoru se sprosti večji del bolj ali manj fragmentirane hribine in sproščena gmota se lahko v nadaljevanju gibanja razdrobi v posamezne kose, med katerimi skoraj ni interakcije. Gorski podor pomeni nenadno sprožitev obsežne hribinske gmote z izraženo interakcijo in drobljenjem sestavnih delov v notranjosti gmote. Posledica je lahko opazno preoblikovanje krajine. Doseg pojava je zaradi velikih hitrosti večji, tudi do nekaj kilometrov in lahko pripelje do zajezitve vodotoka v dolini, kar lahko posledično povzroči katastrofo zaradi udarnega vala zajezene vode ob porušitve take naravne pregrade ali oblikovanja drobirskega toka. Podorni tok pa je gibanje bolj ali manj koherentne gmote v obliki deročega toka. V razpredelnici niso navedeni ostali podorni procesi, npr. sesedanje in udorni pojavi, ki so povezani z izpiranjem topljive podlage ali pa nastanejo kot posledica podzemnih votlin. Značilne pojavne oblike so kraške doline. Najdemo jih tudi v zakraselih apnencih Alp in Jure. Razgaljene plasti skalnatega pobočja se lahko pod vplivom težnosti nagnejo v smeri pobočja tudi do previsne lege (Lateltin, 1997). Preglednica 3.7: Dovzetnost za hribinske podore (Ribičič, 2002). material ZELO TRDNE HRIBINE TRDNE HRIBINE SREDNJE TRDNE HRIBINE POLHRIBINE PRODNE ZEMLJINE MEŠANE ZEMLJINE MOČVIRSKO JEZERSKE ZEMLJINE dovzetnost Kamninski podori lahko nastopajo pri zelo strmih do navpičnih stenah, ponavadi izvedenih s strani človeka, ob neugodnih razpokah. Kamninski podori so pogosti v Alpskem svetu, kjer alpske doline obdajajo vertikalna pobočja. Nevarnost obstaja tudi v kamnolomih in na umetnih brežinah, ki so strmo nagnjene. Zelo redki podori lahko nastopajo v metamorfnih kamninah, gnajsih in blestnikih ali v peščenjakih, večinoma ob vertikalnih stenah, ki jih je izvedel človek. Podori niso možni. Podori niso možni. Podori niso možni. Podori niso možni. 3. Tipologija masnih gibanj 45

46 Neposredni vzrok nastanka podornega pojava je presežena mejna vrednost statične sile trenja znotraj kamnine. To se zgodi kot posledica številnih dejavnikov, ki postopoma povzročajo prehajanje kamnine iz stabilnega v labilno ravnotežje. Nastop novega (dejavnik proženja) ali vztrajanje starega dejavnika (dejavnik nastanka) lahko povzroči porušitev labilnega ravnotežja. Posledica je podorni pojav. Dejavniki so lahko stalni ali občasni. Pod stalne bi lahko šteli preperevanje, erozijo, vremenske pojave, pod občasne pa npr. potres, vulkansko aktivnost, antropogeni vplivi. Učinek dejavnikov je odvisen od dispozicije pobočja (geologija, topografija, morfologija, pokrovnost, litologija). Tem zunanjim silam nasprotujejo faktorji stabilnosti: notranji kot trenja in kohezija. Podori in odlomi so najpogostejši in najznačilnejši v slovenskih alpskih pokrajinah oz. gorskem in visokogorskem reliefu in se lahko zgodijo kadarkoli in kjerkoli. Najpogostejši vzroki za podiranje pobočij in sten so vremenska dogajanja, preperevanje kamnine, erozija, potresi in antropogeni vzroki. Poleg številnih neopaženih in nezabeleženih podornih procesov, zlasti na nepristopnih gorskih terenih, poznamo tudi veliko dokumentiranih nastopov pojava. Znan je podor na Dobraču leta 1348, ki ga je povzročil močan potres na območju Beljaka in povzročil porušitev dela gore Dobrač ter številni manjši podori, ki so zasuli reko Idrijco ob idrijskem potresu leta Opisan je tudi primer podora na severozahodnem pobočju Javorščka leta 1950, podor nad Vrsnikom leta 1967, podor na Krasjem vrhu leta 1975, podor na pobočju Osojnika v Spodnji Trenti leta 1989 in leta Leta 1989 se je sprožil večji kamninski podor v soteski Pasice in poškodoval objekte partizanske bolnišnice Franje. Potres v Posočju leta 1998 je sprožil več kot 50 skalnih podorov, največji so bili na Krnu, ob izviru Tolminke, na Osojnici in v dolini Lepene. (Petje, 2004) 3.3 TOKOVI V naravi obstaja zvezni spekter volumskih razmerij med tekočino in sedimentom, od čiste tekočine (0 % sedimenta) do suhega sedimenta (100 % sedimenta). V tem območju so tri mejna območja, ki količinsko niso enoznačno določena. Njihova vrednost je odvisna od porazdelitve velikosti zrn trdnih delcev in njihove mineralne sestave oz. fizikalnih in kemičnih lastnosti. Te tri meje ločujejo v reološki klasifikaciji štiri tipe tokov zmesi sedimentvoda: zrnasti, blatni, prekoncentrirani vodni in normalni vodni tok (Skaberne, 2000). Zrnasti tok se obnaša plastično, intersticije so zapolnjene z mešanico vode, zraka in finega materiala. Porni tlak je manjši od hidrostatičnega. V to skupino spadajo: zemljinski tok, zrnski tok, podorni tok. Blatni tok se tudi obnaša plastično, a je sestavljen iz mešanice koherentnih sedimentov (in preperine) ter vode. Brez kohezije bi to bil zrnski tok. Prevladujejo plastične Binghamove sile (kohezijska strižna trdnost in viskoznost). Binghamov model opisuje gibanje viskozno-plastičnega materiala brez nastanka drsnih ploskev in prekoračitve notranjega trenja (Meunier, 1991): dv = τ c + µ R dy τ ( ) dv c dy = 1 τ τ µ za τ > τ c R µ koeficient plastične viskoznosti τ c - začetna strižna napetost τ - dejanska strižna napetost v - hitrost lezenja 3. Tipologija masnih gibanj 46

47 dv = 0 dy za τ < τ c Izpeljava izvira iz Ostwald de Waelejevega zakona (Meunier, 1991): τ = dv k dy n τ n < 1 n = 1 τ c n > 1 dv/dy Slika 3.2: Odvisnost strižne napetosti od spremembe hitrosti po globini. Porni tlak je večji od hidrostatičnega. Z večanjem deleža vode se kohezija zmanjšuje in tako lahko tak plastični tok preide v tekočinskega. Pojavni obliki sta drobirski tok in soliflukcija. Soliflukcija je ponavadi opredeljena kot zelo počasen tok z vodo nasičenih kohezivnih sedimentov, preperine ali drugega površinskega materiala (Skaberne, 2002) ali kot polzenje površinskih plasti tal (prsti) v povezavi s cikličnim taljenjem in zmrzovanjem (Lateltin, 1997). Polzenje je počasno gibanje plazine paralelno z ravnino padnice pobočja. V sloju določene globine nastajajo plastične deformacije pri napetostih, ki so manjše od strižne trdnosti materiala. Polzenje pa lahko pomeni začetek plazenja, če na določeni ploskvi pride do takih strižnih napetosti, da je prekoračena strižna trdnost in nastane drsna ploskev. Verjetno pred vsakim plazenjem posebno globokim, natopajo podobni efekti, kot je polzenje. Pri drobirskih tokovih gre za razmeroma veliko vsebnost vode, kar ima za posledico velike hitrosti in rušilno delovanje ter veliko transportno sposobnost in veliko območje odlaganja, ki je za 10 do 100-krat večje od območja sproščanja. Drobirski tok lahko erodira dno doline in njene boke. Odložitev toka, oziroma razlitje toka se največkrat zgodi v obliki pahljačastega razlitja, ko se strma grapa po kateri drvi, odpre v bolj ravninski svet. Če se dolina razširi, se material odlaga tudi ob obeh robovih vodotoka, kjer lahko tudi z velikimi skalami tvori velike robne nasipe vzdolž vodotoka (Ribičič, 2002). Prekoncentrirani vodni tokovi in turbiditni (kalni) tokovi so tekočinski tokovi z zelo različno koncentracijo trdnih sedimentnih delcev v vodi. Nekateri nizko koncentrirani turbiditni tokovi imajo že lastnosti normalnih vodnih tokov. Glavni mehanizem ohranjanja zrn v toku je turbulenca. Hitrost gibanja je pomemben dejavnik pri opredeljevanju vrste tokovnega pojava. Blatni in podorni tokovi razvijejo hitrosti od 1 m/min do 2 m/s, drobirski tokovi pa celo preko 10 m/s. 3. Tipologija masnih gibanj 47

48 4 KARTOGRAFSKA OPREDELITEV TVEGANJA Potem ko smo opredelili izrazoslovno problematiko tveganja in samega pojava masnih gibanj in ker je končni produkt obdelave dejanska karta tveganosti oziroma njena poenostavljena oblika, t. j. karta ogroženosti, je za potrebe kartografije nujno jasno opredeliti osnovne pojme in razmerja med njimi ter zapisati enoten univerzalen obrazec za kvantitativno vrednotenje tveganja, t.j. tveganosti v kartografskem smislu. Zakaj je potrebno kartografsko opredeljevanje pojmov? Zato, ker moderna obdelava problematike naravnih nevarnosti in z njimi povezanih tveganj zahteva uporabo orodij GIS in pri taki obravnavi gre za večslojno prekrivanje na mestu posameznih rastrskih celic poljubnih dimenzij, torej je potrebno obravnavati vsak sloj posebej (zato npr. v nadaljevanju nastopata izpostavljenost in vložki v ločenih slojih namesto v enem samem sloju izpostavljenost vložkov; podobno je z nevarnostjo in ogroženostjo!). Razlog je torej konsistentnost postopka in lažja možnost korigiranja in dopolnjevanja. Preden dokončno opredelimo tveganost, ob upoštevanju vseh pomislekov glede obstoječih definicij, si za orientacijo oglejmo enega izmed obstoječih postopkov vrednotenja tveganja kot se ga uporablja v inženirski geologiji (Ribičič, 2002):»Najprej proučimo ogrožujoči pojav (karta ogroženosti). Sledi analiza občutljivosti terena z ozirom na proučevani ogrožujoči pojav (karta ranljivosti). Ko nam je znano delovanje ogrožujočega pojava in ranljivost terena je možno napovedati, kakšne bodo posledice (karta specifičnega tveganja). Tveganje lahko raziskujemo za določen element; na primer, kakšna je nevarnost za prebivalstvo. Končno lahko napovemo skupno tveganje, ki ga dobimo, če upoštevamo delovanje specifičnega tveganja na element tveganja. Rezultat je lahko na primer karta pričakovane verjetnosti izgube življenja pri potresu 10 stopnje po MCS na različno seizmično občutljivih tleh.«oglejmo si še obstoječe definicije zgoraj navedenih pojmov: OGROŽENOST (O): Verjetnost, da se zgodi nek potencialno ogrožujoč pojav na določenem območju v določenem času. RANLJIVOST (R): Stopnja možne posledice pri delovanju določenega pojava z določeno jakostjo. Ranljivost podamo med vrednostmi 0 (ni vpliva) in 1 (najhujše posledice). Obraten pojem od ranljivosti je ODPORNOST, ki pove koliko so določena tla odporna na določeni pojav. SPECIFIČNO TVEGANJE (ST): Produkt ST=O*R. Napovedane posledice pojava. ELEMENT TVEGANJA (ET): Element za katerega ugotavljamo posledice (na primer: prebivalstvo, lastnina, ekonomske aktivnosti, itd.) SKUPNO TVEGANJE (TT): TT=ST*ET. Pričakovana verjetnost izgube življenja, verjetno število ranjenih oseb, poškodb na lastnini, zastojev v proizvodnji itd. 4.1 NEVARNOST Nevarnost je izjemni dogodek naravnega pojava z lastnostmi iz preglednice 3.1 in s potencialom ustvariti izgubo v vrednostnem sistemu določene skupine ljudi. Številni avtorji nevarnost opredeljujejo kot produkt verjetnosti nastopa nekega pojava na nekem območju z magnitudo istega pojava (Fell, 1994; Finlay, 1997) in zato se odločimo za vključitev zgolj dveh značilnosti nevarnosti v njeno kartografsko definicijo: 4. Kartografska opredelitev tveganja 48

49 Verjetnost nastopa nevarnosti, ki nam določa možnost nastopa potencialno škodljivega pojava v določenem časovnem intervalu in na določenem področju. P(pojav = x,y,z,t) [0,1] Intenziteta nevarnosti, ki predstavlja nivo magnitude opazovanega in/ali potencialnega pojava. energija (pojav = x,y,z,t) [kj] Ločiti je potrebno med tremi vrstami nevarnosti (Kienholz, 1998): spremljano (iz izkušenj, s pomočjo analogije s podobnimi območji, z modelnimi preiskavami in izračuni), pogojno (ne obstaja v sedanjosti, vendar je pričakovana ob spremembi okolja) in dokazano (je že delovala in je pustila sledi - neme priče, dokumenti). Spremljana in dokazana nevarnost sta močno povezani z dovzetnostjo. Pomemben faktor pri ocenjevanju nevarnosti je poznavanje dovzetnosti območja za nastanek nevarnega pojava. Kienholz (1998) opredeljuje dovzetnost oziroma dispozicijo kot pripravljenost ali nagnjenost gmot vode, snega, ledu, zemljin in hribin (v čisti obliki ali mešanici) k premikanju v nižje lege pod vplivom sile teže, kar lahko pripelje do škod. Dispozicijo deli na osnovno (načeloma je to pripravljenost ali nagnjenost k nevarnim procesom, ki ostaja enaka v dolgem času relief, geologija, podnebje, sestoj rastlinja) in spremenljivo (pri dani osnovni dispoziciji časovno spremenljivo, v nekem določenem obsegu negotova ali razvita pripravljenost ali nagnjenost k nevarnim procesom vreme, zadrževanje vode, poraščenost) (slika 4.1). SPREMENLJIVA DOVZETNOST dejansko sproženi dogodki obremenitev sistema zaradi sproženih dogodkov dovzetnost OSNOVNA DOVZETNOST čas Slika 4.1: Dovzetnost in sproženi dogodki iz nevarnih procesov (Kienholz, 1998). Dovzetnost je relativna nevarnost oziroma nagnjenost k nevarnosti, ki opredeljuje časovno in lokacijsko dimenzijo možnega nastanka nevarnosti. KARTA DOVZETNOSTI kaže, kje lahko nevarnost nastane in je osnova za karto nevarnosti, ne podaja pa verjetnosti nastanka in ne verjetnosti nadaljnjega poteka. Pri zemeljskih plazovih na primer, opisuje stabilnost pobočja, pri obravnavi nevarnosti likvefakcije pa potresno stabilnost. KARTA NEVARNOSTI 4. Kartografska opredelitev tveganja 49

50 4.2 ŠKODNI POTENCIAL Naravne nesreče so geofizikalni dogodki, ki imajo to značilnost, da povzročajo nevarnost. Ta nevarnost pa ni rezultat samo naravne ranljivosti, temveč tudi ranljivosti človeka. Kadar se nahajata obe ranljivosti na istem mestu in v istem času, se lahko pojavijo naravne nesreče (vpliv na družbo in na infrastrukturo). Naravne nesreče se dogajajo po celem svetu, vendar je njihov učinek večji v državah v razvoju. V teh državah se pojavljajo v glavnem iz dveh vzrokov. Prvič, obstaja povezava med geografsko lokacijo in geološko geomorfološkimi značilnostmi, in drugi razlog je povezan z zgodovinskim razvojem teh držav, kjer so ekonomske, socialne, politične in kulturne razmere slabe in posledično to vpliva na visoko ranljivost. V zadnjih letih se posveča vse več pozornosti preprečevanju in zmanjševanju naravnih nesreč. Leta 1990 je bila ustanovljena organizacija International Decade for Natural Disaster Reduction IDNDR ( katere glavni cilj je zmanjšanje ranljivosti, ki pa zahteva sodelovanje tako vlad, organizacij Združenih narodov, znanstvenikov kot tudi prostovoljnih organizacij, izobraževanja, privatnega sektorja in medijev. Če želimo kontrolirati ali preprečiti nesreče, moramo določiti ranljivost. Večinoma se pojem ranljivost uporablja za analize različnih faktorjev in procesov, ki imajo vpliv na družbo. Razumevanje in zmanjševanje ranljivosti je nedvomno naloga interdisciplinarnih skupin, saj je potrebno razumevanje tako naravnih procesov kot tudi človeka (človeškega sistema). Nesreče so rezultat nenadnih sprememb v obnašanju v dolgem časovnem obdobju, ki jih povzročijo kratkotrajne spremembe prvotnih razmer (Scheidegger, 1994). Gares in ostali (1994) so definirali geomorfološke nesreče kot spremembe pokrajine, ki imajo vpliv na človeka. IDNDR (1992) je definiral nevarnost kot situacijo ali dogodek, ki povzroči veliko škodo, razdejanje in človeško trpljenje. Nesrečo lahko povzroči tudi človek. Naravne nesreče torej ne prizadenejo samo narave, ampak tudi socialni in ekonomski sistem. Resnost takšnega neravnotežja je odvisna od magnitude dogodka in tolerance ljudi na ta dogodek. Definicije naravnih nevarnosti in naravnih nesreč so se spremenile od popolnoma fizikalnih dogodkov do vključevanja človeka. Pojem (izraz)»ranljivost«(angl. vulnerability) se uporablja za analiziranje procesov in razmer, ki vodijo do nesreč ter identificiranje odzivov. Ker ne obstaja splošna definicija ranljivosti, se navadno uporablja pojem v takšnem smislu, ki nam najbolje služi. Vendar pa to ni ljudski izraz. Ponavljajoče dogodke vzamejo ljudje za del»normalnega življenja«, medtem ko na redke ali nove nesreče gledajo iz perspektive preživetja. Ljudje razumejo pojme povezane z ogroženostjo glede na svoje izkušnje. Medtem, ko bi zunanji opazovalec določil, da sta dve sosednji gospodinjstvi enako ranljivi (ker živita v podobnih razmerah), bi ti dve gospodinjstvi lahko ogroženost dojemali različno in zaradi tega tudi dajali prednost različnim ukrepom za zmanjšanje ogroženosti. Stopnja sprejemljive ogroženosti je med ljudmi različna in je odvisna od stopnje izobrazbe, spola, lokacije in drugih ekonomskih, socialnih in političnih razmer. Obstaja veliko poskusov definiranja ranljivosti okolja (angl. environmental vulnerability); od geofizičnih, inženirskih in tehnoloških pogledov do socialnih, političnih in ekonomskih. Po Varnesu (1984) je ranljivost stopnja izgub elementov znotraj vplivnega območja z določeno jakostjo. Ranljivost okolja je produkt kombinacije okoliščin, ki so povezane med drugim tudi z življenjem s tveganji in nevarnostmi (Vogel, 2001). Ostali faktorji, kot so zdravje, bogastvo, spol tudi poslabšajo obstoječa tveganja/nevarnosti in tako 4. Kartografska opredelitev tveganja 50

51 povečajo ranljivost in zmanjšajo pozitivne odzive na tak dogodek. Ranljivost okolja se tako opiše glede na fizično in socialno okolje (slika 4.2). šok človeške sposobnosti produkcija socialno okolje poraba rojstva procesi izmenjava socialno stanje materialno stanje Slika 4.2: Ranljivost; povezava med človekom, socialnimi in materialnimi tokovi in faktorji, ki»delajo«življenje ter nenadnim stresom ali šokom (privzeto po Vogel, 2001). Izraz ranljivost okolja se uporablja v različnih konceptih. Lahko je povezan z geofizikalnim pogledom tveganja in nevarnostjo. Analize nevarnosti in ogroženosti so pogosto povezane s pomanjkanjem dostopnih informacij in zmanjšanjem odziva zaradi šoka. Ranljivost je močno odvisna od dojemanja ljudi. Ločimo notranje dimenzije (nesposobnost oz. sposobnost odzivanja ljudi) ter zunanje dimenzije (izpostavljenost tveganju, šokom, stresu). Ranljivost je torej socialni izraz. Ranljive skupine ali območja so torej tista, ki so najbolj izpostavljena motnji, vendar pa imajo tudi omejene»mehanizme odziva«ali sposobnosti odzivanja na dogodek ali motnjo. Ranljivost vključuje tudi nemočnost (npr. begunci, naseljujejo najbolj ogrožena območja, so najbolj ogroženi ob nenednem dogodku, kot je poplava, potres, plaz). Ranljivost je torej zelo kompleksna in jo je težko razdeliti na vzroke ločeno od kompleksnosti socialnih in fizikalnih faktorjev. Določitev ranljivosti okolja zajema tudi raziskovanje elementov tako v prostoru kot tudi v času. Obstajajo različni pristopi in tehnike določevanja ranljivih skupin. Nekatere vključujejo identifikacijo indikatorjev ranljivosti. Rezultat so karte ranljivosti, na katerih so prikazana območja ali skupine, ki so lahko izpostavljene socialnemu, fizikalnemu ali ekonomskemu tveganju. Dinamična narava ranljivosti narekuje, da morajo biti postopki fleksibilni in pogosto vsebujejo tako kvalitativne kot tudi kvantitativne tehnike. Ranljivost (Sidle et al.) lahko definiramo kot izpostavljenost skupine ljudi ali posameznikov stresu in vsebuje veliko komponent. Ena od teh je sposobnost prilagajanja. Socialna ranljivost je povezana z dostopnostjo sredstev, stopnjo ekonomskega razvoja, sposobnostjo napovedovanja pojavljanja nevarnosti, s prilagajanjem in sprejemanjem razmer, ki jih nevarnosti sprožijo ter planiranjem ukrepov. Če institucije ne naredijo plana za nevarnosti ali spreminjanje okoljskih razmer in ogroženosti, se socialna ranljivost poveča. 4. Kartografska opredelitev tveganja 51

52 Nevarnosti imajo različen vpliv na različne skupine ljudi v skupnosti in je odvisen od njihove sposobnosti spoprijemanja z nevarnostmi. Študije kažejo, da so najbolj ranljivi revni ljudje, ki so prisiljeni, da živijo na najbolj ogroženih območjih. Po Heijmansu (2001) ločimo tri načine dojemanja ranljivosti: narava kot vzrok tehnične, znanstvene rešitve: ta pogled krivi naravo in naravno nevarnost kot vzrok ranljivosti ljudi, ki je odvisna od intenzitete, magnitude in trajanja zunanjih šokov. Ranljivost je rezultat nevarnosti (vključuje intenziteto) in tveganja (izpostavljenost dogodkom). Zmanjšanje ranljivosti dosežemo z napovedovanjem nevarnosti in tehnologijo, ki omogoča, da zgradbe prenesejo negativne vplive (merjenje seizmične aktivnosti, napovedovanje vremena, daljinsko zaznavanje, napovedovanje poplav, gradbeni predpisi,...) cene kot vzrok ekonomske in finančne rešitve: kljub naraščanju tehnoloških in znanstvenih kapacitet, ljudje še vedno trpijo, ker so napovedovanja in tehnologije predrage. Ranljivost se lahko zmanjša s sprejemanjem varnostnih ukrepov, vključevanja zavarovalništva in zagotavljanjem finančne podpore. socialne strukture kot vzrok politične rešitve: ta pogled kaže, da imajo nesreče različen vpliv na ljudi, ki živijo na ogroženih območjih. Ni samo izpostavljenost nevarnosti tista, zaradi česar so ljudje izpostavljeni tveganju, temveč tudi socioekonomski in politični procesi v družbi, ki generirajo ranljivost. Zmanjšanje ranljivosti revnih je vprašanje razvoja družbe in takšno vprašanje se mora politično reševati. Varnejše okolje se lahko doseže samo, če se odgovor na nesrečo spremeni procese, zaradi katerih obstaja ogroženost. Dolgoročne rešitve so v transformiranju socialnih in političnih struktur, ki povzročajo revščino. Vsi ti trije pogledi se ne izključujejo, ampak se jih lahko pri analizah in dejanjih kombinira. Ranljivost je rezultat tako zunanjih dejavnikov kot tudi pomanjkanje finančnih kapacitet. Obstajajo štiri glavne vrste ranljivosti: socialna, ekonomska, politična in kulurna. Lahko pa jih delimo na (Alcantara-Ayala, 2002): pomanjkanje sredstev (materialna ali ekonomska ranljivost) prekinitev socialnih vzorcev (socialna ranljivost) pomanjkanje močnih nacionalnih ali lokalnih institucionarnih struktur (organizacijska ranljivost) pomanjkanje dostopa do informacij ali znanja (izobraževalna ranljivost) pomanjkanje javnega zavedanja (motivacijska ranljivost) omejen dostop do politične moči (politična ranljivost) prepričanje in navade (kulturna ranljivost) slabe zgradbe šibkih posameznikov (fizična ranljivost) Ta razdelitev nakazuje, da ima vsaka socialna skupnost različne vrste ranljivosti, ki ni samo rezultat dejanj, odločitev in izbire, ampak je rezultat interakcije narave, ekonomije, kulture in politike prostora, kjer živijo ljudje. Ranljivost določuje tako naravni kot človeški sistem (slika 4.3). 4. Kartografska opredelitev tveganja 52

53 NARAVA atmosfera biosfera litosfera (natural system) ČLOVEK socialno okolje ekonomsko okolje politično okolje kulturno okolje biosfera litosfera (human system) NARAVNE NEVARNOSTI (natural hazards) RANLJIVOST (vulnerability) DRUŽBE (societes) RANLJIVOST NARAVE (natural vulnerability) NARAVNE NESREČE (natural disasters) RANLJIVOST ČLOVEKA (human vulnerability) Slika 4.3: Sestava naravnih nesreč (Alcantara-Ayala, 2002). Čeprav se večinoma avtorji strinjajo, da so revni ljudje bolj ranljivi, nobena od zgornjih kategorij ne omenja, kako ljudje doživljajo in razumejo nesreče. Postavljajo se nam vprašanja, ki zahtevajo nadaljno klasifikacijo in razpravo. Prvo vprašanje je, kako prizadeti ljudje (communities) vidijo in kako se odzovejo na ranljivost. Vprašanje je smiselno, ker se prizadetih ljudi ne vključuje aktivno v zmanjševanje tveganja (predpostavlja se njihove potrebe in prioritete). Ljudje se odločijo za dejanja, da se izognejo ogroženosti, glede na individualne razmere in izkušnje. Za učinkovite ukrepe zmanjšanja ogroženosti je treba upoštevati in kombinirati tako dojemanje lokalne skupnosti kot tudi strokovnjakov (hazard managers). Poleg razlik v dojemanju ogroženosti med lokalno skupnostjo in institucijami, pa je različen pogled tudi med ljudmi v lokalni skupnosti. Drugo vprašanje je, kakšne so posledice dojemanja in dejanj na lokalno prebivalstvo na splošno. Tretje vprašanje ima več nivojev in se nanaša na politično naravo pojma: če večina organizacij in vlada ignorirajo socialni in politični vzrok nesreče, kako se sploh lahko doseže zmanjšanje ogroženosti? Če želimo, da je odgovor na nesrečo pomemben, potem je treba dati lokalnemu prebivalstvu besedo, da spoznamo njihovo dojemanje ogroženosti, ter aktivno vlogo pri raziskovanju možnosti dolgoročne varnosti. Treba je komunicirati z javnostjo, naj gre za prepričevanje ljudi za sprejem zaščitnih ukrepov, za vzpostavljanje pripravljenosti na možno grožnjo ali pa za ukrepanje ob nesreči ali po njej. Pogosto je prav usrezno komuniciranje začetni ključni dejavnik ustreznega ukrepanja. (Polič, 2002). Ustrezno komuniciranje ni možno brez vključevanja množičnih medijev (Rodrigue, 2000, 2001, 2002). 4. Kartografska opredelitev tveganja 53

54 Pojem»indeks varnosti človeka«je vpeljal Plate (2003), ki je odvisen od velikega števila faktorjev, ki pa jih lahko razdelimo v dve skupini: odpornost (resistance) in ranljivost. Faktorji, ki določujejo sposobnost spoprijemanja z ekstremnimi dogodki so združeni v odpornost in faktorji, ki opisujejo opisujejo razmere ogroženih ljudi, so združeni v ranljivost. Visoka ranljivost ter nizka odpornost vodita do majhne varnosti človeka, majhna ranljivost ter velika odpornost pa do velike varnosti človeka. Indeks ranljivosti lahko zapišemo kot vsoto ranljivosti pri normalnih razmerah V s ter ranljivosti pri ekstremnem dogodku V r. Kritično ranljivost se lahko definira kot odpornost. V razvitih državah se odpornost s časom ponavadi zaradi vlaganj v zaščitne ukrepe povečuje, medtem ko v državah v razvoju odpornost pada (degradacija okolja, naraščanje prebivalstva, sprememba rabe tal) in lahko pride do katastrofe tudi brez pojava ekstremnega dogodka (pri času T scs ) Ali učinek ekstremnega dogodka povzroči, da je ranljivost V = V s + Vr večja od kritične ranljivosti V crit je odvisno tako od ranljivosti pri normalnih razmerah V s kot tudi od kritične ranljivosti V crit. Če je Vcrit Vs manjši od V r, ljudje sami obvladajo situacijo, drugače pride do katastrofe. Pri določevanju ranljivosti in odpornosti je treba upoštevati tudi negotovost teh dveh količin. To negotovost se lahko zajame z verjetnostno porazdelitvijo. Za vrednosti ranljivosti in odpornosti se tako vzame pričakovane vrednosti v smislu statistike, E { V crit } in E { V}. Varnost človeka HS (human security) je definirana kot odpornost zmanjšana za ranljivost: { V} E{ V } E{ V } E{ V } HS = odpornost ranljivost = E V, kjer je E element ogroženosti. Indeks varnosti človeka HSI pa se zapiše: odpornost ranljivost HSI = = odpornost crit HS V crit Kadar je HSI enak 1 pomeni, da ranljivosti ni in visoko odpornost in s tem visoko varnost. Indeks blizu nič pomeni majhno varnost. Negativni indeks pomeni, da je potrebna zunanja pomoč. Ocena ranljivosti je eden od najbolj kritičnih aspektov vrednotenja ogroženosti. V literaturi prevladujejo empirični pristopi, kjer se razlikuje ranljivost človeškega življenja in ranljivost ekonomskih dobrin. Prednost teh pristopov je v enostavnosti, slabost pa velika subjektivnost ocene in visoka stopnja negotovosti. Škodni potencial predstavlja dejansko izgubljeno materialno vrednost v odvisnosti od količine uničenih ali poškodovanih vložkov glede na stopnjo njihove ranljivosti oziroma odpornosti (= 1-ranljivost). škodni potencial = ranljivost vložkov * vrednost vložkov crit Ranljivost vložkov kaže obnašanje vsega, kar za določeno skupino ljudi predstavlja neko vrednost, pod učinkovanjem nevarnosti in v zvezi s poškodbami, torej opisuje, kako poškodovane bi bile zgradbe, ljudje ali ostali vložki ob nastopu naravnega pojava določene magnitude. s 4. Kartografska opredelitev tveganja 54 r

55 R [0 (nična škoda), 1 (totalna škoda)] KARTA RANLJIVOSTI Vložki se določijo z identifikacijo in popisom ljudi, zgradb ali ostalih elementov na nekem območju, ki bodo podvrženi nevarnosti, če ta nastopi in, kjer je to potrebno, z ocenitvijo njihove ekonomske vrednosti tako dobimo vrednost vložkov, izpostavljenih posledicam nevarnosti oziroma učinku pričakovane verjetnosti nastopa nevarnosti na določenem območju; KARTA VLOŽKOV KARTA VREDNOSTI VLOŽKOV : KARTA ŠKODNEGA POTENCIALA 4.3 TVEGANOST Tveganost na mestu nevarnosti predstavlja velikost in verjetnost možne izgube v vrednostnem sistemu določene skupine ljudi. Pri analizi nevarnosti, njenega učinkovanja na vložke in posledično tveganja, imamo lahko opravka s premičnimi elementi (npr. avtomobili), zato je lahko izrednega pomena uvajanje pojma izpostavljenosti vložka za določanje verjetnosti kolizije na časovno-prostorski točki T (x, y, z, t), to je verjetnosti hkratnosti oziroma sočasnosti prostorske dispozicije nevarnosti in vložkov: verjetnost kolizije = verjetnost nastopa nevarnosti * izpostavljenost * vložki = = verjetnost nastopa nevarnosti * izpostavljenost vložkov Izpostavljenost vložkov predstavlja verjetnost nahajanja vložkov v točki T (x, y, z, t) P(vložek=x,y,z,t) [0,1]; statične strukture izpostavljenost vložkov = 1 Specifična tveganost izkazuje stopnjo pričakovane škode pri dogodku določene intenzitete in verjetnosti nastopa. specifična tveganost = (nevarnost * izpostavljenost vložkov) * ranljivost vložkov tveganost = (nevarnost * izpostavljenost vložkov) * škodni potencial KARTA TVEGANOSTI 4. Kartografska opredelitev tveganja 55

56 verjetnost nastopa nevarnosti P OGROŽENOST faktor nevarnosti F ŠKODNI POTENCIAL izpostavljenost vložka I velikost gmote vrednost vložka V magnituda nevarnosti M 0,1 (oklepnik) 0,7 (avto) ranljivost vložka R Slika 4.4: Tridimenzijski pristop k obravnavi tveganja. 4.4 OGROŽENOST Zaradi zmanjšanja obsega analize je potrebno prilagoditi osnovno enačbo tveganosti s pomočjo uvedbe novega pojma ogroženosti. Kienholz (1998) opredeli ogroženost kot nevarnost, ki se neposredno nanaša na določeno situacijo ali objekt. Ogroženost je verjetnost, da bodo ob določeni dovzetnosti območja in posledično nevarnosti, prizadeti izpostavljeni vložki. Ogroženost = (nevarnost * izpostavljenost) * vložki KARTA OGROŽENOSTI Lapajne (1987) navaja naslednji primer smiselne uporabe pojmov v zvezi s tveganjem: Na cesti je prometna nevarnost, ki je odvisna od kakovosti ceste, vremena, dnevnega časa, drugih udeležencev, gostote prometa, predmetov na cesti,... Ko zapeljemo na cesto postanemo prometni ogroženci. Našo prometno ogroženost določa poleg nevarnosti še prometna ranljivost, ki je odvisna od tehničnega stanja vozila, voznikovih sposobnosti, načina vožnje,... Ko se podajamo na pot, sprejmemo prometno tveganje. Vrednost vozila, predmetov in potnikov v njem je ogrožena vrednost. 4. Kartografska opredelitev tveganja 56

57 Čas, ki ga prebijemo na vožnji je čas izpostavljanja (daljši čas večja ogroženost). Verjetnost prekoračitve določenega odstotka nesreč na leto na dani cesti daje oceno prometne nevarnosti. Če pride do nesreče, nastane prometna škoda. Zgornji primer rabe pojmov je potrebno prirediti v skladu z na novo postavljenim izrazjem in opredelitvami. Torej: Na cesti je PROMETNA NEVARNOST, ki je sestavljena iz več FAKTORJEV NEVARNOSTI (kakovosti ceste, vremena, dnevnega časa, drugih udeležencev, gostote prometa, predmetov na cesti,...) z določenimi VERJETNOSTMI NASTOPA in MAGNITUDAMI. Ko zapeljemo na cesto (območje nevarnosti) postanemo VLOŽEK. IZPOSTAVLJENOST je verjetnost, da se nahajamo v območju nevarnosti. Skupaj tvorijo PROMETNO OGROŽENOST. Našo PROMETNO TVEGANOST, ki jo sprejmemo ob podajanju na cesto (in s tem izrabimo PROMETNO PRILOŽNOST), določa poleg PROMETNE OGROŽENOSTI še PROMETNA RANLJIVOST VLOŽKA, ki je odvisna od tehničnega stanja vozila, voznikovih sposobnosti, načina vožnje,... Vrednost vozila, predmetov in potnikov v njem je VREDNOST VLOŽKA. Skupaj tvorijo ŠKODNI POTENCIAL. Vseh šest dejavnikov skupaj tvori PROMETNO TVEGANOST za določen VLOŽEK. 4. Kartografska opredelitev tveganja 57

58 5 ANALIZA, VREDNOTENJE IN OBVLADOVANJE TVEGANJA (prirejeno po Varnes, 1984; Heinimann, 1998) Teoretično ovrednotenje tveganja se izvaja kvantitativno s pomočjo probabilističnih metod (verjetnost nastopa nevarnosti, izpostavljenost vložkov) ter numeričnih metod (intenziteta nevarnosti, ranljivost vložkov, vrednost vložkov, škodni potencial, specifična tveganost, tveganost, preostala tveganost). 5.1 ZASNOVA ANALIZE TVEGANJA Opis in omejitev sistema Opis tvori fizikalno osnovo za modele ocenjevanja procesov in posledic ter prikazuje dele območja, ki so vzročno in prostorsko medsebojno povezani ter atribute, ki jih izkazujejo. Pri naravnih procesih je pogosto težko zgraditi deterministični model z ostro omejitvijo, zato so modeli pogosto v empirični ali zelo poenostavljeni obliki (t.i. črne škatle). Preglednica 5.1: Primer grobe omejitve sistema (Heinimann, 1998). Prostorska omejitev (geografsko območje obdelave, relevantna delovanja od zunaj in navzven) hudourniško območje X do vododelnice, celotno območje hudourniškega vršaja do glavnega dolinskega vodotoka vhodi: padavine Pogojna omejitev (okoljski pogoji, ki so osnova analize in s spremembo katerih bi analiza izgubila svojo veljavo) vsota padavin in sezonska razporeditev padavin je konstantna maksimalna sprememba vegetacije +- 10%, maksimalna sprememba temperature +-3C Vsebinska omejitev (preiskovani procesi in škodni objekti) poplave in drobirski tokovi kot proces človeška življenja in nepremičnine kot škodni objekti izhodi: dotoki voda in plavin v dolinski vodotok maksimalna sprememba prebivalstva, naseljenih površin in prometa +-20% samo neposredne akutne škode, brez posledičnih in dolgotrajnih posledic Presoja nevarnosti Pri presoji naravnih nevarnosti gre za objektivno, naravoslovno utemeljeno razlago in ugotovitev možnih nevarnih procesov. Postopek presoje nevarnosti tvori ocena dokumentov in izjav, geomorfološka in splošna analiza terena ter preskusi modelov in izračuni. Osnovni dokumenti vsebujejo pomembne informacije za presojo nevarnosti kot so kataster nevarnosti, zakonsko urejen kataster dogodkov, karto pojavov in ostale predloge (Kienholz, 1998). Prepoznavanje nevarnega procesa pomeni ugotoviti, kje so v preteklosti nastajali škodni procesi in kje lahko potencialno nastanejo, po kateri poti se odvijajo in kje izgubijo svojo moč. Pri oceni procesa pa gre za preiskavo odnosa med intenziteto in pogostostjo potencialnega škodnega procesa (poznamo periodične procese, pri katerih obstaja statistično določljiva zveza med obema ter sporadične procese, pri katerih taka zveza ne obstaja ali je 5. Analiza, vrednotenje in obvladovanje tveganja 58

59 težko določljiva). Za kvalitetno analizo so nujno potrebne statistične metode ocenjevanja zanesljivosti in negotovosti podatkov Prepoznavanje naravnega procesa Opis razmer in opredelitev naravnih nevarnosti Gre za opis okoliščin in stanja narave. Posebna pozornost velja dejavnikom, ki najbolj vplivajo na nevarne pojave. Razvrstitev naravnih nevarnosti je odvisna od posameznih opredelitev pojavov. Upoštevanja vredne nevarnosti so (Heinimann, 1998): snežni plazovi, padajoče kamenje/skalni podor, visoke vode/drobirski tokovi in zemeljski plazovi. Vsaka izmed teh skupin obsega veliko število posameznih pojavnih oblik, ki se delijo glede na mehanizem gibanja, vsebovan material oziroma njegov delež, vsebovano prostornino in maso, hitrost. Krajevno področje, kjer lahko nastopa in učinkuje ena ali več nevarnosti (določenega obsega in verjetnosti), se imenuje območje nevarnosti (mesto nevarnosti je del območja nevarnosti), vsota vseh nevarnosti v opazovanem območju nevarnosti oz. skupek možnih učinkov za časa trajanja nevarnosti pa imenujemo nevarnostni potencial; od nevarnosti ogroženo območje, ki mu mora biti (na temelju karte ogroženosti) prirejena ustrezna, zemljišču lastna in obvezna omejitev rabe pa je nevarnostna cona (Kienholz, 1998). OPIS POJAVA (karta pojavov, zgodovinski podatki o nastopih pojavov iz preteklosti, geotehnični in geomehanski podatki) (preglednica 2, str 42, Crosta) Karto pojavov sestavlja dokumentacija rezultatov (trdno postavljena dejstva, tolmačenja) iz analiz terena in nadaljnjih raziskav; daje informacije o dovzetnosti za naravne nevarnosti v dvomljivem območju; vsebuje podatke o procesih, relevantnih parametrih območja kot so kritična mesta in temelji na tekstovnem in kartografskem delu. Karta pojavov služi kot predloga za izdelavo karte nevarnosti, zlasti v območjih, kjer podatki oprejšnjih dogodkih manjkajo ali pa so pomanjkljivi (Kienholz, 1998). Karta pojava kaže lokacijo in obseg pojava. Pri zemeljskih plazovih na primer lahko predstavimo en sam dogodek, področni dogodek ali več dogodkov. Karte v majhnem merilu kažejo le lokacije zemeljskih plazov, tiste v večjem merilu pa celo ločijo plazovna žarišča od odkladnin in razvrščajo različne vrste zemeljskih plazov ter kažejo tudi ostale relevantne podatke. KARTA POJAVA DEJAVNIKI KONTROLE topografija in geomorfologija geologija vegetacija in izraba krovne plasti - pokrovnost tal hidrologija Priprava, potek in učinek nevarnih procesov 5. Analiza, vrednotenje in obvladovanje tveganja 59

60 Gre za presojo nagnjenosti k nevarnim procesom oziroma dovzetnosti za nevarne procese in za samo njihovo proženje. Karta dovzetnosti razvršča pobočno stabilnost področja v kategorije, od stabilnega do nestabilnega. Karte dovzetnosti kažejo, kje lahko pojav oziroma nevarnost nastane. Številne karte dovzetnosti uporabljajo barvno paleto, ki prireja tople barve (rdeča, oranžna, rumena) nestabilnim in robno nestabilnim področjem, hladne barve (modra, zelena) pa stabilnim področjem. KARTA DOVZETNOSTI Ocena naravnega procesa Ovrednotenje intenzitete To je karakterizacija pojavov na podlagi fizikalno-mehanskih lastnosti. Intenziteta izraža mehansko in geometrično manifestacijo pojava. Pojma intenzitete ne bi smeli enačiti z magnitudo, saj v seizmologiji npr. intenziteta (po npr. Mercallijevi lestvici: posledice pojava) ne pomeni istega kot magnituda (po npr. Richterjevi lestvici: količina sproščene energije), ponekod pa sta pojma sinonima. V literaturi ni splošnega soglasja glede metodologije vrednotenja niti glede veličine za izražanje intenzitete. Zaradi težavnosti vrednotenja numerične vrednosti intenzitete ter visoke stopnje negotovosti ocen, intenziteto predstavimo z razredi, ki jim pripišemo določeno število točk. V splošnem obstajajo trije pristopi: a) monoparametrični pristop: npr. lestvice intenzitete pojava v odvisnosti od številčne vrednosti hitrosti ali prostornine premaknjenega materiala stopnja 1 (izjemno počasen, izjemno majhna) do 7 (izjemno hiter, izjemno velika) ter pričakovana škoda pri posamezni stopnji intenzitete glede na materialne in človeške izgube b) multiparametrični pristop: deterministične (račun sproščene energije) in empirične ocene (točkovanje parametrov, uporabljenih za določitev intenzitete) c) integriran pristop: DRM (1990) predlaga metodo, kjer za vrednotenje intenzitete upoštevamo fizikalne dimenzije pojavov (npr. prostornina podorne gmote) ali možne posledice za populacijo človeške žrtve ali ekonomsko vrednost sanacije posledic pojava. Podobno sistemu Mercallijeve lestvice. Prednost je relativno enostavna ocena in takojšnja razvidnost intenzitete. Omejitve se kažejo v močni subjektivnosti, relativno visoki stopnji negotovosti in zmedi pri uporabi ranljivosti v definiciji intenzitete. Monoparametrični in empirični pristop sta sicer pogosto uporabljana in izražata intenziteto s pomočjo razredov, a ne omogočata kvantifikacije tveganja v smislu absolutne verjetnosti. Uporaba posledic pojavov za kriterij pri definiciji intenzitete pa vnaša v definicijo intenzitete vrednotenje ranljivosti, kar je že v osnovi narobe! Deterministični pristop je edini popolnoma objektiven in lahko daje najnatančnejše ocene. 5. Analiza, vrednotenje in obvladovanje tveganja 60

61 Ovrednotenje verjetnosti nastopa To pomeni oceno pogostosti (frekvence) nastopa pojava določene intenzitete, to je možnosti nastopa nevarnosti na danem področju. Karta je lahko preprosta, v obliki, ki uporablja lokacije starih plazov za prikaz potencialne nestabilnosti ali v kompleksni obliki kvantitativne karte z verjetnostmi, ki temeljijo na spremenljivkah. Idealna karta ne kaže zgolj možnosti nastanka pojava na nekem mestu, ampak tudi možnost njegovega pobočnega gibanja dane dolžine. Obstajata dva tipa nevarnosti: relativna nevarnost, katere oceno dobimo z določitvijo stopnje nevarnosti nekega območja brez podajanja verjetnosti nastopa in absolutna nevarnost, ki jo dobimo z izračunom varnostnega faktorja (deterministična metoda) ali verjetnosti npr. zdrsa (probabilistični pristop) zemljine v nekem trenutku (Hartlen & Viberg, 1988 vir: Crosta, 1991). Potencialno nevarni pojavi se najverjetneje zgodijo v pogojih, podobnih tistim, v katerih so se na obravnavanem območju ali njemu podobnem že zgodili. Glavne vzroke, ki lahko povzročijo nevaren pojav, lahko določimo po empirični, statistični ali deterministični poti. Do ocene absolutne nevarnosti pridemo z uporabo modela: bele škatle, ki temelji na fizikalnih modelih in uporablja deterministične metode črne škatle, ki je zasnovan na podlagi statističnih analiz sive škatle, ki je kombinacija fizikalnih modelov in statističnih analiz Povzemimo celoten proces vrednotenja nevarnosti, ki hkrati odgovarja na štiri bistvena vprašanja zaključne ocene nevarnosti: napoved tipa pojava 1) Kakšen tip pojava lahko pričakujemo? napoved intenzitete pojava napoved razvoja pojava 2) Kako in kje se bo pojav razvil? napoved prostorskega razvoja in razporeditve 3) Kako je pojav porazdeljen v prostoru? Metode napovedovanja: -empirična ocena -prepoznava vplivov -prepoznava vzrokov (analiza predispozicije za pojav) -statistična analiza -morfometrična analiza -deterministična analiza -probabilistična analiza -kinematična analiza 5. Analiza, vrednotenje in obvladovanje tveganja 61

62 napoved časovne porazdelitve 4) Kdaj se bo pojav zgodil? S kakšno frekvenco se bo ponavljal (povratna doba)? KARTA NEVARNOSTI Dejanske pravilnosti presoje nevarnosti se nikoli ne da ugotoviti z gotovostjo. Uporabnost pomeni, da mora biti postopek presoje nevarnosti pregleden, preverljiv in ponovno uporabljiv Osnove za oceno škodnega potenciala Gre za določitev škodnih objektov, na katere potencialno vpliva proces, in sicer na dva načina: razdelitev po kategorijah in kvantifikacija po kazalcih. Analiza naj ne obravnava le prostorske ampak tudi časovno razporeditev škodnega potenciala. (npr. turistični objekti v gorskem okolju). Ovrednotenje vložkov Razdeljeno je v tri stopnje: prepoznava, opis in določitev vrednosti vložkov. Za preračun vrednosti se poslužujemo različnih pristopov: izračun diskretne vrednosti posamičnega elementa uporaba funkcij uporabnosti uporaba empiričnih formul kvalitativna ocena kompleksne vrednosti določenega področja Ovrednotenje izpostavljenosti Pri naravnih pojavih pomeni izpostavljenost izključno gibanje/statičnost vložkov oziroma elementov tveganja. Kmalu postane jasno, da je ocena izpostavljenosti težavna pri elementih, ki so v stalnem gibanju (avtomobili, osebe, delovni procesi). Verjetnost kolizije vložka (V), ki se nahaja v določeni točki (x,y,z) ravno v trenutku (t), ter nastopa pojava na mest (x,y,z) v trenutku (t) lahko izračunamo po naslednji enačbi: K = N * I = [P(N x,y,z) * P(N t)] * [P(V x,y,z) * P(V t)] Prostorski in časovni nastop dogodka ter prisotnost in pozicija vložka so slučajne spremenljivke z različnimi verjetnostnimi porazdelitvami, ki so odvisne od npr. hitrosti prečkanja območja, hitrosti pojava, odziv vložka, opaznosti pojava, možnosti umika. Ovrednotenje ranljivosti Ranljivost izraža stopnjo izgube za nek vložek ali skupek vložkov pri nastopu naravnega pojava določene magnitude (Varnes, 1984). Ker je ranljivost funkcija lastnosti vložkov in intenzitete pojava, jo je potrebno oceniti za vsak naraven pojav posebej. 5. Analiza, vrednotenje in obvladovanje tveganja 62

63 Kvantitativen pristop Po tej metodi pridemo do numerične vrednosti ranljivosti, ki se za vsak vložek nahaja med 0 in 1. Celotno ranljivost izrazimo z gostoto porazdelitve posamičnih vrednosti z matematičnim upanjem. Spremenljivke so: intenziteta pojava, zgradba in sestava elementa (žilavost, duktilnost, elastičnost, trdota, trdnost), pozicija elementa glede na pojav (pozicija glede na ostale elemente), prisotnost morebitnih varoval (kakovost projektiranja, konstruiranja, vzdrževanja, starosti). Empiričen pristop Končni rezultat je kvalitativna ali polkvalitativna ocena ranljivosti, izražena s pomočjo razredov. Ranljivost človeškega življenja je izražena z verjetnostjo, da imamo lahko ob nastopu določenega pojava mrtve, ranjene ali ljudi brez strehe nad glavo. Ranljivost ekonomskih dobrin izražamo kot delež ekonomske vrednosti, ki je poškodovana ob nastopu pojava (lestvica DRM, 1990). Ocena ranljivosti predstavlja enega najbolj kritičnih aspektov vrednotenja tveganja in tudi zato v literaturi prevladujejo empirični, subjektivni pristopi. Prednost: enostavnost ocenjevanja in uporabe. Slabosti: pomanjkanje kvantitativne ocene ranljivosti in zato so neprimerne za celostno kvantitativno oceno; visoka stopnja subjektivnosti ocen; visoka stopnja negotovosti in nezmožnost ocene te negotovosti. Po drugi strani pa se strogo kvantitativen pristop srečuje s problemom različnih količin, ki jih je poleg vsega težko točno določiti (konstrukcijske karakteristike, pozicija elementa) Ocena posledic Na osnovi informacij o nevarnih procesih in prizadetih objektih moramo sedaj oceniti tveganje škodljivih posledic pojava. Glavna težava je v negotovosti zveze med delovanjem procesa, škodnim objektom in vplivom nanj. Razen v zelo posebnih pogojih se je ne da teoretično izpeljati in moramo uporabljati približne modelne pristope ali strokovne ocene. Analize tveganj nimajo fizikalnih vsebin, saj gre v večji meri za abstraktne miselne modele, kako postopati. Pri obdelavi podatkov so odvisne od obstoječih znanj in tako niso nadomestek, temveč predstavljajo metodološko razširitev dosedanjih postopkov, ki so osredotočeni predvsem na nevarne procese. Obravnavajo naravne nevarnosti z ozirom na pričakovane škode. Pri tem pride do izraza celovitost obdelave, pri čemer se upoštevajo prostorski, fizikalni in časovni pogledi. Ovrednotenje tveganosti Tveganost za statične vložke izpeljimo s pomočjo definicij iz prejšnjega poglavja: tveganost = specifična tveganost * vrednost vložkov = (nevarnost * izpostavljenost v.) * ranljivost v. * vrednost vložkov = (nevarnost * 1) * ranljivost v. * vrednost vložkov 5. Analiza, vrednotenje in obvladovanje tveganja 63

64 = (nevarnost * 1) * škodni potencial = nevarnost * škodni potencial KARTA TVEGANOSTI Delitev skupne tveganosti na razrede je precej komplicirana. DRM (1988) je postavila nekaj splošnih kriterijev kvalitativnega tipa (sprejemljivi stroški načrtovanja) za definicijo sprejemljivega tveganja za območja z različnimi karakteristikami ogroženosti in družbenega razvoja (Crosta, 2001): RDEČA CONA izpostavljena je pojavom večje intenzitete in večje verjetnosti nastopa, brez možnosti zavarovanja ali sanacije; urbanistična širitev je tam prepovedana (sprejemljivost stroškov prostorske ureditve je nična) MODRA CONA izpostavljena pojavom z zmerno intenziteto in verjetnostjo nastopa, z možnostjo izvedbe preventivnih ukrepov za zmanjšanje tveganja za obstoječe objekte in ostale dobrine (pred sprejetjem načrta); stroški so manjši od 10% tržne vrednosti dobrin; sprejemljivost stroškov prostorske ureditve znaša torej 10% vrednosti dobrin) BELA CONA brez predvidljive ogroženosti, kjer ni nujen nikakršen preventiven ukrep ali omejitev; sprejemljivost stroškov prostorske ureditve je maksimalna Metoda je močno aproksimativna, vendar je zelo enostavna in jo zlahka uporabimo v različnih situacijah, tudi ob pomanjkanju natančnih ocen obstoječega tveganja. Pri tem postane jasno, da bo tak kvalitativen pristop vseboval relativno veliko napako. 5.2 VREDNOTENJE IN OBVLADOVANJE TVEGANJA Pri vrednotenju tveganja gre za določitev in ovrednotenje sprejemljivega tveganja, torej za odgovor na vprašanje Kaj se sme pripetiti?. Obvladovanje tveganja pa določa obravnavo (dejanja in nadzor) in sanacijo (določitev ukrepov za zmanjšanje oziroma odpravo) preostalega tveganja. Preostalo tveganje predstavlja razliko med dejanskim tveganjem in sprejemljivim tveganjem. Sprejemljivost specifičnega tveganja je navadno lažje definirati kot sprejemljivost skupnega tveganja. Pri oceni preostalega tveganja je potrebno upoštevati obstoječe objekte varovanja, npr. varovalne mreže, zadrževalne kotanje, jezovne zgradbe. Relativna varnost je stanje, kjer je preostalo tveganje priznano za sprejemljivo, za razliko od absolutne varnosti, kjer gre za odsotnost sleherne nevarnosti (Kienholz, 1998) Postopek, elementi in kriterij odločanja Postopek odločitvene analize (Mawdesley, 1997): 1) Identifikacija problema in določitev ciljev: kaj je pomembno? kateri so cilji (minimizacija stroškov, maksimalen dobiček, minimizacija tveganja)? kaj štejemo za tveganje? 5. Analiza, vrednotenje in obvladovanje tveganja 64

65 2) Iskanje in določitev alternativ 3) Modeliranje (razdelitev problema na manjše enote, prijaznejše za obravnavo) Za elemente odločanja štejemo ciljne vrednosti, odločitve, ki jih je nujno sprejeti, negotove pojave in posledice. Kriterij odločanja so največkrat ocenjeni pričakovani stroški (Crosta, 2001): E(C) = C 0 + P f * C f E(C) = pričakovani stroški C 0 = začetni strošek P f = verjetnost porušitve C f = stroški posledic morebitne porušitve Uravnoteženje razmerja med tveganjem in priložnostjo Pri načrtovanju projekta postane negotovost - lastnost dogodka, katere posledica je nezmožnost natančne napovedi izida dogodka - pomembna šele, ko lahko vpliva na projektne cilje. V želji, da bi dokončali projekt v najkrajšem možnem času (ciljna vrednost je torej najkrajši možni čas), moramo upoštevati dejavnike ter njihove negotovosti, ki vplivajo na ta čas. Potencialno neugodne učinke negotovosti imenujemo tveganja, potencialno ugodne učinke pa priložnosti. Pogosto moramo za izrabo priložnosti prevzeti neko tveganje in ravno obvladovanje tveganja se ukvarja z uravnoteženjem med tveganji in priložnostmi. Oglejmo si primer (Mawdesley, 1997): Lastnik gradbišč se mora odločiti ali naj jih zavaruje. Nezavarovana gradbišča pomenijo tveganje zaradi tatvin, poškodb gradbene mehanizacije oziroma tožb s strani drugih. Vendar pa s tem prihrani pri plačilu zavarovalnih premij, kar predstavlja priložnost. Na to odločitev vpliva razmerje med tveganjem in priložnostjo. Pristop, ki ga navadno imajo skoraj vsi lastniki gradbišč je, da se zavarujejo. To je sicer dolgoročno dražje, vendar pa je dodatna varnost, ki jo prinaša zavarovalna premija, bolj dragocena kakor sama vsota za plačilo zavarovanja. Tehtanje in iskanje čim ugodnejšega količnika v razmerju med priložnostjo in tveganjem je del procesa načrtovanja. Včasih smo to dosegali z intuicijo, danes pa se je filozofsko dojemanje tveganja izboljšalo, tako da so nam s pomočjo računalnikov na razpolago nekateri izpopolnjeni načini preučitve tveganja. Sprejeto ravnotežje med tveganji in priložnostmi temelji na zaznanih tveganjih, poiskanih priložnostih in sprejemljivi stopnji tveganja. Po opravljenem uravnoteženju tveganj in priložnosti, ki jih ponuja razpon možnih odločitev, izberemo zaporedje dogodkov, ki nam bo dalo prihodnost z največjim količnikom razmerja med priložnostmi in tveganji Obvladovanje tveganja (prirejeno po Mawdesley, 1997) S pojmom obvladovanje tveganja označujemo formaliziran proces uravnoteženja med tveganjem in priložnostjo, do katerega nas lahko pripeljejo sprejete odločitve, kar vključuje dejanja s ciljem doseganja sprejemljivega ravnotežja med obema. Obstajajo tri faze obvladovanja tveganja: 5. Analiza, vrednotenje in obvladovanje tveganja 65

66 Prepoznavanje tveganja (in priložnosti) Analiza tveganja (in priložnosti) Odziv na tveganje (in priložnost) Logično je, da mora celoten proces obvladovanja tveganja obravnavati vse dejavnike in negotovosti, saj je naš cilj in namen uravnoteženje obeh strani, tveganj in priložnosti vseh dejavnikov negotovosti, ki lahko vplivajo na postavljene cilje. Običajen način izvajanja tega procesa, z uporabo izkušenj in intuicije, je odvisen od posameznika. Kljub temu pa obstajajo določeni postopki, ki so integralni del procesa: 1) Prepoznavanje ciljev projekta oziroma naložbe 2) Prepoznavanje negotovosti v projektu oziroma naložbi, ki ogrožajo ali promovirajo te cilje 3) Ocenitev pomena vsake izmed negotovosti v smislu posledic in možnosti pojavljanja 4) Izračun ravnotežja med tveganji in priložnostmi v razponu razpoložljivih odločitev 5) Dobljeno ravnotežje presojamo glede na kriterije sprejemljivosti, da bi lahko določili potrebna dejanja za zagotovitev sprejemljivega ravnotežja 6) Pomembnost vsake izmed negotovosti določa potrebna dejanja Ta proces je iterativnega značaja, kar pomeni, da ga ponavljamo potem, ko so formulirani odzivi za določanje učinka in s tem tudi njihova primernost. Če se ravnotežje izkaže za nesprejemljivo, potem se vrnemo na začetek procesa. Na prvi pogled se zdi, da prepoznavanja ni potrebno ponavljati, toda pri obravnavanju prejšnjih lahko spoznamo nove negotovosti. Proces formaliziranega obvladovanja tveganja vključuje vrednosti kot mero negotovosti, za razliko od neformaliziranega načina, ki se zanaša na intuicijo. Zato lahko tak formaliziran proces postavimo nad tradicionalne metode obvladovanja tveganja. 5. Analiza, vrednotenje in obvladovanje tveganja 66

67 5.3 SHEMA POSTOPKA IZDELAVE KARTE TVEGANOSTI Shema predlaganega postopka izdelave karte tveganosti je prikazana v preglednici 5.2. Preglednica 5.2: Prikaz posameznih faz nastajanja karte tveganosti. OSNOVNI PODATKI Digitalni model reliefa OSNOVNE KARTE Karta nagiba terena IZPELJANE KARTE 1. stopnja 2. stopnja 3. stopnja Geološka karta Slovenije Karta nevarnosti Terenska prospekcija Geolitološka karta Geološka razmerja Geomorfološka karta Geomorfološka karta Zračni posnetki Karta pojava Pedološke karte Karta pokrovnosti tal Karta tveganosti Geotehnične preiskave Karta rabe tal Karta cestne mreže Karta elektro omrežja Karta infrastrukturne in urbane zasedbe prostora Vrednost vložkov Občinski in regijski načrti Urbanistični načrti Kataster dogodkov Karta ranljivosti Načrti Civilne zaščite Karta potencialnih škod Načrt regije 5. Analiza, vrednotenje in obvladovanje tveganja 67

68 5.4 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM KOT ANALITIČNO ORODJE Geografski informacijski sistemi (GIS) predstavljajo učinkovito orodje za analiziranje prostorskih pojavov in upravljanje s prostorsko opredeljenimi podatki. GIS torej omogoča sistematičen zajem, aktualiziranje, obdelavo, analizo in spreminjanje prostorsko opredeljenih podatkov na osnovi enotnega sistema. Predstavlja tako orodje za iskanje odločitev v upravi, pravu in gospodarstvu, kakor je tudi pripomoček pri načrtovanju. Opravilni obseg zelo niha in je odvisen tudi od cene takih sistemov. Lahko ga razdelimo v skupine (Heinimann, 1998): zajem podatkov (digitalizacija, geometrija, atributi,...) upravljanje s podatki (uvoz in izvod podatkov, kopiranje,...) analiza podatkov (preseki, prostorsko modeliranje, linearno modeliranje,...) prikaz podatkov (kartografija, preglednice, poročila,...) Za upravljanje s prostorskimi podatki se uporabljata dva koncepta. Prostorsko jasno omejene objekte upravljamo v vektorski obliki. Opis objektov temelji na točki. Osnovni elementi so točke, premice in ploskve. Linije opredeljuje sosledje točk, ploskve pa zaključeno sosledje linij. Atributi k tem objektom se upravljajo v preglednicah atributov. Podatki, ki se neprekinjeno spreminjajo v prostoru, npr. nadmorska višina, se upravljajo v rastrski obliki. Osnovni geometrijski element je piksel, kvadratna ali pravokotna ploskev z enotno informacijsko vsebino. Piksli so razvrščeni v matrični obliki. V rastrskem formatu se ne razlikuje med točkami, linijami ali ploskvami. Meje uporabe so predvsem pri podatkih (razpoložljivost, kakovost podatkov), manj pri tehničnih možnostih, kajti podatki morajo biti v ustrezni obliki. Pomembni pojmi so prostorska ločljivost, aktualnost in kakovost zajema, kakor tudi integriteta podatkov Simulacijski model pri presoji nevarnosti na temelju GIS-ov Pri nevarnih procesih razlikujemo med območjem proženja (nastanka), premeščanja (gibanja) in odlaganja (umirjanja). Taka delitev se odraža tudi v modeliranju. Z modeli nagnjenosti se izloči površine, na katerih lahko nastanejo procesi, v naslednjem koraku se izločijo območja premeščanja in območja odlaganja. Za ta korak uporabimo modele gibanja. Ti sledijo pot procesa in ocenjujejo doseg posameznega procesa. Modeli nagnjenosti se lahko v veliki meri izvedejo s pomočjo standardnih GIS funkcij. Uporabljajo se predvsem funkcije prekrivanja in funkcije za digitalno analizo površja (npr. račun nagiba pobočja na osnovi digitalnega modela višin). Za modeliranje dosega GIS-i danes skoraj ne nudijo primernih pripomočkov in za to morajo biti obstoječi modeli za uporabo v GIS najprej prirejeni ali na novo oblikovani. Takšni modeli se običajno povežejo z GIS preko vmesnikov. 5. Analiza, vrednotenje in obvladovanje tveganja 68

69 5.4.2 Izdelava karte tveganosti povzeto po Billot (2003) Metodološki pristop bo utemeljen na kvalitativnem izražanju tveganosti, upoštevaje stopnjo nevarnosti N (stopnje 1 do 3) in škodnega potenciala P (stopnje 1 do 3). Tveganost torej izrazimo kot funkcijo teh dveh parametrov: T = f (N, P) Bistven aspekt te metode počiva na izdelavi matrik (raster), ki predstavljajo stopnje nevarnosti in objekte varovanja ter na njihovem križanju s pomočjo funkcij prostorske analize, ki je prisotna v geografskih informacijskih sistemih (GIS) Karta nevarnosti Karte nevarnosti kažejo za vsak naravni pojav nivo nevarnosti N, ki temelji na križanju verjetnosti nastopa in intenzitete opazovanega in/ali potencialnega pojava. Območja, ki so prizadeta z nevarnostmi, so razdeljena v tri stopnje: šibka, srednja in močna nevarnost. Superpozicija teh kart omogoča izdelavo pregledne karte nevarnosti, ki predstavlja splošno stopnjo nevarnosti. Švicarska priporočila določajo, da je merodajna najvišja stopnja nevarnosti in da superpozicija večih tipov nevarnosti ne opravičuje prehoda v višji razred, ker je merodajna nevarnost z višjo stopnjo Karta škodnega potenciala Vložki se identificirajo v bazi geografskih podatkov: ceste, železnice, stavbe, industrija, idr. Vsakemu navedenemu primeru je dodeljen nek kazalec, ki kvalificira zahtevano stopnjo. Ti kazalci tvorijo matriko kategorij objektov. Objekti šibke kategorije (A, B in C) ustrezajo škodi zgolj materialnega reda (neposeljena zemljišča) in objekti najvišje kategorije ustrezajo potencialnim izgubam človeških življenj (urbana območja) (F in G). Izhajajoč iz teh vektorskih podatkov izvedemo prehod na rastrski način za vsako kategorijo. Presek teh plasti z metodo nadklasificiranja (za vsak element npr. kvadratek 25m*25m - je zadržana najvišja kategorija) omogoča nastanek karte ciljev zavarovanja. Izbrana prostorska resolucija mora biti v skladu s pregledno karto nevarnosti, ki je na razpolago. Preglednica 5.3: Matrika škodnega potenciala. kategorija objekta Pm Ph A Šibka Šibka B, C Srednja Šibka D Srednja Srednja E Močna Srednja F, G Močna Močna Vzporedno je ustvarjena matrika škodnega potenciala (preglednica 5.3), ki temelji na sedmih prej navedenih kategorijah. Izdelani so trije tipi škodnega potenciala: izguba človeških življenj (Ph), izguba materialnih dobrin (Pm) in izguba zaradi sekundarnih učinkov (Ps), razdeljenih na tri nivoje v kvalitativnem merilu: šibek, srednji in močan. Ne bomo 5. Analiza, vrednotenje in obvladovanje tveganja 69

70 obravnavali informacij, ki se nanašajo na sekundarne učinke, saj so bazični podatki še vedno premalo podprti. Tako dobimo dve karti škodnega potenciala v slikovnem načinu, izmed katerih vsaka predstavlja škodni potencial, bodisi na človeškem, bodisi na materialnem nivoju Karta tveganosti Torej imamo sedaj na razpolago tri karte v slikovnem načinu (raster): sintetična karta nevarnosti, karta potencialnih človeških izgub in karta potencialnih materialnih izgub. Vsaka izmed teh kart vsebuje tri razrede: šibek, srednji in močan. S simulacijo preprostega rastrskega produkta je preprosto dopolniti karto nevarnosti z dvema kartama potencialnih izgub po simetrični matriki. Dobimo 9 razredov tveganosti, ki pa morajo biti ponovno kombinirani, saj dejansko karte, ki imajo prek 6 razredov, niso več hitro berljive in primerne za interpretacijo. S ciljem najboljše ocene vrednosti tveganosti in omejitve razredov smo uporabili dve matriki. Ti dve matriki omogočata podajanje nivoja tveganosti (od 1 do 5) parom, ki jih tvorijo 3 nivoji nevarnosti in 3 škodnega potenciala. Prednost je ta, da vsebujejo informacijo, ki je lahko ponovno ovrednotena. Preglednica 5.4: Matriki tveganosti (Billot, 2003). nivo nevarnosti močan T2 T4 T5 srednji T2 T3 T4 šibek T1 T1 T1 slaboten srednji močan potencial človeške izgube nivo nevarnosti močan T3 T4 T5 srednji T2 T3 T4 šibek T1 T2 T3 slaboten srednji močan potencial materialne izgube S pomočjo teh matrik so združene vse tri karte. Po tej metodi dobimo dve karti tveganosti: za človeška življenja in za materialne dobrine. Natančnost je odvisna od izbranega osnovnega elementa (npr. resolucije 25 m), v skladu z osnovnimi podatki. 5. Analiza, vrednotenje in obvladovanje tveganja 70

71 6 METODOLOGIJA DOLOČANJA OGROŽENOSTI PROSTORA V predhodnem poglavju gre za postopek teoretične analize, vrednotenja in obvladovanja tveganja in v zadnjem podpoglavju je opisana ena izmed možnosti uporabe orodij geografskih informacijskih sistemov pri izdelavi karte tveganosti. S ciljem zmanjšanja obsega obdelave je tako opisan postopek potrebno prilagoditi in poenostaviti. Poenostavljena karta, t.j. karta ogroženosti bi tako vključevala zgolj pojme kot so nevarnost, izpostavljenost, vložki in ogroženost. Enačba, ki povezuje vse te pojme je že bila opredeljena v poglavju 4.4: ogroženost je produkt nevarnosti, izpostavljenosti in vložkov (brez ocene njihove vrednosti). 6.1 KARTA NEVARNOSTI KOT OSNOVA NAČRTOVANJA UKREPOV Dogodki iz preteklosti so večkrat jasno pokazali, da se nevarnostim masnih gibanj pogosto ne da zoperstaviti zgolj z objekti varovanja, ampak je treba rabe prostora prilagoditi naravnim danostim. Ukrepi varovanja zmanjšujejo nevarnostni potencial, ukrepi prostorskega načrtovanja pa škodni potencial. V današnjem razvitem svetu, ki se srečuje predvsem z gosto poseljenim in intenzivno izkoriščanim življenjskim prostorom, predstavlja ustrezno prostorsko planiranje pogosto edini preventivni izhod iz konfliktnih situacij, ki nastajajo zaradi prekrivanja različnih rab prostora. Obstoječa zakonodaja skrbi predvsem za gradbene posege v prostor s ciljem varovanja (objekti in naprave za ščitenje pred nevarnostmi), kar nekako predstavlja zgolj kurativni izhod v sili. Pomembna predpostavka in orodje za uresničitev ukrepov prostorskega načrtovanja so karte nevarnosti, ki kažejo, s katero vrsto nevarnosti masnega gibanja in v kakšnem obsegu (razprostranjenost, intenziteta in verjetnost) je ogrožena določena površina. To predstavlja lastnost določene površine in je primerljiva z drugimi lastnostmi (plodnost tal, nagib površja), saj vpliva na rabo pod nekimi pogoji oziroma jo onemogoča, kar določajo upravni organi v okviru načrtovanja rabe. Karte nevarnosti je dobro izdelati za vse relevantne nevarnosti istočasno in če je možno za zaključena območja planiranja. Delitev v nevarnostne razrede se izvaja neodvisno od današnje rabe. Ravnanje z naravnimi nevarnostmi zahteva koračni postopek. V prvem koraku zbiramo opazovanja dogodkov iz preteklosti, ki opozarjajo na obstoječo nevarnost in te predloge so namenjene omejitvi ogroženih območij. Nato se v drugem koraku na osnovi razpoložljivih predlog podaja verjetnost nastopa in magnituda možnega dogodka. Pri tem pretehtamo in ocenimo opazovanja in jih dopolnimo z modelnimi izračuni. Karta nevarnosti je tudi osnova za določitev škodnega potenciala oziroma popisa vložkov, s katerim skupaj tvorita karto ogroženosti v tretjem koraku. Četrti korak je dejansko načrtovanje ukrepov: za zmanjšanje škod - pasivni ukrepi, kjer se zmanjšuje škodni potencial, brez vplivanja na potek dogodka. Ukrepi prostorskega planiranja naj bi zagotavljali ustrezno rabo, varovanje objekta s prirejenim načinom gradnje pa bi zagotavljal ustrezen postopek pridobitve gradbenega dovoljenja. za zmanjšanje tveganja - aktivni ukrepi, kjer vplivamo na potek dogodka (večinoma zgolj na verjetnost nastopa). Sem spadajo točkovni (mreže) in ploskovni gradbeni ukrepi (pogozdovanje). za omejitev preostalega tveganja - zasilni ukrepi, ki preprečujejo najhujše (alarmi, evakuacija, pomoč), saj lahko odpove vsak uporabljen ukrep varovanja 6. Metodologija določanja ogroženosti prostora 71

72 ali dogodek preseže okvire pričakovanega. Gre predvsem za reševanje ljudi in živali. Preglednica 6.1: Postopni zajem in ravnanje z naravnimi nevarnostmi (prirejeno po Lateltin, 1997). PREPOZNAVANJE NEVARNOSTI Kaj lahko nastopi in kje? Vzročno usmerjena dokumentacija s pomočjo: -podlog (karte, opazovanja, meritve) -dokumentacije o dogodkih -karte pojavov -karte dovzetnosti PRESOJA NEVARNOSTI Kako pogosto in močno lahko nastopi? Površinsko in učinkovalno usmerjena analiza s pomočjo: -kart nevarnosti PRESOJA OGROŽENOSTI Kateri vložki in v kolikšni meri so ogroženi z nastopom nevarnosti? -karta ogroženosti NAČRTOVANJE UKREPOV Kako se lahko zaščitimo? Izvedba na področju: -prostorskega načrtovanja -ukrepov varovanja -načrtovanje ukrepanja v sili 6. Metodologija določanja ogroženosti prostora 72

73 6.2 PREPOZNAVANJE NEVARNOSTI Osnova vsake presoje nevarnosti masnih gibanj je dokumentacija vseh opazovanj in meritev, podana brez ocen, ki kažejo na obstoječo nevarnost. Držati se je treba objektivnih opazovanj, ki naj bodo po možnosti brez ocen. Pri tem je nujno poznavanje kakovosti opazovanj (ali počivajo na ocenah, preračunih ali meritvah) Predloge Topografska karta Je osnova vsakega upoštevanje stabilnosti, saj vsebuje številne relevantne informacije, ki so koristne za prepoznavanje nevarnosti. Tako je npr. morfologija plazljivega območja razvidna iz izohips in oznake za melišče v podnožju skalnatega pobočja opozarjajo na povečano sproščanje drobirja v erozijskem žarišču. Geološka karta Geološka karta vsebuje informacije o litološki sestavi (npr. vrsti hribine), strukturnih lastnostih (orientaciji in vpadu plasti ter o diskontinuitetah) in o vrsti kvartarnih nanosov (npr. morenah, meliščih, hribinskih plazovih). Nadalje opozarja na razmere podzemnih voda. Različne oblike pobočnih nestabilnosti kot so hribinski plazovi, kamninski podori ali usadi, so v splošnem dokumentirani s svojim obrisom na geološki karti v merilu 1: Navedb o intenziteti in pogostosti procesa seveda ni, a nam te informacije vseeno omogočajo, da omejimo za masna gibanja občutljiva območja. Druge karte Geomorfološka karta podaja podrobne informacije o kvartarnih odkladninah, hidrogeološka karta služi razumevanju vloge vode kot dejavnika proženja in kroženja vode v hribinskem telesu, ki je tesno povezano s sistemom skalnih razpok. Geotehnične karte in karte tipov tal so tudi sestavni del osnovne dokumentacije in prispevajo k boljšemu poznavanju lokalnih danosti nestabilnega terena. Analize zračnih posnetkov in meritve Stereoskopski zračni posnetki so pomembno pomožno orodje pri presoji masnih gibanj in njihovi prostorski omejitvi. V kombinaciji s topografsko karto so osnova za splošno geomorfološko analizo terena. S postopkom fotogrametrije lahko ugotovimo premike terena. Za točno ugotovitev premikov se uporabljajo različni postopki geodetskih meritev (npr. triangulacija, poligon, nivelman, meritve razdalj, GPS,...). Pomike v globini in stopnje odpiranja razpok lahko ugotavljamo in beležimo z ekstenziometri in po možnosti za neprekinjeno zajemanje podatkov s pomočjo zapisovalnika podatkov. Globino drsne ploskve, stopnje gibanja in smer gibanja je najbolj smiselno določiti z inklinometrom ali drsnim mikrometrom postavljenim v vrtini. Na površini terena se lahko diferencialna gibanja (npr. odpiranje razpok) dovolj natančno določijo tudi z enostavnimi meritvami razdalj. Vsi ti merski sistemi se lahko opremijo z avtomatskim alarmnim sistemom. V Sloveniji dostopne predloge v digitalni obliki: digitalni model višin (InSAR DMV 25, InSAR DMV 100, DMR 25) ortofoto (DOF 5) skanogrami (iz DTK 25) 6. Metodologija določanja ogroženosti prostora 73

74 kataster stavb kataster zemljišč geološke karte (M 1: ) raba tal (M 1:5000, iz TTN 5) pedološke karte (PK 25) Dokumentacija preteklih dogodkov To je seznam opazovanih dogodkov in obsega navedbe o procesu, o območju delovanja, o ugotovljenih škodah, o vzročnih faktorjih (zlasti meteoroloških robnih pogojih). Dokumentacija dogodka mora obsegati vsaj navedbe o tem, kaj, kdaj, kje in v kakšnem obsegu je dogodek nastopil. Podrobna dokumentacija dogodka pa odgovarja na vprašanja, kako se je odvijal dogodek in zakaj je prišlo do škod. Uporabimo jo predvsem pri dogodkih z velikimi posledicami, ki jih je treba dobro dokumentirati Karta pojavov V grafični in besedni obliki prikazujejo na terenu opažene značilnosti in indikatorje, kakor tudi njihovo interpretacijo, brez ocen, torej prikazujejo pojavne oblike nevarnih procesov in označujejo nevarna območja, neodvisno od stopnje nevarnosti. Temelj izdelave karte je analiza površja, kjer gre za pomembno razširitev dokumentacije dogodkov, ki služi tako prepoznavanju, kakor tudi oceni (dispozicija, mehanizmi proženja, načini delovanja) možnih vrst nevarnosti. Po eni strani se opira na opazovanja in interpretacijo oblik površja (npr. kritična mesta), analizo razpokanosti in geomehanskih lastnosti razpok v območjih proženja podornih procesov, po drugi strani pa na t. i. neme priče nekdaj ali danes aktivnih nevarnih procesov (npr. posamezni odloženi bloki). Tako je možna ocena vzrokov, verjetnosti nastopa in drugih pomembnih dejavnikov in razmer ob dogodkih. S ciljem boljše primerljivosti in ponovljivosti presoje nevarnosti ter uskladitve vsebin, načina prikazovanja različnih vrst nevarnosti (visoke vode, snežni plazovi, zemeljski plazovi, podori,...) in različnih meril, je potrebno izdelati enotna priporočila za izdelavo kart pojavov s predlogom legende. Pri podorni nevarnosti je poleg opazovanih podornih odkladnin nujna tudi presoja nevarnostnega potenciala in možnih mehanizmov proženja v območjih sproščanja. Ta presoja obsega določitev prostorske razporeditve razpok, stanja preperelosti skalnate površine, možne prostornine nestabilnega skalnatega dela in velikosti blokov. Vse to lahko prikažemo na posebni karti dovzetnosti. Preglednica 6.2: Lastnosti dokumentacije dogodkov in karte pojava (prirejeno po Lateltin, 1997). Pregled dokumentacije dogodkov VSEBINA navedbe o dogodkih, vzrokih zanje in škodnem delovanju MERILO prikaz prizadetih površin v merilu 1:2.000 do 1: DOPOLNJEVANJE tekoče Pregled karte pojava KARTA zajem in prikaz značilnosti in pokazateljev masnih gibanj. Navedbe o razporeditvi nevarnih procesov. MERILO 1:1.000 do 1: (odvisno od namena uporabe) DOPOLNJEVANJE ob predelavi karte nevarnosti 6. Metodologija določanja ogroženosti prostora 74

75 6.2.4 Presoja obstoječih ukrepov varovanja Tehnični ukrepi Varovalne objekte (npr. mreže za varovanje pred padajočim kamenjem) je potrebno v času življenjske dobe in ob dogodkih periodično pregledati, če še vedno opravljajo svojo vlogo. Razen presoje nosilnosti in celotne stabilnosti objekta je treba opraviti presojo stanja in vpliv objekta na stabilnost pobočja (zlasti pri objektih odvodnjavanja). Biološki ukrepi Delovanje npr. varovalnega gozda je odvisno od njegovega stanja in razvoja. Preverjanje teh dejavnikov je sestavni del gozdarskega načrtovanja še zlasti po katastrofah v gozdu (vetrolom, požar, drevesni škodljivci,...). Vzdrževanje Vzdrževanje, popravila, dopolnilne in nadomestne ukrepe je treba pravočasno načrtovati in izvesti, vsakič ustrezno terenskim razmeram. 6.3 PRESOJA NEVARNOSTI V drugem koraku ravnanja z nevarnostmi je treba na osnovi različnih predlog prikazati na karti nevarnosti intenziteto in verjetnost možnih masnih gibanj. Ta karta nam prostorsko prikazuje nevarnosti masnih gibanj in iz nje izhaja prikaz ogroženosti ljudi in dobrin. Pravna uveljavitev je naloga občinskih zakonodajalcev in načrtovanje na tem nivoju je naloga upravnih organov v postopkih izdajanja gradbenih dovoljenj. Preglednica 6.3: Primerjava dveh vrst kart nevarnosti (Lateltin, 1997). Opozorilna karta nevarnosti Najprej predloga za usmeritveno planiranje, grobo prepoznavanje konfliktnih območij, če ni na voljo nobenih že izdelanih kart nevarnosti Grob pregled stanja ogroženosti; navedbe o vrsti nevarnosti brez ocene stopnje nevarnosti (brez intenzitet in verjetnosti nastopa nevarnosti); izločanje obsežnejših območij Namen Vsebina Natančnost obdelave Karta nevarnosti Predloga za usmeritveno planiranje in planiranje rabe, kakor tudi za projektiranje ukrepov varovanja Natančne navedbe o vrsti tveganja, prostorski razprostranjenosti in stopnji ogrožanja (tri stopnje), podrobna dokumentacija Nizka Visoka (razmejitev na parcelo natančno) Merilo 1: do 1: :2.000 do 1: Obravnavana območja Težišče na zaokroženih poseljenih ali v prihodnosti zaokroženih poseljenih območjih, kakor tudi prometnicah in po možnosti turističnih napravah Preverjanje Periodično v okviru revizij usmeritvenih planov in planov rabe Dopolnjevanje Ob spremenjeni nevarnostni situaciji (npr. po izvedbi ukrepov varovanja, spremenjenih naravnih danostih) Regije ali cele občine 6. Metodologija določanja ogroženosti prostora 75

76 Razlikujemo med štirimi ravnmi obdelave (Kienholz, 1993): državna raven (pregled): prikazana so najpomembnejša ogrožena območja glede na prevladujoče vrste nevarnosti. V kartografskem smislu gre za pregledne karte nevarnosti v merilu od 1: do 1: (v Švici; za Slovenijo je primerno merilo 1: ). regionalna raven (opozorilo): prepoznane in lokalizirane so nevarnosti v posamezni regiji. V kartografskem smislu gre za opozorilne karte nevarnosti v merilu od 1: do 1: (v Švici; za Slovenijo je primerno merilo 1:25.000). lokalna raven (razredi ogroženosti): možne nevarnosti se analizirajo in ocenijo glede na njihov vzrok, verjetnost nastopa, potek, intenziteto in možno delovanje. Območje ogroženosti mora biti natančno določeno. Rezultat tega so karte nevarnosti v merilu 1:1.000, do 1: (v Švici; za Slovenijo je primerno merilo 1:1.000, če je osnova digitalni ortofoto načrt oziroma 1:5.000 in 1:10.000, če je osnova obstoječa karta temeljnega topografskega načrta). točkovna raven (podrobna obravnava): za razjasnitev podrobnih vprašanj se izvedejo lokalno omejene, običajno tehnično zahtevne in dolgotrajne raziskave (npr. sondažna vrtanja, inklinometrske meritve na plazljivih pobočjih). Za prikaz rezultatov so primerni podrobni načrti v merilu 1:100 do 1: Izdelava karte nevarnosti Karta nevarnosti prikazuje vrsto in obseg nevarnosti (intenziteto, impulz, tlačno delovanje, nevarnega procesa). Nevarnost je na določenem območju prikazana skozi tri nevarnostne stopnje, ki so označene z rdečo, modro in rumeno barvo. Meja med nevarnostnimi conami temelji na karti pojavov, dokumentaciji dogodkov in, če je možno, tudi na drugih predlogah. Modeliranja lahko uporabimo za določitev možnega ogroženega območja zaradi podorne nevarnosti ali za določitev računske stabilnosti pobočja, ki je potencialno nestabilno. Presoja ogroženosti sledi na osnovi obstoječega stanja. Obstoječe objekte varovanja se lahko upošteva le v primeru zagotovljenega ustreznega delovanja in vzdrževanja. Načrtovani ukrepi varovanja se lahko v karti upoštevajo šele potem, ko so že izvedeni, torej ko postanejo obstoječi ukrepi varovanja. Namen in pomen karte nevarnosti je v prikazu primernosti območij za določeno rabo glede na obstoječe naravne nevarnosti, s prekrivanjem karte z obstoječimi rabami se pokažejo spori. Predstavlja torej strokovno predlogo za: umestitev v prostorsko načrtovanje (izdelava zasnov in dejanskih planov na državni ravni in v občinah, izdelava občinskih usmeritvenih načrtov ali načrtov rabe skupaj z izločanjem ogroženih območij, izdajanje gradbenih predpisov, odobravanje prošenj za gradnjo in rabo prostora). načrtovanje ukrepov varovanja (zaščita objektov in ukrepi lastnikov zemljišč za zmanjšanje škod). Ker obstoječe rabe pogosto ne moremo spreminjati, je največkrat nujno načrtovanje gradbenih ukrepov za doseganje zahtevane stopnje varnosti oziroma načrtovanje ukrepov v sili. Karta je sestavljena iz slikovnega (karte ali načrti kot kartografska osnova) in besedilnega dela (tehnično poročilo z utemeljitvijo in opisom ogroženih območij). Na karti mora biti jasno razvidna meja med neraziskanimi in neogroženimi območji. Sama izdelava mora biti izvedena po ponovljivih in preglednih znanstvenih kriterijih. Periodično je potrebno karte nevarnosti prirediti spremenjenim razmeram. 6. Metodologija določanja ogroženosti prostora 76

77 Oba parametra, intenziteto (nizka, srednja, visoka) in verjetnost nastopa (majhna, srednja, velika), je treba določiti za vsak posamezen nevarni proces posebej Kriteriji presoje intenzitete Za opis intenzitete masnega gibanja ne obstaja splošno veljavna mera. Na osnovi mehanizmov delovanja različnih nevarnih procesov določimo meje razredov intenzitete. Za to uporabljeni kriteriji se nanašajo v splošnem na območje delovanja procesa, pri čisto potencialnih nevarnostih pa je presoja intenzitete oprta zgolj na dovzetnost v območju nastanka. Obstajajo različni pristopi določanja intenzitete: upoštevanje enega samega parametra (hitrost ali prostornina) upoštevanje več parametrov; empirična ocena (na podlagi površine ogroženega področja, hitrosti in globine drsne ploskve) ali deterministična ocena (na podlagi fizikalnih modelov za določitev bilance energije zdrsa) integriran pristop z vrednotenjem posledic (na podlagi fizikalne dimenzije pojavov, možnih posledic (človeške žrtve) in ekonomske vrednosti sanacije pojava) Preglednica 6.4: Intenziteta podornih masnih gibanj (prirejeno po: Heinimann, 1998; Lateltin, 1997). Vrsta nevarnosti Mera možnega Intenziteta učinka Močna Srednja Šibka Odlom kamenja Odlom skalovja Kinetična energija E[kJ] (translacija + rotacija) E > 300 [10(30), 300] 30 kj udarne energije še prenese lesen železniški prag iz hrasta E < 10(30) 300 kj udarne energije še prenese AB zid Podor Skalni podor Gorski podor Kinetična energija E[kJ] (masa in prostornina) E > 300 Vedno je dosežena visoka intenziteta, ostalo je le negotova teoretična umetna delitev Ledeniški podor Podobno ga obravnavnavamo, glede na dane okoliščine sesedanje / udor - Nastanejo zaradi podzemnih procesov raztapljanja in zakrasevanja v kamninah; intenziteta odvisna predvsem od debeline prekritja (npr. morene) - 6. Metodologija določanja ogroženosti prostora 77

78 Negotovost je visoka pri vseh treh metodah. Več parametrov zmanjšuje sistematsko napako, vendar vnaša dodatne napake za vsak posamezen parameter. Deterministični pristop daje najnatančnejše ocene. V literaturi naletimo na številne preglednice, ki služijo za določanje stopnje intenzitete. Kot primer je podan v preglednici 6.4 le del take preglednice, ki se nanaša podorne pojave Kriteriji presoje verjetnosti nastopa Tudi tu izberemo meje razredov (npr. 30 let in 300 let, kar izvira iz snežnih plazov) namesto kontinuirane lestvice. Pri masnih gibanjih so navedbe o verjetnosti nastopa nenatančne in vedno obsegajo nek razpon, ki se lahko pokrije z izbranimi mejami razredov. V nasprotju s periodičnimi poplavami ali proženjem snežnih plazov, so masna gibanja pogosto proces, ki se ne ponovi, zato je navajanje povratne dobe precej nesmiselno. Mnogo bolj smiselno je oceniti verjetnost nastopa nekega dogodka v času določene dobe rabe. Verjetnost nastopa in povratna doba sta povezani z enačbo, v kolikor izhajamo iz enotnega obdobja rabe: P = 1 - (1 - (1/T)) n n = obdobje rabe T = povratna doba dogodka P = verjetnost nastopa enakega/večjega dogodka kot je ta s povratno dobo T v obdobju rabe Izračunamo lahko, da je za čas obravnave 30 let (ena generacija): verjetnost nastopa 30-letnega dogodka je 64 % = 2/3 verjetnost nastopa 100-letnega dogodka je 26 % = 1/4 verjetnost nastopa 300-letnega dogodka je 10 % = 1/10 Torej preostalo tveganje tudi pri relativno dolgi povratno dobi 300 let ni zanemarljivo. Če ima nek dogodek povratno dobo 300 let, obstaja 15% verjetnost, da bo nastopil v obdobju 50 let, kar je približno enako verjetnost, da pri metu kocke vržemo 6 pik (preglednica 6.5). Preglednica 6.5: Verjetnost nastopa in povratna doba za enotno obdobje rabe (Lateltin, 1997). Čas obravnave je 30 let (ena generacija) verjetnost nastopa dogodka povratna doba dogodka Velika; 100 do 64% (1 do 2/3) 1 do 30 let Srednja; 64 do 26% (2/3 do 1/4) 30 do 100 let Majhna; 26 do 10% (1/4 do 1/10) 100 do 300 let Čas obravnave je 50 let Velika; 100 do 82% 1 do 30 let Srednja; 82 do 40% 30 do 100 let Majhna; 40 do 15% 100 do 300 let 6. Metodologija določanja ogroženosti prostora 78

79 Načeloma je lestvica verjetnosti odprta v smeri zelo majhnih verjetnosti, kakor je lestvica intenzitet odprta v smeri zelo velikih intenzitet. Nevarnosti z majhno verjetnostjo nastopa se uvrsti v preostalo ogroženost (namesto tega se pogosto uporablja pojem preostalo tveganje, kar ni prav). Meja med verjetnostmi v okviru načrtovanja običajnih rab in verjetnostmi preostale ogroženosti zaradi masnih gibanj se postavi pri 300-letnem pojavu. Ker je treba verjetnosti za različne vrste nevarnosti enako presojati, se uporabljajo enake meje razredov, kakor za druge naravne nevarnosti. Prikaz preostale ogroženosti je primeren predvsem takrat, ko so možne visoke intenzitete, ko je škodni potencial velik ali ko obstaja možnost, da se verjetnost nastopa v prihodnosti bistveno poveča. Zlasti pri podorih je tako, kadar ni prisotna očitna aktivnost v potencialnem območju sproščanja, ki bi dala sklepati na skorajšnji dogodek. Razmejitev med rumeno-belim in belim območjem številčno ni določena. Preglednica 6.6: Kriterij določanja verjetnosti nastopa podornih masnih gibanj (Lateltin, 1997). verjetnost nastopa nevarnost Majhna srednja velika Odlom kamenja, skal in blokov Glede na obstoječo stabilnost in varnost, po oceni presojevalca: Na voljo so le negotove sledi, primerljivi dogodki so iz daljnje preteklosti: Če so npr. v zadnjih 30 letih očitno in obsežno nastopili pojavi (neme priče, arhivi): Skalni in gorski podor udor, sesedanje 1/10 < P < 1/4 1/4 < P < 2/3 P > 2/3 Gre večinoma za enkratne dogodke, zato ocenjujemo samo ali obstaja verjetnost nastopa P > 1/10 v 30 letih (uvrstitev v rdečo cono) ali ta verjetnost omogoča razvrstitev med preostalo ogroženost (uvrstitev v rumeno-belo cono). Aktivni premiki, odprte razpoke, posamezni primeri padajočega kamenja pomenijo uvrstitev v rdečo cono. V primeru zgolj suma, se uvrsti v šrafirano rumeno-belo cono. To območje daje opozorilo upravnim organom, da ga periodično pregledajo in nadzorujejo. Čeprav gre pri tem za spontane dogodke z neko teoretično verjetnostjo nastopa, jih obravnavamo kot stalne procese. Glede na lastnosti topnega podtalja in debelino prekritja, lahko pride do aktivnejših faz v obliki udorov preko praznin v podtalju Nevarnostne stopnje Poenotene diagrame nevarnostnih stopenj je potrebno izdelati zaradi doseganja enotnega in enakovrednega ocenjevanja različnih vrst naravnih nevarnosti (visoke vode, snežni plazovi, zemeljski plazovi,... ). Za mero nevarnosti vzamemo oba parametra, intenziteto in verjetnost nastopa (povratna doba) posamezne vrste nevarnosti, in sicer v matrični obliki (slika 6.1). Parametra sta predstavljena kot razreda in ne kot metrični vrednosti. Tako ločimo med tremi nevarnostnimi stopnjami, označenimi z rdečo, modro in rumeno barvo. Pri podorih nastopi posebnost v primerjavi z drugimi masnimi gibanji, ker izvedemo preverbo nevarnostne situacije za zelo redke dogodke (razjasnitev preostale ogroženosti oziroma preostale tveganosti) in take morebitne površine se prikažejo v rumenobeli šrafuri. Stopnje se določijo za vsako vrsto nevarnosti ločeno, kar je razvidno iz oznak nevarnosti: O K,S, B odlom kamenja, skalovja, blokov P H, G skalni in gorski podor 6. Metodologija določanja ogroženosti prostora 79

80 U udor Z P,S,G površinski, srednjeglobok in globok plaz D P pobočni drobirski tok Če je površina izpostavljena več vrstam nevarnosti (npr. pogosti podori na plazljivem zemljišču), se take razmere ustrezno upoštevajo na karti nevarnosti. Pri tem je odločilna najvišja stopnja ogrožanja. Praviloma zgolj zaradi samega prekrivanja več nevarnosti ne pride do uvrstitve v višji razred, saj lahko za vsako vrsto nevarnosti posežemo za ukrepi za zmanjšanje škod. Načeloma bi bilo treba slediti cilju, da vse naravne nevarnosti predstavimo na enem samem splošno veljavnem diagramu odnosa med verjetnostjo in intenziteto, a žal se tega pri masnih gibanjih zaradi pestrosti procesov ne da storiti in tako uporabljamo tri različne diagrame (slika 6.1). intenziteta močna Skalni podor Gorski podor srednja šibka Odlom kamenja Odlom blokov Pobočni drobirski tok visoka srednja nizka verjetnost močna srednja Plaz šibka Slika 6.1: Diagrami nevarnostnih stopenj (Lateltin, 1997) Modelni izračun Metode modeliranja ravnovesja nestabilnih mas ali njihovega gibanja temeljijo na predpostavkah in zahtevajo točne vhodne parametre. Vsako modeliranje daje smiselne rezultate le kadar so osnovni podatki verjetni in so izbrane predpostavke realne. Prevelike poenostavitve ali posploševanja sicer vodijo h konkretnim rezultatom, ki pa ne odražajo realnosti in so komaj uporabni. Obstajata dve vrsti izračunov: 6. Metodologija določanja ogroženosti prostora 80

81 statični izračuni, ki temeljijo na mejnem ravnovesnem stanju vzdolž pobočja ob uporabi 2D modelov v splošnem in kot rezultat dajo varnostni faktor pred zdrsom (deterministične metode s fiksnimi parametri) ali verjetnost loma (probabilistične metode s spremenljivimi parametri). Metode se uporabljajo predvsem za potencialne nestabilnosti in lahko izrazijo občutljivost nekega pobočja na spreminjanje relevantnih parametrov ali na razne oblike umetnih posegov (npr. sprememb terena, sanacijskih ukrepov). dinamični izračuni opisujejo gibanje mase ali posameznih blokov v prostoru in času, pri čemer so uporabni zgolj 3D modeli. Zaradi pomanjkanja zanesljivih referenčnih vrednosti je izbira uporabljenih vhodnih parametrov v teh modelih zelo zahtevna. Za uporabo računskih postopkov so nujne naslednje predloge: geometrijske osnove: površinska topografija nestabilnih ali ogroženih con, prejšnji pomiki geološke osnove: omejitev aktivnih ali potencialno nestabilnih mas, vključno z določitvijo ali modeliranjem drsne ploskve, položaja razpok in odlomov hidravlične osnove: nivo podtalnice, porni tlaki, napajanje podtalnice in odtočne razmere, stopnja zasičenosti v delno nasičenem sloju geotehnične osnove: kot notranjega trenja, kohezija in prostorninska teža, viskoznost, razpokanost kamnine (oddaljenost in razprostranjenost razpok), lastnosti dušenja tal pri udarcu skale ob tla okoljski dejavniki: pokrovnost (npr. gozd, lastnosti tal), antropogeni vplivi in rabe (npr. goloseki, drenaže, alpsko gospodarstvo, vsečne brežine) Za primer podornih masnih gibanj obstaja razen analize povprečnega, pavšalnega padca in analize energijskih izgub le malo metod obravnavanja problema. Padec zrnate mase po pobočju lahko ob predpostavki nestisljivega materiala opišemo dvodimenzijsko. Vendar se lahko razširjanje te mase v dnu pobočja zaradi mehanizma sproščanja (fazni izbruh) zelo spreminja. Večina razpoložljivih dinamičnih modelov obravnava padanje posameznih osamljenih blokov. Tridimenzijska analiza padnic lahko upošteva vplive udarcev (elastični in neelastični trk), obliko blokov (kotaljenje ali drsenje) in hrapavost tal. Drugi modeli, ki izhajajo iz enostavnejših predpostavk (npr. masa je koncentrirana v eni točki), se prav tako uporabljajo. Vsi ti modeli izhajajo iz tega, da masa posameznega bloka ostane nespremenjena od začetka do konca padnice, kar pogosto ni res. Z modeliranjem se v dnu pobočja določi območja, ki jih lahko dosežejo podorni procesi. Modeli podajajo navedbe o hitrostih, višinah poskakovanja in energiji blokov med padanjem, toda ne dajejo nobenih navedb o časovni frekvenci udarcev blokov ob tla. (Lateltin, 1997) 6.4 PRESOJA OGROŽENOSTI Ogroženost ljudi in živali je velika pri nenadnih dogodkih in sicer zato, ker se pri take vrste dogodkih ohranja začetna količina vložkov. Ob pravočasnem opozorilu pa se ta količina vložkov lahko zmanjša (npr. ljudje in živali gredo na varno) in s tem posledično tudi ogroženost. Torej je opozorilni čas smiselno upoštevati pri presoji ogroženosti: Podorni procesi večinoma nastopijo nenadno. Opozorilni čas je zelo kratek, tako da praktično ni časa za evakuacijo. Padajoče kamenje in skalovje se 6. Metodologija določanja ogroženosti prostora 81

82 pogosto najavi že nekaj dni prej s povečano aktivnostjo padanja posameznih kamnov ali skal, tako da načeloma lahko začnemo z ustreznimi ukrepi (nadzor, opozorilni sistemi, priprava tehničnih pomagal) in pravočasno odredimo evakuacijo. Pri zemljinskih plazovih je v splošnem opozorilni čas relativno dolg. Pri preudarnem obnašanju so ljudje komajda ogroženi. Pri plazovih zaradi obrežne erozije v času visokih voda ravno tako. Sama splazitev pa se lahko odvije nenadoma. Opozorilni čas je pri pobočnih drobirskih tokovih kratek. Za neko dano topografijo, zgradbo tal in vegetacijo so ekstremne padavine glavni vzročni dejavnik. Grožnja je lahko prepoznana že vnaprej (pol ure do nekaj ur), torej ne more priti do efekta presenečenja in lahko izvedemo preventivne ukrepe. Preglednica 6.7: Razvrstitev masnih gibanj glede na hitrosti in možnosti reakcije (Ribičič, 2002). Kategorija Hitrost Človeška reakcija Primer vrste plazenja Izjemno hiter do 200 km/uro ni možna hribinski podor Zelo hiter 5 m/s ni možna drobirski tok Hiter 3 m/min evakuacija usad Srednje hiter 1.8 m/uro evakuacija preperinski plaz Počasen 13 m/mes. sanacija gruščnat plaz Zelo počasen 1.6 m/leto sanacija glinast plaz Izjemno počasen 16 mm/leto ni možna globok plaz Posamezni nevarnostni razredi v matrični kombinaciji z vložki kažejo stopnje ogroženosti oseb (ter živali) in dobrin. Na kartah ogroženosti, ki jih izdelamo kot pomoč pri odločanju, izrazimo stopnjo ogroženosti v štirih razredih, označenih s štirimi barvami: šibka, srednja, močna in preostala ogroženost. Pri tem moramo upoštevati, da je pri masnih gibanjih varnost (varnost je nasprotje ogroženosti) ljudi v objektih lahko bistveno večja kot na prostem. Več kot trije razredi, pogojno štirje, ne bi bili smiselni že zaradi same preglednosti kart, sicer pa so ti razredi toliko splošni v svoji raztegljivosti in odvisni od subjektivne presoje, da je precej nesmiselno uvajati petstopenjsko skalo. Oglejmo si še učinke naravnih nevarnosti, kjer pri možnem škodnem delovanju upoštevamo le intenziteto nevarnosti in njeno učinkovanje na vložke, kar lahko opredelimo s pojmom intenzivnost ogroženosti, ki bi torej na nek način opisoval moč ogroženosti (preglednica 6.9). intenzivnost ogroženosti = intenziteta nevarnosti * vložki 6. Metodologija določanja ogroženosti prostora 82

83 Preglednica 6.8: Pomen stopenj ogroženosti (prirejeno po Lateltin, 1997). Ogroženost Barvna oznaka Kriterij glede na vložek osebe objekti Skupni pomen za območja poselitve preostala šibka srednja močna rumeno-bela rumena modra rdeča Ogrožene so tako znotraj kot zunaj stavb Uničenje objektov je zelo verjetno V primeru dogodkov šibke intenzitete in velike verjetnosti nastopa so ogrožene predvsem osebe zunaj stavb. Ogrožene so zunaj stavb, znotraj stavb pa komajda Zelo verjetna je škoda na objektih, vendar ob upoštevanju pravil varne gradnje ne pričakujemo hipnega uničenja stavb V primeru dogodkov srednje intenzitete in velike verjetnosti so osebe komajda ogrožene, a zelo pogosto lahko pride poškodb stvari. So komajda ogrožene Podor: Ogrožene so tako znotraj kot zunaj stavb Hudournik: Praviloma znotraj stavb osebe niso ogrožene, zunaj stavb pa. (Intenzitete izjemnih dogodkov so težko ocenjene.) Računati je treba z neznatno škodo na objektih oz. ovirah. Lahko nastopi znatna škoda na stvareh (kot pri npr. poplavah) Podor: Uničenje objektov Hudournik: Praviloma poškodovanje objektov, a nikakor hipno uničenje. Območje prepovedi. Načeloma ni dovoljena gradnja ali širitev nobenih objektov ali naprav, ki so namenjeni zadrževanju oseb ali živali. Še nepozidana, a zazidljiva stavbna zemljišča se morajo preconirati v nezazidljiva zemljišča. Uničeni objekti se lahko le izjemoma če morajo nujno ostati na istem mestu ponovno zgradijo (ob ustreznih varstvenih ukrepih). Pregraditve in spremembe namembnosti so dovoljene le, če se s tem zmanjša tveganje (to pomeni, če se ne poveča število ogroženih oseb in se izboljšajo varstveni ukrepi). Pri obstoječih naseljih se v primeru zelo nizke varnosti predvidijo varstveni ukrepi. Območje zapovedi. Tu se ob skrbnih ukrepih lahko izognemo velikim škodam. Gradnja je dovoljena ob spoštovanju pogojev gradnje, ki se glede na vsakokratno vrsto nevarnosti podajo v gradbenih določbah in določbah območja ogroženosti. V posameznih primerih so nujne tudi podrobne obrazložitve. Ni dovoljeno graditi posebno občutljivih objektov in praviloma se ne dopuščajo nove gradbene cone. Območje opozoril. Tu obstaja obveza opozarjanja na nevarnost. Lastnike zemljišč je treba opozoriti na obstoječo ogroženost in na možne ukrepe za preprečitev škod. Nujno je posebno planiranje ukrepov za občutljive objekte. Območje opozorjanja na preostalo ogroženost. Prikazuje območje preostale ogroženosti, t.j. s povratno dobo izjemnega dogodka večjo od 300 let. Za občutljive objekte je nujno planiranje ukrepov v sili in posebnih ukrepov. Izogibati se moramo napravam z zelo velikim škodnim potencialom. 6. Metodologija določanja ogroženosti prostora 83

84 Preglednica 6.9: Intenzivnost podorne ogroženosti (Lateltin, 1997). intenzivnost podorne ogroženosti živali in ljudje so ogroženi tudi znotraj objektov; veliko škode na objektih in celo njihova nenadna porušitev intenziteta nevarnosti močna srednja Udarci kamenja in skalovja povzročijo znatne poškodbe. Velike razpoke v nosilnih elementih objekta in udarne luknje v zidovih ali ostrešju lahko povzročijo delno ali popolno sesutje objekta. Ljudje in živali so močno ogroženi, tudi znotraj objektov. Ob sesutju objekta obstaja življenjska nevarnost. Popravila lahko opravimo le z velikimi napori. Pogosto so poškodbe nosilne konstrukcije tako velike, da ne moremo preprečiti evakuacije in uničenja objekta. Odkladnine lahko zajezijo vodotoke. Površinske infrastrukturne naprave so lahko močno poškodovane ali celo prekinjene (prometnice, električni vodi). ljudje in živali so zunaj objektov močno ogroženi, znotraj njih pa komaj; škoda na objektih možna Udarec kamnov povzroči glede na mehanske lastnosti zidov, večje ali manjše poškodbe, vendar pri tem ne prizadene stabilnosti objekta (če je objekt dimenzioniran na tak dogodek in je izvedba ustrezno preverjena). Vrata so močno poškodovana ali uničena. Ljudje in živali so ogroženi znotraj objektov. Poškodbe zmanjšujejo kakovost bivanja. Popravila se večinoma lahko izvedejo s sprejemljivimi vlaganji. Odkladnine lahko zajezijo manjše potoke. Ceste in površinski vodi so lahko poškodovani in za kratek čas prekinjeni. ljudje in živali so zunaj objektov komaj ogroženi (izjema pri padajočem kamenju in skalovju); škoda v in na objektih možna šibka Lahko nastanejo udarne luknje v zidovih. Ljudje in živali so v objektih komajda ogroženi (zahteva se računski dokaz). 6.5 NAČRTOVANJE UKREPOV Pri načrtovanju ukrepov določimo cilje varovanja in se vprašamo, kaj se sme pripetiti (opredelitev željene varnosti posameznih kategorij objektov) in kako se lahko zavarujemo. Vzemimo, da je obstoječa varnost enaka željeni varnosti. Tedaj moramo z vzdrževalnimi ukrepi in ukrepi prostorskega načrtovanja (ustrezni predpisi za rabo prostora) zagotavljati kontrolirano povečevanje škodnega potenciala. Če pa se pojavi varnostni deficit kot posledica intenzivnega gradbenega razvoja, tedaj je potrebno izvesti ukrepe varovanja, saj več ne zadoščajo zgolj ukrepi vzdrževanja in prostorskega načrtovanja Ukrepi prostorskega načrtovanja Prostorsko delujoče dejavnosti, kjer moramo upoštevati naravne nevarnosti: 6. Metodologija določanja ogroženosti prostora 84

85 izdelava in odobritev usmeritvenih načrtov in načrtov rabe, idejnih in dejanskih načrtov planiranje, gradnje, spreminjanje in raba objektov in naprav podeljevanje koncesij in dovoljenj za objekte in naprave, kakor tudi drugih pravic rabe izplačilo prispevkov za objekte in naprave (predvsem prometnice in preskrbovalne naprave, stanovanjske zgradbe), saniranje pobočij, izboljšave tal ali varstveni ukrepi Zakonske določitve in orodja prostorskega načrtovanja predstavljajo okvir primernega upoštevanja naravnih nevarnosti pri prostorskih dejavnostih. Preglednica 6.10: Prostorsko načrtovanje (povzeto po: Lateltin, 1997). Pregled upoštevanja naravnih nevarnosti USMERITVENO NAČRTOVANJE NAČRTOVANJE RABE Pristojnost regija občina Oblika karta in besedilo; predloge načrt con in pravila gradnje Merilo in stopnja obdelave karte Naloga Nevarnostne stopnje Dopolnjevanje 1: :2.000 do 1:5.000 Uskajevanje željenega prostorskega reda na vseh prostorsko vplivnih področjih države, regije in občine Določitev vrst rabe. Razmejitev med poselitvenimi in neposelitvenimi območji. Vsebina z Upoštevanje na karti nevarnosti označenih Navodila za nadaljnji postopek v besedilu, območij nevarnosti glede na vrsto ozirom na morda groba omejitev območij nevarnosti nevarnosti, nevarnostno stopnjo in glede na nevarnosti na kartah. ustrezne posledice za rabo. Tristopenjska: velika, srednja, majhna Enostopenjska: nevarnost je/ni prisotna ogroženost V=visoke vode, S=snežni plaz, M=masno Navedbe o vrsti nevarnosti in o posledicah gibanje za rabo, ki iz tega izvirajo Je ni (zgolj besedilo) ali groba omejitev Omejitev ogroženih območij na parcelo Natančnost ogroženih območij. natančno. Če se poveča ogroženost zaradi naravnih Razširjanje oziroma dopolnjevanje ob dogodkov ali če se dokazljivo zmanjša spremenjenih razmerah ali ob novih zaradi izvedenih varovalnih ukrepov; ob nalogah; celovita preverba usmeritvenega popolni reviziji načrta območij (približno načrta in morebitna predelava vsakih 10 let. vsakih 10 do 15 let). Obveznost Obvezno za upravne organe Obvezno za lastnike zemljišč Usmeritveni načrt daje usmeritvene določbe in navodila ter obenem prikazuje merodajna planerska in prostorska izhodišča. Poleg tega prikazuje, kako so prostorsko vplivne dejavnosti medsebojno usklajene glede na načrtovani prostorski razvoj. Obenem tudi določa smer in označuje potrebne korake nadaljnjega načrtovanja in sodelovanja. Daje obvezna navodila planerskim skupnostim vseh stopenj za izvajanje njihove dejavnosti načrtovanja. Na področju naravnih nevarnosti lahko usmeritveni načrt prevzame naslednje naloge: 6. Metodologija določanja ogroženosti prostora 85

86 pravočasno prepoznavanje možnih konfliktov med rabami in naravnimi nevarnostmi in določitev strokovnih teles s katerimi se je treba vsakokrat posvetovati pregled obstoječih ali bodočih predlog v zvezi z naravnimi nevarnostmi (izdelava karte nevarnosti, usklajeno delovanje za različne vrste nevarnosti) določitev osnovnih ciljev regije na področju varovanja pred naravnimi nevarnostmi imenovanje nalog in obveznosti za nadaljnje postopke načrtovanja, predvsem za načrtovanje rabe na občinski ravni (izločanje ogroženih območij) Karta usmeritvenega načrta v grobem določa ogrožena območja s pomočjo območij nastanka pojava, določa lahko tudi konkretne spore med rabami in naravnimi nevarnostmi ali prikaz načrtovanih objektov varovanja. Besedilo usmeritvenega načrta predstavlja težišče obdelave in to besedilo naj bi dalo pregled že obstoječih in predlog, ki jih je treba še izdelati (zasnova kart nevarnosti), naj bi omenilo cilje varovanja in naj bi navedlo nujne ukrepe skupaj s pristojnimi strokovnimi službami. Na koncu lahko besedilo naloži občinam, da pri načrtovanju rabe za ogrožena območja predvidi, kjer je potrebno tudi prepoved gradnje in omejitev rabe. Na nivoju načrtovanja rabe je stopnja obdelave in pravna veljavnost taka, da omogoča in zagotavlja primerno upoštevanje naravnih nevarnosti. Pri načrtovanju rabe težimo k pravno zavezujoči izločitvi ogroženih območij (območja stavbnih zemljišč in kmetijskih zemljišč, varstvena območja, druga območja rabe). Predpisi, ki so prilagojeni ogroženosti se določijo v občinskem gradbenem predpisu. Ta predpis določa pogoje in omejitve rabe, ki se lahko razteza vse do prepovedi gradnje. Ob upoštevanju obstoječe ogroženosti lahko občinski gradbeni predpis predvidi različno rabo. Praktično je izključena možnost, da bi drugi interesi omogočili neupoštevanje ali spremembo območja ogroženosti (Lateltin, 1997). Stopnje ogroženosti so v glavne prirejene posledicam za gradbeno rabo ter naj bi zmanjševale ogroženost ljudi in živali in zniževale materialno škodo. Na nivoju prošnje za gradnjo so lahko v posameznih primerih nujni podrobnejši opisi zahtevanih pogojev. Za vsa ogrožena območja je treba pripraviti načrte alarmiranja in evakuacije. Predvsem moramo zagotoviti poti umika na varna območja. Občutljivi objekti so po eni strani objekti in naprave, v katerih se zadržuje posebno veliko ljudi, ki jih je težko evakuirati (bolnice, domovi, šole), po drugi strani pa objekti in naprave, na katerih že delovanje majhne intenzitete lahko povzroči velike materialne škode (skladišča, proizvodna mesta z večjimi zalogami nevarnih snovi, deponije). K občutljivim objektom nadalje prištevamo objekte in naprave pri katerih zaradi delovanja majhne intenzitete lahko pričakujemo neposredno ali posredno velike finančne škode (telefonske centrale, razdelilne postaje, naprave za elektronsko obdelavo podatkov, naprave za preskrbo s pitno vodo, čistilne naprave) Zahteve po prilagoditvi rabe prostora Sledi pregled zahtev, kako naj se prilagodi raba prostora, kjer so te zahteve združene za tipične rabe prostora. 6. Metodologija določanja ogroženosti prostora 86

87 Naselja Preglednica 6.11: Prilagoditev rabe prostora v naselju zaradi podorne ogroženosti (Lateltin, 1997). Modra cona - ustrezno konstrukcijsko oblikovanje zadnjega zidu, obrnjenega k pobočju, na udarno delovanje posameznih komponent podorne mase (npr. armirani beton) - minimalne odprtine oken in vrat na pobočni strani Rumena cona - minimalne odprtine za okna in vrata Infrastrukturni objekti Železnice, ceste in razni vodi so večinoma nujnost na nekem mestu in so v javnem interesu, pogosto državnem. Zaradi tega zahtevamo varstvo s pomočjo tehničnih ukrepov v območju nastanka neke nevarnosti ali na objektu. Zaradi velike ogroženosti oseb ali zaradi gospodarskih in ekoloških posledic prekinitev ali lomov in poškodb, npr. pri napravah za preskrbo z električno energijo, zahtevajo te naprave visoko stopnjo varnosti. Kmetijske površine Območja, ki so pogosto prizadeta s škodnimi dogodki (rdeča in modra cona) so za intenzivno kmetijsko proizvodnjo manj primerna. Za nujne naprave (npr. zavetja za živali, napajališča) se po možnosti izbirajo območja izven rdeče cone. Zaradi pobočnih drobirskih tokov ali podorov so kmetijske kulture večinoma uničene. V veliko primerih velja to tudi za močno aktivne hribinske plazove. Plodnost rodnih tal prizadetih površin se lahko dolgoročno zmanjša zaradi odkladnin grušča ali zaradi erodiranja humusne plasti. Na stalnih plazljivih zemljiščih se izogibajmo občutljivih kmetijskih kultur. Objekti za oddih in rekreacijo Taka rabe je praviloma povezana z manjšo koncentracijo materialnih vrednosti, toda s povečano ogroženostjo oseb, kjer praviloma vlada višja sprejemljivost tveganja. Ogroženost oseb lahko z ustrezno zasnovo opozarjanja pogosto spustimo na sprejemljivo mero, kjer ni treba računati na osebe, ki potrebujejo pomoč, ali na presenečenja v spanju. Posebno moramo preveriti, v kolikšni meri možne materialne škode na infrastrukturnih napravah in spremljajočih objektih (npr. klubski prostori) dovoljujejo izdajo dovoljenja. parkovne in zelene površine, namenjene oddihu: nobenih omejitev zaradi območij ogroženosti; športne naprave (npr. teniška, nogometna igrišča, atletske naprave): izogibajmo se con s pogostimi in visokimi intenzitetami (rdeča cona), predvsem 6. Metodologija določanja ogroženosti prostora 87

88 pri podornih procesih in pobočnih drobirskih tokovih. Pri rdečih conah z redkimi dogodki (torej s povratno dobo več kot 100 let) je uporaba možna; šotorišča: obstaja povečana ogroženost oseb, ker lahko časovno sovpadajo poletne ekstremne padavine (in s tem povečana nagnjenost k pobočnim drobirskim tokovom, hribinskim plazovom ali podornim procesom) in največja zasedenost; zato moramo pripraviti organizacijo alarmiranja in določiti primerne smeri umika; dolgotrajno naseljeni kamping prostori z zgrajeno infrastrukturo in prevladujočimi stalnimi mesti prikolic naj v območju pogostih dogodkov ne dobijo dovoljenja, ker je ogroženost v vozilih večja, kakor ogroženost oseb na prostem; množične prireditve in shodi: v območjih z nenadno nastopajočimi in intenzivnimi vrstami nevarnosti (pobočni drobirski tokovi, podorni procesi) in kratkim časom za opozorilo je treba množične prireditve prepovedati, če ne moremo zagotoviti pravočasne evakuacije; Tehnični ukrepi Gradbeni ukrepi varovanja za zmanjšanje preostale ogroženosti zaradi podornih masnih gibanj (Lateltin, 1997): zabijanje ali sidranje skalnih skladov podzidavanje ali podpiranje nestabilnih skalnih delov s pomočjo podpornih stebrov ali s podobnimi konstrukcijami oblaganje z mrežami za varstvo pred padajočim kamenjem nanos z brizganim betonom (varovanje pred preperevanjem) čiščenje skalnate površine razstrelitev nestabilnih delov prestrezne in preusmeritvene pregrade prestrezne mreže Od primera do primera se lahko izvedejo tudi drugi ukrepi. Za zagotavljanje pravilnega delovanja je potrebno občasno vzdrževanje in pregledovanje (npr. čiščenje prestreznih mrež, ponovno napetje prestreznih zavor). Točkovni gradbeni ukrepi se lahko dopolnijo z dodatnimi varstvenimi ukrepi (npr. nega varstvenih gozdov). Tehnične ukrepe naj projektira strokovnjak, izkušen na določenem področju, ki naj tudi nadzira izvedbo teh ukrepov (projektantski nadzor) Drugi ukrepi Zasilni in reševalni ukrepi Preventivni ukrepi ne morejo izločiti vsega tveganja in za omejitev preostale ogroženosti, t.j. preprečitev najhujšega v primeru dogodka, ki presega vsa pričakovanja, je treba načrtovati opozorilne in alarmne sisteme kot podporo reševalnim ukrepom ter zagotoviti ustrezna človeška in materialna sredstva. Moderna tehnika, helikopterji, radijske zveze, opozorilni sistemi, težka gradbena mehanizacija, omogočajo učinkovitejšo pomoč kot je to bilo možno v preteklosti. Vse to spada v okvir nalog Civilne zaščite in torej Ministrstva za obrambo. Primer zasilnega ukrepanja ob nastopu nevarnosti plazenja (povzeto po Ribičič, 2002): 6. Metodologija določanja ogroženosti prostora 88

89 »Ko se ogrožujoči pojav zgodi odločitve o nujnih ukrepih sprejema poveljnik Civilne zaščite občine v kateri se pojavlja plaz, ob katastrofalnih plazovih pa poveljnik Civilne zaščite regije in države. Strokovno pomoč nudijo geolog, hidrotehnik in geomehanik ter po potrebi tudi drugi strokovnjaki. Njihova naloga je v začetku predvideti verjetno nadaljnje gibanje plazu in v zvezi s tem predlagati zaščitne nujne ukrepe. Ob izvajanju prvih ukrepov se vzpostavi monitoring plazu. Odločitve, kot na na primer izselitev prebivalcev iz ogroženih hiš, izvajamo na osnovi analize podatkov monitoringa. Eden glavnih namenov monitoringa je tudi podpora alarmnemu sistemu in razvoju in/ali podpori sistemu opozarjanja, ki se vzpostavi nemudoma z nastopom aktivnosti Civilne zaščite. Monitoring plazu bi lahko delili na operativni in strokovni del. Operativni del lahko izvajajo člani Civilne zaščite na vnaprej izdelanih obrazcih, v katere vnašajo podatke, kot so: širjenje razpok in/ali napok na plazu, širjenje plazu, pogostost pojavov intenzivnejšega padanja kamenja ali rušenja, intenziteta in pogostost dežja, pojavljanje in trajanje drobirskih (murastih) tokov, povezanih s pojavi plazenja tal itd. Strokovni del monitoringa opravljajo strokovnjaki z ustrezno opremo. Vsebina monitoringa je vezana na predhodne raziskave. Geološki monitoring obsega inženirsko-geološko opazovanje plazu, njegovega gibanja in značilnosti. Opazujemo morebitno napredovanje plazu na zgornjem odlomnem robu, naraščanja razpok, širjenje pete plazu, obnašanje plazu ob deževjih itd. Namen geološkega monitoringa je prognoza nadaljnega plazenja. Geodetski monitoring obsega občasne meritve pomikov plazu in sicer gre lahko za meritve v prečnih merskih prerezih preko plazu ali pa za meritve pomikov fiksiranih točk na plazu in v njegovem stabilnem zaledju. Geotehnični monitoring v morebitno izvedenih vrtinah na plazu in v njegovem vplivnem območju ugotavlja premiki plazine po globini (inklinometri, prestrig vrtine) in meri nivo podzemnih voda. Kadar prihaja do bistvenih sprememb na plazu po izvedenih predhodnih raziskavah, lahko določa lastnosti plazečih mas zaradi premikanja plazu in napajanja plazine z vodo. Pri tem geotehnični monitoring ugotavlja ali se lahko plazeči material spremeni v viskozne blatne tokove ali celo v drobirski tok. Hidro(geo)loški monitoring obsega občasne meritve pretokov površinskih in izvirnih voda. Vzporedno z monitoringom se izvajajo prva začasna dela za zmanjšanje obsega in upočasnenje plazenja.«zavarovanje Zavarovanje pred naravnimi nesrečami ni ukrep za zmanjšanje škod, ampak družbena solidarnostna pomoč. Zavarovanja, kakor tudi reševalni ukrepi so sredstvo, da lahko živimo s preostalo ogroženostjo. Solidarnostni koncept sloni na porazdelitvi škode na čimvečje število oseb, kar pride do izraza zlasti ob večjih dogodkih (skalni podori, gorski podori, veliki zemeljski plazovi). V teh primerih zmožnost preventive presega možnosti posameznika in obenem redkost dogodkov presega lastne izkušnje. Obenem preventiva pred pogostimi majhnimi dogodki prispeva k lastni odgovornosti. Zavarovalnice lahko dejavno prispevajo k zmajšanju škodnega potenciala s tem, da povsod tam, kjer je zavarovanec prepuščen povečanim tveganjem, ne pokrijejo škode, omejijo izplačilo škode ali ga pogojujejo. Sklicevanje na odgovornost posameznika za tveganjem prilagojeno rabo ni smiselno, če v posameznem dogodku zavarovalnice povrnejo vso škodo. 6. Metodologija določanja ogroženosti prostora 89

90 Institucionalni ukrepi Oblikovanje komisij za ocenjevanje ogroženosti kot interdisciplinarnih strokovnih teles je nujnost. Pristojne so za izdelavo in dopolnitev kart nevarnosti in kot posvetovalni organ podpirajo uresničevanje teh kart. Praviloma se omejijo na svetovanje in pripravo razpisov, v nobenem primeru ne sprejemajo odredb ali odločb. V njih morajo sedeti predstavniki strokovnih mest, ki jih zadeva upravljanje z naravnimi nevarnostmi: vodarstvo, gozdarska služba, prostorsko planiranje, gradbena uprava, zavarovanje objektov, predstavniki prizadetih občin. Naloge komisije: nadziranje, strokovno presojanje ter koordinacija priprave in dopolnjevanja kart nevarnosti svetovanje pri uresničevanju predlog o naravnih nevarnostih v usmeritvenih načrtih in načrtih rabe svetovanje upravnim organom in zavarovalnicam preverjanje načrtov območij nevarnosti presoja investicijskih načrtov v območjih nevarnosti izdelava in zagotavljanje načel pri uporabi javnih finančnih sredstev za varstvo pred naravnimi tveganji podpora pristojnim upravnim organom pri naravnih nesrečah zagotavljanje notranje izmenjave informacij v upravi delo z javnostjo 6. Metodologija določanja ogroženosti prostora 90

91 7. ZAKLJUČKI 7.1 UVOD Osnovni namen izdelave metodologije za določanje ogroženih območij zaradi zemeljskih plazov in način razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti je bil: določitev metodologije postopka coniranja v razrede ogroženosti za novogradnje zaradi zemeljskih plazov, opredelitev pogojev, priporočil in ukrepov za že obstoječe zgradbe. Preveritev predloga metodologije smo izvedli na treh značilnih območjih v Republiki Sloveniji (glej priloge 9.3 do 9.5): gričevje: območje Brežic (občina Brežice), sredogorje: osrednji del Slovenije NW od Ljubljane (občine Dobrova Horjul Polhov Gradec, Gorenja vas Poljane, Medvode, Železniki, Žiri, večino občine Kranj ter delno občine Bled, Bohinj, Brezovica, Cerklje na Gorenjskem, Cerkno, Idrija, Logatec, Naklo, Radovljica, Šenčur, Tolmin in Vrhnika), visokogorje: območje Bovške kotline in obkrožujočih alpskih pobočij (občina Bovec). Poleg preveritve metodologije za tri tipična območja Slovenije podajamo tudi karto splošne ogroženosti Slovenije pred zemeljskimi plazovi z natančnostjo obravnave v merilu 1: Cilj preveritve postavljene metodologije je bil: ugotoviti uporabnost postavljene metodologije na slovenskem ozemlju, kateri so potrebni vhodni podatki, kakšne tehnologije obdelave so možne, kaj je treba v metodologiji spremeniti oz. dopolniti. Zemeljske plazove lahko razdelimo v tri med seboj različne velike skupine pojavov: zemljinski in hribinski plazovi (drsenje zemeljske mase po preferirani drsni ploskvi), padanje kamnov, skal in hribinski podori (gravitacijski pojavi ob zelo strmih in subvertikalnih pobočjih), drobirski in blatni tokovi ter hudourniški transport ob ekstremnih padavinah (prehod drobirja iz trdne v tekočo fazo in nato tečenje tekočega kamninskega materiala po strugah hudournikov in pobočnih vodotokov).. Med zemeljske plazove uvrščamo pojave, ki so po svojem nastanku razlikujejo. Zato je treba za vsako skupino sorodnih pojavov izvesti oceno ogroženosti ločeno. Posledica tega je, da se na eni strani tehnologija obdelave za različne tipe pojavov v marsičem razlikuje, na drugi pa so seveda številne podobnosti v pristopu k obdelavi. Drug faktor, ki določa tehnologijo obdelave je merilo obdelave. Čim bolj je podrobno (natančno) več vplivnih dejavnikov, ki povzročajo plazenje, je treba vključiti. 7. Zaključki 91

92 Za ozemlje Slovenije je za oceno ogroženosti smiselno, glede na obstoječe geodetske podlage in zahtevana merila v različnih prostorskih in okoljskih predpisih, uporabiti naslednja merila (nivoje) obdelav: Nivo 1. reda (1 : ) topografski načrt PK200, Nivo 2. reda (1 : ) topografski načrt TK25, Nivo 3. reda (1 : 5.000) topografski načrt TTN5 in DOF5, Nivo 4. reda (1 : ali 1 : 2.000) izdelava topografskega načrta območja pojava nestabilnosti na novo. 7.2 POSTOPEK DOLOČITVE OGROŽENIH OBMOČIJ (METODOLOGIJA IN TEHNOLOGIJA IZDELAVE) Na kratko je postopek za določitev ogroženosti pred pojavi plazenja naslednji: določitev vplivnih dejavnikov, ki povzroče plaz, kategoriziranje vsakega vplivnega dejavnika v razrede, določitev pomembnosti posameznega dejavnika napram drugim, združitev dejavnikov v končno napoved ogroženosti, ugotavljanje uspešnosti napovedi ogroženosti glede na obstoječe plazove, morebitna poprava kategorizacije posameznih dejavnikov in njihove pomembnosti, končna izdelava napovedi ogroženosti ločeno za različne pojave plazenja, ki se med seboj razlikujejo, po potrebi izdelava kart tveganja za različne elemente tveganja (prebivalstvo, naselja, infrastruktura, okolje). Določitev in število vplivnih dejavnikov, ki jih vključimo v izdelavo napovedi ogroženosti, je odvisno od merila in od geoloških, morfoloških in drugih razmer obravnavanega območja. Kot osnovne vplivne dejavnike je treba vedno upoštevati: litološko zgradbo (vrsto kamnin v podlagi), nagib terena, hidro(geo)loške razmere. Ostali vplivni dejavniki, ki jih pogosto upoštevamo, pa so še: različne izvedenke iz digitalnega modela reliefa (zbirna območja za vodo, razvodnice, nadmorska višina, usmeritev pobočij glede na sever), raba tal (gozd, travnik, njive, rastlinski pokrov, naselja,...), hidrološke razmere (intenzivnost dolgotrajnih (letnih, mesečnih) in kratkotrajnih (urnih, dnevnih) padavin, hidrološka mreža vodotokov, geološki faktorji (debelina preperinskega pokrova, razpokanost kamnin, smer plastovitosti glede na pobočje, razpokanost kamnine, tektonika, erozijski procesi, procesi preperevanja, ). Kot orodje za izdelavo napovedi ogroženosti pred zemeljskimi plazovi je najbolj primerno uporabiti GIS tehnologijo. 7. Zaključki 92

93 Končna GIS napoved litološka zgradba nagib hidro(geo)logija rastlinski pokrov ogrožajoči pojavi (plazovi) končna napoved s upoštevajem plazov (poprava) zgradbe karta ogroženosti zgradb Slika 7.1: Shematski prikaz postopka izvedbe GIS modeliranja, pri čemer rdeča barva pomeni visoko ogroženost (prepoved gradnje), modra barva pomeni srednjo ogroženost (gradnja pod pogoji) in bela barva pomeni območje brez omejitev gradnje. V naslednjih poglavjih so prikazani različni pristopi k GIS modeliranju, ki so odvisni od izbranega merila, značilnosti terena, vrste pojava in pridobljenih terenskih podatkov. Medtem ko uporaba različnih GIS tehnologij lahko daje enako kvalitetne napovedi (karte ogroženosti), pa pomanjkanje podatkov o značilnostih plazenja za obravnavano območje vodi k manj zanesljivi napovedi. Le zadostno število na terenu popisanih plazov, z ugotavljanjem, kakšna je povezava med vplivnimi dejavniki in nastankom nestabilnega pojava da lahko kvaliteten rezultat, ki ustreza dejanskim razmeram. Kvaliteta izdelka pa je odvisna tudi od izkušenj strokovnjakov, tako tistih, ki opravijo terensko delo, kot tistih, ki izvedejo GIS modeliranje. Pri izvedbi napovedi ogroženosti za izbrane primere smo teren delili v pet kategorij ogroženosti, kar smo privzeli iz osnovnih izhodišč metodologije (slika 7.2). Pri tem smo dodatno območja ogroženosti opredelili glede na nastopanje zemeljskih plazov in glede pogojev gradnje. 7. Zaključki 93

94 rdeča: velika ogroženost Osebe so ogrožene tako v objektih kakor zunaj njih. Računati moramo s hitrim rušenjem objekta. ali Dogodki nastopijo sicer v manjšem obsegu, vendar zato z večjo verjetnostjo. V tem primeru so ali osebe ogrožene predvsem zunaj objektov ali postanejo objekti neprimerni za bivanje. Rdeča cona je v bistvu območje prepovedi. modra: srednja ogroženost Osebe so znotraj objektov komaj ogrožene, zato pa to velja, če so zunaj. Računati moramo s škodami na objektih, vendar v tem območu ne računamo s hitrim rušenjem objektov, če se upoštevajo določenimi pogoji glede načina gradnje. Modra cona je v bistvu območje pogojev, v katerem lahko velike škode preprečujemo z ustreznimi preventivnimi ukrepi (pogoji). rumena: majhna ogroženost Osebe so komaj ogrožene. Računati moramo z majhnimi škodami na objektih oziroma z zastoji (ovirami). Rumena cona je v bistvu območje opozoril. šrafirana rumeno-bela: preostala ogroženost Ogroženosti z z majhno verjetnostjo nastopa in visoko inetnziteto lahko prikažemo z rumeno-belo šrafuro. To je območje opozoril, ki prikazuje preostalo ogroženost oziroma preostali rizik. Izločanje teh območij naj bo omejeno ter izvedeno glede na proces, ki povzroča ogroženost in na škodni potencial. bela: z današnjim stanjem poznavanja ni ogroženosti ali obstaja zanemarljiva ogroženost Slika 7.2: Delitev območij ogroženosti na 5 kategorij. Območja visoke ogroženosti (rdeča barva) Uvrščamo: Območja, kjer že nastopa plaz oziroma porušitev naravnega ravnotežja. Območja, kjer je verjetnost nastanka novega zemeljskega plazu zelo visoka. Pogoji gradnje: striktna prepoved novih gradenj, za obstoječe objekte je treba izvesti analizo za opredelitev možne zaščite, s terenskimi raziskavami (sondažni jaški in vrtine, ) je izjemoma možna prekategorizacija v območje nižjega tveganja, s končno sanacijo obstoječega ogrožajočega pojava je možna prekategorizacija iz območja visokega tveganja, 7. Zaključki 94

95 izvajanje preventivnih ukrepov (npr.: urejanje hudournikov), da se škoda ne širi. Območja srednje ogroženosti (modra barva) Uvrščamo: Območja, ki jih v razred srednje ogroženosti uvrsti GIS modeliranje. Območja v labilnem stanju oziroma območja, kjer nastopa možnost nastanka plazov ali so posredno ogrožena od njih. Območja, kjer na osnovi vizualnega ogleda ni možno izključiti nastanek ogrožajočih pojavov. Pogoji gradnje: Za vsako novogradnjo je potreben vizualni ogled inženirskega geologa Po potrebi se za novogradnje izvajajo terenske raziskave Za obstoječa naselja se izvede detajlna ocena ogroženosti. Območje manjše ogroženosti (rumena barva) Uvrščamo: Območja, ki jih v razred srednje ogroženosti uvrsti GIS modeliranje. Območja srednje verjetnosti nastanka plazov ali možnost nastanka le majhnih pojavov. Pogoji gradnje: Za lokacijo novogradnje velja opozorilo, da se lahko nahaja na območju, kjer se lahko zgodi plaz ali pa sam poseg v teren lahko povzroči nestabilnost terena. Za obstoječe objekte se ne izvaja ocena ogroženosti, razen na prijavo. Območja preostale ogroženosti (šrafirano rumeno-bela barva) Uvrščamo: Območja, ki jih v razred preostale ogroženosti uvrsti GIS modeliranje. Območja majhne verjetnosti nastanka plazov ali kjer nastopa majhna možnost nastanka plazov (ponavadi zaradi napačnih posegov v teren ali pa ob izrednih naravnih sprožilnih dogodkih) Območja, ki so posredno ogrožena od zemeljskih plazov, Pogoji gradnje: Za novogradnje velja opozorilo, da se izjemoma lahko nahaja na območju, kjer se lahko zgodi plaz ali pa ga sam poseg v teren lahko sproži.. Za obstoječe objekte se ne izvaja ocena ogroženosti. Območja, kjer ni ogroženosti, oziroma je zanemarljiva (bela barva) Uvrščamo: Območja, ki jih v razred neogroženosti uvrsti GIS modeliranje. Območja, kjer z današnjim poznavanjem ni možnosti nastanka plazov Območja, ki so posredno ogrožena od zemeljskih plazov, Pogoji gradnje: Ni omejitev pogojev za novogradnje. Ni treba izvajati preventive za obstoječe gradnje. 7. Zaključki 95

96 7.3 OGROŽENOST PRED ZEMELJSKIMI PLAZOVI NA DRŽAVNEM NIVOJU Oceno splošne ogroženosti ozemlja celotne Slovenije je bila izvedena na osnovi nove digitalne litostratigrafske karte (Buser, 1999) v merilu 1: , ki zelo podrobno deli ozemlje Slovenije po litoloških značilnosti zgradbe. Kot prva nadgradnja je bila izdelana inženirskogeološka karta. V ta namen so bile litološke enote med seboj združene po sorodnih inženirsko-geoloških lastnostih. Pri izdelavi inženirskogeološke karte sta odločala predvsem dva kriterija. Prvi je delitev kamnin, ki gradijo slovensko ozemlje na zemljine, polhribine in hribine. Geomehanske lastnosti kamnin in njihova občutljivost na preperevanje je v veliki meri odvisna od zrelosti in litifikacije kamnine. Drugi odločilni kriterij je bil vsebnost drobne glinaste frakcije v strukturi kamnine. Kamnine, ki so sestavljene iz glinaste, pa tudi meljaste frakcije so močneje podvržene plazenju in drugim destruktivnim procesom. Pri združevanju kamnin po podobnih inženirsko-geoloških lastnostih je bilo potrebno upoštevati, da je slovensko ozemlje geološko zelo kompleksno. Zelo redko nastopa sama samo ena litološka homogena kamnina. Največkrat nastopa menjavanje različnih litoloških različic med seboj, ali pa med prevladujočo kamnino nastopajo vložki, plasti ali žile druge kamnine. Inženirska geologija kot praktična veda ima namen, z izdelano inženirsko-geološko karto, dati odgovor na določen problem, ki se pojavlja pri posegih v prostor ali pri varovanju okolja pri teh posegih. Splošna ali generalna inženirsko-geološka karta, kot je pričujoča, zato daje le posplošene inženirsko-geološke značilnosti terena. Splošne inženirsko-geološke karte pa je mogoče izdelovati tudi za točno določen namen. V takem primeru litološke kamnine, glede na njihove inženirsko-geološke lastnosti, združujemo po tistih lastnostih, ki so pomembne za pridobitev iskanega odgovora. Ta del naloge je drugi korak pri izdelavi inženirsko-geološke karte Slovenije. Litološke enote kamnin, ki gradijo Slovenijo so bile razdeljene na 112 enot, ki so na litostratigrafski karti predstavljene s 4651 ločenimi poligoni. Vsak poligon je bil, glede inženirskogeološke lastnosti kamnin, reklasificiran v nov razred. Prvi del preglednice (za zemljine), ki je služila za reklasifikacijo iz litostratigrafske karte v inženirskogeološko, je prikazan v preglednici 7.1. Vsakemu litostratigrafskemu členu oštevilčenemu z ACAD_ELEV ustreza Zap. št. za Inženirskogeološko karto. Dodatno je tako dobljena inženirskogeološka enota glede na inženirskogeološke lastnosti klasificirana v osnovni inženirskogeološki razred, oziroma dobi ustrezno decimalno oznako. V gornji tabeli tako pomeni inženirskogeološka oznaka (IGoznaka) ZEM-R, inženirskogeološko enoto, ki je uvrščena v zemljine (ZEM), v ravninske nanose (oznaka R). Decimalna klasifikacija 111, ki je tristopenjska pa pove, da inženirskogeološka enota spada v zemljine (prva številka), v ravninske nanose (druga številka) in da v njej prevladuje glina (tretja številka). Razredov, po katerih so litostratigrafski členi razdeljeni po osnovnih inženirskogeoloških lastnostih je Zaključki 96

97 Preglednica 7.1: Reklasifikacija litografske karte v inženirskogeološko karto. ACAD_ Zap. ELEV Št. IG oznaka DecKl OPIS 2 1 ZEM-R 111 glina (kvartar) 13 1 ZEM-R 111 rjava glina, terra rossa in ilovica (kvartar in pliocen) 14 1 ZEM-R 111 glina in preperina z roženci (kvartar in pliocen) 7 2 ZEM-R 112 glina, šota (barjanski sedimenti - kvartar) 8 2 ZEM-R 112 glina, melj in šotna preperina (barjanski in jezerski sedimenti - kvartar) 9 2 ZEM-R 112 zaglinjen melj (kopna in barjanska puhlica - kvartar) 1 3 ZEM-R 113 aluvij (prod, pesek, melj in glina - kvartar) 10 3 ZEM-R 113 rečni nesprijeti sedimenti v terasah (prod, pesek, melj in glina - kvartar) 5 4 ZEM-P 121 deluvij (pretežno glina s kosi različnih kamnin - kvartar) 3 5 ZEM-P 122 pobočni grušč (kvartar) 4 6 ZEM-P 123 vršaj (grušč, prod in melj - kvartar) 12 6 ZEM-P 123 morene - tuf (kvartar - pleistocen) 15 7 ZEM-K 131 glina, zaglinjeni melj s prodniki kremena in silikatnih kamnin (pliocen in pleistocen) 20 7 ZEM-K 131 glina, melj in pesek (pliocen) 19 8 ZEM-K 132 peščeni lapor, glina in droben prod (spodnji pliocen) 21 8 ZEM-K 132 pesek in glina (zgornji miocen in spodnji pliocen) 22 8 ZEM-K 132 glineni lapor, pesek, prod in glina (zgornji miocen - panonij) 16 9 ZEM-K 133 kremenov prod, pesek in melj (zgornji pliocen) 18 9 ZEM-K 133 prod, pesek in peščena glina (srednji pliocen) 6 10 ZEM-A 141 rudniški odval (antropogeni recentni sedimenti) Sledila je izdelava legende (preglednica 7.2), kjer so kamnine razvrščene v zemljine, polhribine in hribine. Za zemljine je nadaljna delitev v ravninske (aluvialni nanosi rek in potokov), pobočne (deluvialni, proluvialni nanosi, pobočni vršaji in grušči), kamenotvorne (so kamnine, ki imajo lastnosti zemljin in gradijo teren, oziroma oblikujejo krajino) in antropogene (od človeka izvedeni zasipi večjih površin). Polhribine so doživele že delno litifikacijo, njihova vlaga, trdnost in druge geomehanske lastnosti pa so še prenizke, da bi jih uvrstili v hribine. Zato tvorijo svoj ločen razred. Hribine delimo v klastite, karbonate, metamorfne in magmatske kamnine. Znotraj vsake skupine prvih dveh nivojev na 3. nivoju poteka delitev v tri skupine: geotehnično najmanj primerne, srednjeprimerne heterogene kamnine in geotehnično najbolj odporne kamnine. Za uvrstitev se upošteva kot kriterij prevladujoča kamnina, kadar imamo opraviti z menjavanjem geotehnično različnih kamnin. 7. Zaključki 97

98 Preglednica 7.2: Delitev kamnin na treh nivojih z ustreznimi oznakami in decimalno klasifikacijo. OSNOVNA DELITEV 1. nivo 2. nivo 3. nivo Igoznaka DecKl ZEMLJINE ravninske pretežno glinaste zemljine ZEM-R 111 barjanske, jezerske zemljine (glina, melj, šota) ZEM-R 112 menjavanje različnih zemljin (prod, pesek, glina itd.) ZEM-R 113 prod in peščen prod ZEM-R 114 konglomerat (uvrstimo v polhribine) pobočne glinaste - deluvialne, proluvialne ZEM-P 121 gruščnate (z glinasto komponento) ZEM-P 122 gruščnate (prevladuje debela fr.), morene ZEM-P 123 kamenotvorne glinaste ZEM-K 131 menjavanje drobno in grobozrnatih zemljin ZEM-K 132 prodnate ZEM-K 133 antropogene rudniški odvali - halde ZEM-A 141 nasipi, zemeljske pregrade ZEM-A 142 odlagališča komunalnih in drugih odpadnih snovi ZEM-A 143 POLHRIBINE glinaste, lapornate POL 201 glinaste lapornate in apnenec POL 202 menjavanje različnih (lapor, pesek, peščenjak, kongl. prod, glina itd.) POL 203 konglomerat z možnimi vključki zemljin POL 205 KLASTITI (skrilavi) glinovci z vložki drugih kam. KLA 301 lapor in peščenjak (fliš) z vložki drugih kam. KLA 302 peščenjaki in konglomerati z vložki drugih kam. KLA 303 KARBONATI skladoviti in grebenski apnenci KAR 401 ploščasti apnenci KAR 402 apnenci in dolomiti KAR 403 dolomiti KAR 404 apnenci z laporji KAR 405 apnenci z vložki drugih kamnin KAR 406 apnenčevi konglomerati in breče KAR 407 METAMORFNE metam. skrilavci ali filiti MET 501 blestniki in gnajsi MET 502 keratofirji, diabazi in druge magmatske MAGMATSKE kamnine s tufi MAG 601 amfibolit, serpertinit, diaftorit MAG 602 tonalit, dacit, granodiorit MAG Zaključki 98

99 Preglednica 7.3: Vplivni faktorji posameznega informacijskega sloja pri izdelavi stabilitetne karte. Vplivni faktor Procent vpliva inženirskogeološka karta 40 % nagib 30 % preperinski pokrov 20 % hidrogeologija 10 % skupaj 100 % Acad Zap. Preglednica 7.4: Izdelava posameznih inženirskogeoloških lastnosti za vse litostratigrafske enote. Inž.- geol. Dec. Elev. Št. oznaka Kl. Opis Preperinski pokrov - oziroma zemljina Stabilnost 2 1 ZEM-R 111 glina (kvartar) ZEM-R 111 rjava glina, terra rossa in ilovica (kvartar in pliocen) ZEM-R 111 glina in preperina z roženci (kvartar in pliocen) ZEM-R 112 glina, šota (barjanski sedimenti - kvartar) ZEM-R 112 glina, melj in šotna preperina (barjanski in jezerski 1 1 sedimenti - kvartar) 9 2 ZEM-R 112 zaglinjen melj (kopna in barjanska puhlica - kvartar) ZEM-R 113 aluvij (prod, pesek, melj in glina - kvartar) ZEM-R 113 rečni nesprijeti sedimenti v terasah (prod, pesek, melj in glina - kvartar) 2 3 Preperinski pokrov - oziroma zemljina Opis sestave 1 Zemljina, glinasta, meljasta z lastnostmi preperine 2 Zemljina, prodnata (gruščnata) z lastnostmi preperine 3 Zelo debel in debel preperinski pokrov 4 Srednje debel preperinski pokrov 5 Tanek preprerinski pokrov Stabilnost Opis sestave 1 Kamnina zelo občutljiva za plazenje 2 Kamnina srednje občutljiva za plazenje 3 Kamnina malo občutljiva za plazenje 7. Zaključki 99

100 Vsaka litološka enota, ki je glede na originalno tabelo povezana z ID Acad_Elev, je po inženirsko-geoloških lastnostih nato uvrščena v inženirsko-geološki razred, ki ga določajo oznake Zap.Št. (zaporedna številka inženirsko-geološke skupine), inženirsko-geološka oznaka (splošno uvršča kamnino po inženirsko-geoloških lastnostih) in Dec.Kl. (decimalna delitev kamnin v razrede), kot je že prikazano v prejšnji točki. K Inženirskogeološki karti je priključen splošen in podroben opis inženirskogeoloških lastnosti. Splošen opis posamezne inženirskogeološke enote vsebuje tudi opis pojavljanja plazov z ozirom na inženirskogeološke lastnosti kamnin. Nadgradnja inženirskogeološke karte je bila izdelava ocene možnosti nastanka zemeljskih plazov na območju Slovenije. Ocena je bila narejena za zemljinske plazove in deloma za hribinske plazove, ne zajema pa drugih dveh skupin to je padanje kamnov in podorov ter drobirskih tokov. Za izdelavo karte ogroženosti Slovenije pred plazovi smo uporabili še naslednje informacijske sloje: Hidrogeološka karta Slovenije Karta ocene debeline preperinskega pokrova Karta nagibov pobočij Pri tem so bili za izdelavo stabilitetne karte določeni vplivni faktorji za vsak informacijski sloj (preglednica 7.3). Osnovni vhodni podatki za izdelavo izpeljanih kart so bili pridobljeni z izdelavo ocene določene inženirskogeološke lastnosti za vsako litostratigrafsko enoto posebej (preglednica 7.4). 7.4 KARTA OGROŽENOSTI SLOVENIJE PRED ZEMELJSKIMI PLAZOVI Na osnovi preglednice 7.4 je bila z GIS modeliranjem izdelana Karta ogroženosti Slovenije pred zemeljskimi plazovi (slika 7.3) z naslednjo legendo: Oznaka Opis Zelo velika ogroženost pred plazovi Velika ogroženost pred plazovi Srednja ogroženost pred plazovi Majhna ogroženost pred plazovi Zelo majhna ogroženost pred plazovi Namenoma niso bile uporabljene barve po metodologiji za določanje ogroženosti pred zemeljskimi plazovi, ker spodaj prikazana karta v merilu 1: služi za splošno oceno ogroženosti ozemlja Slovenije pred zemeljskimi plazovi in se tako ne more ravnati po 7. Zaključki 100

101 principih v tem dokumentu prikazane metodologije, ki je uporabna šele pri podrobnejših merilih. Slika 7.3: Karta ocene nevarnosti pred zemeljskimi plazovi, izdelana na osnovi Inženirskogeološke karte v merilu 1: (avtorja: Mihael Ribičič, Marko Komac). Medtem, ko splošna karta ogroženosti Slovenije pred drobirskimi tokovi ni bila izdelana, kar je po naši oceni zelo nujno naloga, pa obstaja starejša karta ocene nevarnosti pred hribinskimi podori, ki je imela za osnovo Inženirskogeološko karto merila 1: Ta karta je kot vplivna dejavnika upoštevala litološko kamninsko sestavo na območju Slovenije (inženirskogeološka karta v merilu 1:100) in nagib terena (DMR100) (slika 7.4). 7. Zaključki 101

102 STABILITETNA Ocena možnosti nastanka OCENA NASTANKA Ž NI MAJHN Ž SREDNJ VELIK Slika 7.4: Stabilititetna karta karta možnosti nastanka podorov. 7.5 ZAKLJUČEK Testirane so bile različne metode na različnih značilnih območjih Slovenije za določitev ogroženosti pred zemeljskimi plazovi. Pokazalo se je, da je kvalitetna ocena ogroženosti odvisna od različnih faktorjev: kvalitete baze zemeljskih plazov za določeno območje, števila privzetih vplivnih dejavnikov, kvalitete vhodnih prostorskih podatkov za izdelavo informacijskih slojev, metode obdelave podatkov, izkušenosti in znanja strokovnjakov, ki izdelujejo oceno ogroženosti. Različni pristopi lahko vodijo k enaki kvaliteti napovedi ogroženosti pred zemeljskimi plazovi. Primeri so pokazali, da je izbrana metodologija uporabna in da jo je treba čim hitreje uporabiti v praksi, saj se v trenutno vrsta prostorskih planov različnega reda sprejema brez upoštevanja ogroženosti pred zemeljskimi plazovi. 7. Zaključki 102

103 8. LITERATURA IN VIRI Alcántara-Ayala, I Geomorphology, natural hazards, vulnerability and prevention of natural disasters in developing countries. Geomorphology 47, str Alexander, D. E. (1993): Natural Disasters. UCL Press Limited. 632 str. Asian Disaster Preparedness Center (ADPC), The International Institute for Geo-information Science and Earth Observation (ITC), The Ecole Nationale des Sciences Geographique (ENSG). Capacity Building in Asia using Information Technology Applications (CASITA). Besson, L. (1996): Les risques naturels en montagne. Traitement, prévention, surveillance. Artès-Publialp. Grenoble. Billot, C. et al. (2003): Elaboration d un outil d estimation qualitative du risque naturel à moyenne échelle. Conférence SIRNAT-JPRN, Orléans. 7 str. Burton, I. (1978): The environment as hazard. Oxford University Press. New York. 240 str. BUWAL (1991): Handbuch I zur Störfallverordnung. EDMZ. Bern. BUWAL (Bundesamt für Umwelt, Wald und Landschaft), BWW (Bundesamt für Wasserwirtscaft), BRP (Bundesamt für Raumplanung) (1997): Berücksichtigung von Massenbewegungsgefahren bei raumwirksamem Tätigkeiten. Bern, BUWAL, BWW, BRP: 42 strani Chapman, D. (1994): Natural hazards. Oxford University Press. 174 str. Cheval, S. (2003): Natural hazard perception. The results of a survey performed in Romania, between October 2001 December Institute of Geography, Romanian Academy. iz interneta Coussot, P. et al. (1996): Recognition, classification and mechanical description of debris flows. Earth-Science Reviews, 40. str Coussot, P., Meunier, M. (1996): Recognition, classification and mechanical description of debris flows. Earth-Science Reviews 40, Crosta, G. et al. (2001): Valutazione e gestione del rischio da frana. Regione Lombardia, Milano. Cutter, S.L., Mitchell, J.T. (2001): Environmental Adaptation and Adjustments. In International Encyclopedia of the Social & Behavioral Sciences, Elsevier, str Dai, F.C., Lee, C.F., Ngai, Y.Y. (2002): Landslide risk assessment and management: an overwiew. Engineering Geology 64, str Durville, J.L. (1999): Hazard mapping, an indispensable starting point for correct management. In Mountainous natural hazards. International conference on mountainous natural hazards, Grenoble, str Ecoffey, P. (1999): Sistem zavarovanja pred naravnimi nesrečami v Švici in nekaterih drugih alpskih državah. Ujma 13, str europa.eu.int/comm environment policies - civil protection; environment civil protection Fell, R. (1994): Landslide risk assessment and acceptable risk. Canadian Geotechnical Journal 31, Fell, R., Hungr, O., Leoroueil, S., Riemer, W. (2000): Keynote lecture Geotechnical engineering of the stability of natural slopes, and cuts and fills. GeoEng 2000, An international Conference on Geotechnical & Geological Engineering, Melbourne, Australia, Invated Papers and Extendet Abstracts, Techomoc Publishing Company, Lancaster. Vol. 1, Finlay, P. J., Fell, R. (1997): Landslides, Risk perception and acceptance. Canadian Geotechnical Journal 34, Literatura in viri 103

104 Gams, I. (2001): Mangartski plaz v luči plazovne terminologije. Ujma 14/15. str Gares, P.A, Sherman, D.J., Nordstrom, K.F. (1994): Geomorphology and natural hazards. Geomorphology 10, str Giacomelli, P. et al. (2003): La valutazione del rischio di frana. Evropski projekt Alarm, Assessment of landslides risk and mitigation in mountain areas. ivm10.ivm.vu.nl/alarm/publications/documents/rischio%20aestimum%2003.pdf glossary.eea.eu.int/eeaglossary Gravley, D. (2001): Risk, hazard, and disaster. University of Canterbury, New Zealand. homepages.uc.edu/~huffwd/volcanic_hazardrisk/gravley.pdf Heijmans, A. (2001): Vulnerability: a metter of perception. Disaster Management Working Paper 4/2001, Benfield Greig Hazard Research Centre, University College of London Heinimann, H. R. et al. (1998): Methoden zur Analyse und Bewertung von Naturgefahren. Umwelt-Materialien, 85, Naturgefahren. Bundesamt für Umwelt, Wald und Landschaft (BUWAL). Bern. 248 str UJMA 1999, 2000/ Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami /hum_response/ofda/ IDNDR (1992): Glossary: International Agreed Glossary of Basic Terms related to Disaster Management, DHA-Geneva, 83 strani Kienholz, H. et al. (1998): Begriffsdefinitionen Naturgefahren. Bundesamt für Umwelt, Wald und Landschaft, Eidg. Forstdirektion. Bern. 74 str. Kobler, A., Kodrič, L. (2000): Uporaba geografskega informacijskega sistema pri načrtovanju prostorskega razvoja na primeru katastrskih občin Godovič in Črni Vrh. Geografski vestnik 72(2), str Kovač, M., Zorn, M. (2002): Plaz nad Kosečem geografski pogled na ujmo. Ujma 16, str Kovač, M., Kočevar, M. (2000). Plaz Slano blato nad Lokavcem pri Ajdovščini. Ujma 14/15, str Kreps, G.A. (2001): Sociology of Disasters. In International Encyclopedia of the Social &Behavioral Sciences. Elsevier. Lapajne, J. (1987): Strokovna beseda. Ujma 1, str. 94. lasig.epfl.ch/publications/resumes/cb2002b.pdf 8. Literatura in viri 104

105 Lateltin, O. et al. (1997): Berücksichtigung der Massenbewegungsgefahren bei raumwirksamen Tätigkeiten. Naturgefahren, Empfehlungen. Bundesamt für Raumplanung (BRP), Bundesamt für Wasserwirtschaft (BWW), Bundesamt für Umwelt, Wald und Landschaft (BUWAL). Bern. 44 str. Luzi, L., Pergalani, F. (1996): Application of statistical and GIS techniques to slope instability zonation (1: Fabriano geological map sheet), Soil Dynamics and Earth Engineering 15, str Majes, B. (2000): Analiza plazu in možnosti njegove sanacije. Ujma 14/15, str Majes, B., Beseničar, S. (2002): Zmanjšanje ogroženosti po plazu Stože. Ujma 16, str Mawdesley, M., Askew, W., O Reilly, M. (1997): Planning and controlling construction projects. Longman. Meunier, M. (1991): Eléments d'hydraulique torrentielle. Collection Etudes du Cemagref, série Montagne, 1. Cemagref. France. 278 str. Mikoš, M. (1995): Soodvisnost erozijskih pojavov v prostoru. Gozdarski vestnik. Ljubljana. str Mikoš, M. (2000): Izrazje na področju erozijskih pojavov. Gradbeni vestnik 49, str Mikoš, M. (2000): Značilnosti drobirskih tokov. Ujma 14/15, str Nachtigal, B. J. et al. (2003): Risk: A tool for communication between foresters and railroaders. Oplatka, M. et al. (1996): Dictionary of soil bioengineering, Wörterbuch Ingenieurbiologie, English, Deutsch, Français, Italiano. Vdf, Hochschulverlag AG, ETH Zürich; B. G. Teubner, Stuttgart. 289 str. Pavliha, M., Oblak, S., Moljk, R., Vlačič, P. (2001): Študija s primerjalno mednarodno analizo v zvezi z zavarovanjem tveganj ob naravnih in drugih nesrečah. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet, Portorož. Pavšič, J. (1993): Osnove geologije za študente gradbeništva (zapiski predavanj). Penca, B., Korošec, I., Lešnik, Z., Lovrinčević, S., Štrekelj, S., Lamovšek, M. (1999): Zavarovanje pred nevarnostjo naravnih in drugih nesreč. Ujma 13, str Perry, R. H. et al. (1967): Engineering manual, 2. izdaja. McGraw-Hill book company. ZDA Petje, U. (2004): Metode modeliranja ogroženosti prostora s podorna erozijo osnutek magistrske naloge. Univerza v Ljubljani, FGG, Ljubljana, 100 str. Petkovšek, B. (2000): Geološke zbačilnosti plazu. Ujma 14/15, str Plate, E.J. (2003): Towards development of a Human Securiy Index. Flood events are we prepared? Proceedings of the Final Workshop on the OSIRIS Project, Berlin, str Podobnikar, T. (2003): Kronologija izdelave digitalnega modela reliefa Slovenije. Geodetski vestnik 47. str Polič, M. (2002): Komuniciranje z javnostjo ob nesrečah. Ujma 13, str Ribičič, M. (1999): Osnovni pojmi in definiciije o plazenju ter sorodnih pojavih. Zbornik II. slovenskega posvetovanja o zemeljskih plazovih, Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, str Ribičič, M. (2000): Značilnosti drobirskega toka Stože pod Mangartom. Ujma 14-15, str Ribičič, M. (2002a): Zemeljski plazovi, usadi in podori. Nesreče in varstvo pred njimi, urednik B. Ušeničnik, Uprava RS za zaščito in reševanje, Ministrstvo za obrambo, str Ribičič, M. (2002b): Inženirska geologija I & II skripta. Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta. 8. Literatura in viri 105

106 Ribičič, M. (2002c): Izračun volumnov in sanacija plazu Slano blato nad Lokavcem pri Ajdovščini. Ujma 16, str Ribičič, M., Mikoš, M. (2002): Varstvo pred zemeljskimi plazovi. Nesreče in varstvo pred njimi, urednik B. Ušeničnik, Uprava RS za zaščito in reševanje, Ministrsvo za obrambo, str Rodrigue, C. M. (2000): Public perception and hazard policy construction when experts and activists clash in the media. 25th Hazards Research and Applications Workshop, Boulder 9-12 July Rodrigue, C. M. (2001): Construction of Hazard Perceptionand Activism on the Internet: Amplifying Trivial Risks and Obfuscating Serious Ones. Natural Hazards Research Working Paper #106, Natural Hazards Research and Applications Information Center, Institute of Behavior. Rodrigue, C. M. (2002): Media and Hazards: Different Constructions of Public Perception by Conventional Media and the Internet. "Media and Hazards" panel Association of American Geographers (Hazards Specialty Group) Los Angeles. Scheidegger, A.E. (1994): Hazards: singularities in geomorphic systems. Geomorphology 10, str Sidle, R.C., Taylor, D., Lu, X.X., Adger, W.N., Lowe, D.J., de Lange, W.P., Newnham, R.M., Dodson, J.R. (in print) Interactions of natural hazard and society in Austral-Asia: evidence in past and recent records. Quaternary International. sis.agr.gc.ca/siscan/glossary/mass_wasting.html Skaberne, D. (2001): Prispevek k slovenskemu izrazoslovju za pobočna premikanja. UJMA, 14-15, str Smith, K. (1992): Environmental Hazards, Assessing Risk and Reducing Disaster. Routledge. 324 str. Smith, K. (1996): Environmental Hazards, Assessing Risk and Reducing Disaster. Routledge, 2. izdaja. 389 str. Smolka, A. (1999): Izvajanje načela delitve tveganj pri zavarovanjih pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ujma 13, str Škrabl, S. (2001): Projektoranje sanacij plazišč po Eurocode. Geotehnika pri gradnji prometnic, zbornik referatov, Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije, Slovensko geotehnično društvo, Društvo za ceste Maribor, Gornja Radgona 2001, str Šuklje, L. (1984): Mehanika tal. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Ljubljana. 376 str. Trbojević, B. (1985): Građevinske mašine. Građevinska knjiga. Beograd. 392 str. Uradni list Republike Slovenije, št. 44, , Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (NPVNDN), str Uradni list Republike Slovenije, št. 64, , Zakon o varstvu pred naravnimi nesrečami, str Uradni list Republike Slovenije, št. 67, , Zakon o vodah Uradni list Republike Slovenije, št. 67, , Uredba o metodologiji za ocenjevanje škode, str urbanistica.regione.abruzzo.it/processierosivi/default.htm Ušeničnik, B. (2000): Posledice in ukrepanje ob nesreči. Ujma 14-15, str Varnes, D.J. (1978): Slope movement, types and processes. In Landslides, analysis and control. Transportation Research Board Special Report 176, National Academy of Science, Washington. 8. Literatura in viri 106

107 Varnes, D. J. (1984): Landslide hazard zonation, A review of principles and practice. Natural Hazards, 3. UNESCO. 63 str. Varnes, D.J. & Commission on landslides and other mass movements IAEG (1984): The principles and practise of landslide hazard zonation. The UNESCO Press, Paris. Vlaj, B., Žigman, F Macesnikov plaz nad Solčavo. 2. Šukljetovi dnevi. Slovensko geotehnično društvo, Maribor, str Vogel, C Environmental vulnerability. In International Encyclopedia of the Social & Behavioral Sciences, Elsevier, str White, G. F. (1974): Natural Hazards, Local, National, Global. O.U.P. 288 str. Whittow, J. (1979): Disaster, The Anatomy of Environmental Hazards. The University of Georgia Press. 411 str dovzetnost Zakon o vodah. Uradni list RS, št. 67/02, 110/ UJMA 1999, 2000/ Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami landslides.usgs.gov (U. S. Geological Survey) Zorn, M., Komac, B. (2002): Pobočni procesi in drobirski tok v Logu pod Mangartom. Geografski vestnik 74(1), str Literatura in viri 107

108 9. PRILOGE 9.1 VEČJEZIČNI SLOVAR 9.2 PREDLOG KARTOGRAFSKIH ZNAKOV 9.3 PRIMER UPORABE METODOLOGIJE 9.4 PRIMER UPORABE METODOLOGIJE 9.5 PRIMER UPORABE METODOLOGIJE 9. Priloge 108

109 9.1 VEČJEZIČNI SLOVAR Namen slovarja je opozoriti na nujnost pomensko pravilnega prevajanja tujih strokovnih besed in besednih zvez na način kot jih dejansko uporabljajo v teh jezikih v odvisnosti njihove opredelitve in razvrstitve. Slovar pomeni tudi prispevek k poenotenju izrazja s področja masnih gibanj pri nas, kar bi vsekakor omogočilo boljše sodelovanje različnih strok, ki se ukvarjajo s tem področjem. V tem slovarju je kot osnova vzeto izrazje iz slovenskega jezika. Prazni prostori v razpredelnici pomenijo manjkajoči ustreznik v tujem jeziku, kar pa seveda ne pomeni, da tak ustreznik ne obstaja. Opozarjajo le na nesmiselnost dobesednega ali slovaropisno pravilnega prevoda nekega pojma brez upoštevanja ustreznosti uporabe tako dobljenega pojma v tujem jeziku. Ta princip velja tudi za vse ostale smeri in poti prevajanja. Vzemimo primer iskanja ustrezne francoske besede ali besedne zveze za nek slovenski pojem. Preprosto povedano nam v tem primeru francoska beseda, ki jo najdemo prek švicarske literature ponavadi lahko bolj malo pomaga, ker se kot taka morda sploh ne uporablja v francoščini, vsaj ne v iskanem kontekstu. Ponavadi se tak primer pojavi takrat, kadar prevod nastane z iskanjem ustreznikov zgolj s pomočjo splošnega slovarja, iz nemščine ali italijanščine, odvisno od avtorja. Vsekakor je najtežje izbrati med množico izrazov tistega pravega oziroma ustreznega. Pri iskanju ustreznikov so poleg domače in tuje literature, ki opredeljuje posamezne pojave, v veliko pomoč tudi spletni brskalniki, ki omogočajo razmeroma hitro določitev kontekstualne ustreznosti in dejanske uporabe v skladu z opredelitvijo izbranega izraza v domačem ali tujem jeziku. 9. Priloge 109

110 zemeljskih plazov končno poročilo, UL FGG, Poročilo KSH d-78, Ljubljana, maj 2004 TERMINOLOGIJA POJAVOV slovensko angleško francosko nemško italijansko blatni tok mud flow coulée de boue Schlammstrom colata di fango drobir, (grušč) debris, (scree) débris, (éboulis) Schutt, Felsschutt, Trümmerschutt, (Geröll, Geschiebe, Schotter) detrito drobirski plaz debris slide, debris avalanche glissement d'éboulis Schuttgang, Geröllawine drobirski tok debris flow lave torrentielle Schuttstrom, Murgang, lava torrentizia, flussi di Mure detrito erozija erosion érosion Erosion erosione gorski podor major rockfall éboulement en grande masse Bergsturz frana in massa hribina, kamnina rock roche Gestein, Fels, Festgestein roccia hribinski plaz rock slide glissement rocheux Felsrutsch frana di roccia skalni podor cliff collapse, cliff fall éboulement en masse, éboulement de la falaise rocheuse Felssturz caduta massi izdanek, golica outcrop affleurement Aufschluss povezanost cohesion cohésion Kohäsion, Bindigkeit coesione, tenacità kot notranjega trenja angle of internal friction angle de frottement interne winkel der inneren Reibung angolo d'attrito interno mehanizem proženja triggering mechanism mécanisme de déclenchement Auslöseursache causa scatenante melišče, talus talus slope, boulder field talus d'éboulis, clapier, Gerölle, Schuttkegel, casse (Sturz-) Schutthalde detrito di falda masno gibanje mass movement mouvement de terrain Massenbewegung, Massenselbstbewegung franamento, frana model model modèle Modell modello 9. Priloge 110

111 zemeljskih plazov končno poročilo, UL FGG, Poročilo KSH d-78, Ljubljana, maj 2004 naklonski kot angle of inclination angle d'inclinaison Neigungswinkel angolo d'inclinazione objekt varovanja protection structure ouvrage de protection Verbauung struttura protettiva Anrissgebiet, območje sproščanja, zone de décrochement, Anbruchgebiet, starting zone žarišče pojava zone d'arrachement Ablösungsgebiet, zona di distacco Schwachstelle območje gibanja, padnica območje odlaganja odlom kamenja/skalovja/blokov avalanche track, avalanche path zone of deposition, deposit(ional) area cobble/boulder/block rockfall couloir d'avalanche zone de dépôt Sturzbahn, Transitstrecke Ablagerungsgebiet, Ablagerungszone, Auslaufgebiet direttrice della valanga, tracciato di valanga zona di deposito chute de pierres/blocs Steinschlag/ Blockschlag caduta di sassi peta plazu toe of a slide pied d'un glissement Rutschungsfuss piede della frana peta pobočja toe of slope, bottom of pied de pente, piede del versante, Hangfuss slope bas de la pente base del versante plaz slide glissement Rutsch(ung) scivolamento, scorrimento pobočje slope talus, versant Böschung, Abhang, Hang scarpata, versante, declivio pobočni drobirski tok flow slide Hangmure, Fliessrutschung, Hautrutsch podor collapse, fall éboulement, écroulement Sturz crollo, ribaltamento podorni tok coulée d'éboulis, rock avalanche, debris frana per colamento in écoulement de débris, Sturzstrom avalanche detriti coulée de débris polzenje, lezenje creep reptation Kriechen reptazione porušitev, lom failure, fracture, break fissure, rupture Abbruch, Anbruch, Bruch rottura, frattura, fessura povprečni padec Pauschalgefälle, Schwerpunktgefälle 9. Priloge 111

112 zemeljskih plazov končno poročilo, UL FGG, Poročilo KSH d-78, Ljubljana, maj 2004 preperevanje weathering alteration d'une roche, détérioration de la pierre Verwitterung alterazione della roccia razpoka joint, fissure, crack faille, fissure Kluft, Riss, Spalte crepa, fessura sediment sediment sédiment Sediment sedimento soliflukcija solifluxion solifluction Solifluktion, Bodenfliessen soliflusso skalna(ta) stena cliff, mountain wall falaise, paroi rocheuse Kliff, Felswand rupe, parete rocciosa tla soil sol Boden suolo trenje friction frottement, friction Reibung attrito, frizione udor, sesedanje collapse, subsidence Einsturz, Erdfall, affaissement, Einsackung, Absenkung, effondrement Absackung smottamento usad slump Sackung cedimento višina padanja fall height hauteur de chute Fallhöhe altezza di caduta vrh pobočja top of slope, slope crest sommet du talus, crête du talus Böschungsoberkante spigolo del versante zaščitena cona protection zone zone de protection Schutzzone zona di protezione hribinski zdrs slip, rockslide glissement Schlipf, Gleitung, Felsgleitung, Felsrutsch zemeljski tok earth flow Erdstrom frana per colamento in terreni zemljinski (zemeljski) plaz landslide glissement de terrain Erdrutsch franamento zemlja earth terre Erde terra zemljina loose rock matériel meuble Lockergestein materiale disciolto, roccia incoerente 9. Priloge 112

113 zemeljskih plazov končno poročilo, UL FGG, Poročilo KSH d-78, Ljubljana, maj 2004 TERMINOLOGIJA TVEGANJA slovensko angleško francosko nemško italijansko analiza stroškov-koristi cost-benefit analysis analyse coûts-bénéfices Kosten-Nutzen-Analyse analisi costi-benefici analiza tveganja risk analysis analyse du risque Risikoanalyse analisi del rischio dogodek event événement Ereignis evento dovzetnost susceptibility susceptibilité Suszeptibilität, Disposition suscettibilità frekvenca frequency frequence Häufigkeit frequenza intenziteta intensity intensité Intensität intensità izpostavljenost Präsenzwahrscheinlichkeit esposizione karta map carte Karte carta karta dovzetnosti susceptibility map carte de susceptibilité Suszeptibilitäts-Karte carta della suscettibilità Gefahrenpotentialkarte, karta nevarnosti hazard map carte d'aléa Karte der carta della pericolosità Gefahrenpotentiale karta ogroženosti danger map carte de danger Gefahrenkarte, Gefährdungskarte carta del pericolo karta pojavov inventory map Karte der Phänomene carta inventario karta tveganosti risk map carte du risque Risikokarte carta del rischio komunikacija pri tveganju risk communication communication du risque Risikokommunikation magnituda magnitude magnitude Magnitude magnitudo načrt plan plan Plan piano naravna nevarnost natural hazard danger naturel Naturgefahr pericolo naturale nesreča disaster catastrophe Katastrophe catastrofa neme priče hazard indicators Stumme Zeugen nevarnost hazard aléa Gefahr pericolosità nezgoda accident accident Unfall incidente obvladovanje tveganja risk management gestion du risque Risikomanagement, Risiko-Bewältigung gestione del rischio ocena estimation éstimation Abschätzung estimazione ogroženost danger danger Gefährdung pericolo 9. Priloge 113

114 zemeljskih plazov končno poročilo, UL FGG, Poročilo KSH d-78, Ljubljana, maj 2004 pojav phenomenon phénomène Phänomen fenomeno povratna doba return period période de retour Wiederkehrperiode tempo di ritorno preostalo tveganje residual risk risque résiduel Restrisiko rischio residuo prostorsko načrtovanje spatial planning planification spatiale Raumplanung pianificazione territoriale karta rabe tal map of land use carte d'utilisation des sols Karte der Bodennutzung carta utilizzazione del suolo ranljivost vulnerability vulnerabilité Vulnerabilität, Verwundbarkeit vulnerabilità specifično tveganje specific risk risque specifique spezifisches Risiko rischio specifico sprejemljivost tveganja risk acceptability acceptabilité du risque Risikoakzeptabilität, Risikoakzeptanz accettabilità del rischio škodni potencial potential loss potentiel de dégât Schadenpotential, valore potenziale delle Verlustpotential perdite študijski primer case study étude de cas Fallstudie progetto pilota tveganje, tveganost risk risque Risiko rischio verjetnost nastopa occurence probability probabilité d'occurrence Eintretenswahrscheinlichk eit verjetnost kolizije impact probability probabilità di impatto vložek element at risk enjeu Risikoelement elemento a rischio vrednost worth valore vrednotenje assessment évaluation Bewertung valutazione vrednotenje tveganja risk assessment évaluation du risque Risikobewertung valutazione del rischio 9. Priloge 114

115 9.2 PREDLOG KARTOGRAFSKIH ZNAKOV 9. Priloge 115

116 Padajoče kamenje, padajoči bloki, skalni podor tip minimalni razširjen znak pomen P P L L zaznaven gorski podor potencialni gorski podor aktivno žarišče brez podatka o velikosti komponent manj aktivno žarišče brez podatka o velikosti komponent L aktivno žarišče, d90 so kamni L aktivno žarišče, d90 so bloki L aktivno žarišče, d90 so veliki bloki L manj aktivno žarišče, d90 so kamni L manj aktivno žarišče, d90 so bloki L manj aktivno žarišče, d90 so veliki bloki L aktivno žarišče, bloki in kamni L aktivno žarišče, veliki bloki in bloki L aktivno žarišče, od kamnov do velikih blokov L manj aktivno žarišče, bloki in kamni L manj aktivno žarišče, veliki bloki in bloki L manj aktivno žarišče, od kamnov do velikih blokov L aktivna skalna razpoka L L območje z mobilizirajočimi kamni za debli dreves območje z mobilizirajočimi bloki za debli dreves 9. Priloge 116

117 Padajoče kamenje, padajoči bloki, skalni podor tip minimalni razširjen znak pomen L L L območje z mobilizirajočimi velikimi bloki za debli dreves zaznavno območje prehoda podora domnevno območje prehoda podora L zaznavna odprta in omejena podornica L domnevna odprta in omejena podornina L sveža podornina, d90 < 0.5 m L sveža podornina, 0,5 m < d90 < 2 m L sveža podornina, d90 > 2 m L obrasla podornina, d90 < 0.5 m L obrasla podornina, 0,5 m < d90 < 2 m L obrasla podornina, d90 > 2 m L zaznavna sveža podornina L zaznavna obrasla podornina L domnevno sveža podornina L domnevno obrasla podornina L zaznaven s podorom odložen les L T T domnevno s podorom odložen les k padanju nagnjeni skalni stolp ali skalna igla za deblom dreves ustavljeno in mobilizirajoče kamenje 9. Priloge 117

118 Padajoče kamenje, padajoči bloki, skalni podor tip minimalni razširjen znak pomen T T za deblom dreves ustavljeni in mobilizirajoči bloki za deblom dreves ustavljeni in mobilizirajoči veliki bloki T sveža podornina, kamenje T sveža podornina, bloki T sveža podornina, veliki bloki T obrasla podornina, kamenje T obrasla podornina, bloki T obrasla podornina, veliki bloki T s podorom uničeni objekt T s podorom poškodovani objekt T s podorom prizadeti objekt 9. Priloge 118

119 Splazitve, usadi, erozija tip minimalni razširjen znak pomen P P P P P P PL PL PL PL PL PL L L L L L splazitev, hitrost dm/leto ali počasneje s hitrejšimi obdobji, jasen obris splazitev, hitrost cm/leto, jasen obris splazitev, hitrost < 2 cm/leto, jasen obris splazitev, hitrost dm/leto ali počasneje s hitrejšimi obdobji, nejasen obris splazitev, hitrost cm/leto, nejasen obris splazitev, hitrost < 2 cm/leto, nejasen obris globoka splazitev, globina > 10 m srednjegloboka splazitev, globina > 2 do 10 m plitva splazitev, globina < 2 m splazitev, globoka splazitev, srednjegloboka splazitev, plitva veliki odlomni rob, aktiven veliki odlomni rob, manj aktiven veliki odlomni rob, domneven odlomni rob usada, aktiven odlomni rob usada, manj aktiven L odlomni rob usada, domneven L obris usada 9. Priloge 119

120 Splazitve, usadi, erozija tip minimalni razširjen znak pomen L L L L L L L natezna razpoka, odlomna napoka, aktivna, v kamnini (skali) natezna razpoka, odlomna napoka, aktivna, v zemljini natezna razpoka, odlomna napoka, manj aktivna, v kamnini (skali) natezna razpoka, odlomna napoka, manj aktivna, v zemljini natezna razpoka, odlomna napoka, domnevna, v kamnini (skali) natezna razpoka, odlomna napoka, domnevna, v zemljini odlomni rob splazitve, aktiven, v kamnini (skali) L odlomni rob splazitve, aktiven, v zemljini L L L L L L L L L P L odlomni rob splazitve, manj aktiven, v kamnini (skali) odlomni rob splazitve, manj aktiven, v zemljini odlomni rob splazitve, domneven, v kamnini (skali) odlomni rob splazitve, domneven, v zemljini erozijsko območje na ogoleli kamninski (skalni) površini erozijsko območje na ogoleli zemljinski površini območje vetroloma na ogoleli kamninski (skalni) površini območje vetroloma na ogoleli zemljinski površini površina - mesto z erozijskimi pašnimi stezami kraška dolina območje kraških dolin ali zaporedje dolin 9. Priloge 120

121 Splazitve, usadi, erozija tip minimalni razširjen znak pomen L strižna razpoka L narivni greben L L L L L površinske splazitve v prsti, sveže, odkrita kamnina (skala) površinske splazitve v prsti, sveže, zemljina površinske splazitve v prsti, obrasle, odkrita kamnina (skala) površinske splazitve v prsti, obrasle, zemljina tekoče splazitve, plitve, sveže, odkrita kamnina (skala) L tekoče splazitve, plitve, sveže, zemljina L tekoče splazitve, plitve, obrasle, odkrita kamnina (skala) L tekoče splazitve, plitve, obrasle, zemljina L L L PL PL PL PL PL PL usedanje tal ali udiranje tal, močna težnja usedanje tal ali udiranje tal, šibka težnja usedanje tal ali udiranje tal, domnevna težnja splazitev, manjše vdolbine, aktivna, kamnina splazitev, manjše vdolbine, aktivna, zemljina splazitev, večje vdolbine, aktivna, kamnina splazitev, večje vdolbine, aktivna, zemljina splazitev, manjše vdolbine, manj aktivna, kamnina splazitev, manjše vdolbine, manj aktivna, zemljina 9. Priloge 121

122 Splazitve, usadi, erozija tip minimalni razširjen znak pomen PL PL PL PL PL PL PL PL PL PL PL PL PL PL PL PL PL PL PL splazitev, večje vdolbine, manj aktivna, kamnina splazitev, večje vdolbine, manj aktivna, zemljina splazitev, manjše vdolbine, domnevna, kamnina splazitev, manjše vdolbine, domnevna, zemljina splazitev, večje vdolbine, domnevna, kamnina splazitev, večje vdolbine, domnevna, zemljina odlomna razpoka drobirskega toka, dokazana odlomna razpoka drobirskega toka, domnevna splazitev prsti/površinska splazitev, manjša, sveža, odkrita kamnina splazitev prsti/površinska splazitev, manjša, sveža, zemljina splazitev prsti/površinska splazitev, večja, sveža, odkrita kamnina splazitev prsti/površinska splazitev, večja, sveža, zemljina splazitev prsti/površinska splazitev, manjša, obrasla, odkrita kamnina splazitev prsti/površinska splazitev, manjša, obrasla, zemljina splazitev prsti/površinska splazitev, večja obrasla, odkrita kamnina splazitev prsti/površinska splazitev, večja obrasla, zemljina tekoča splazitev, plitva, manjša, sveža, odkrita kamnina tekoča splazitev, plitva, manjša, sveža, zemljina tekoča splazitev, plitva, večja sveža, odkrita kamnina 9. Priloge 122

123 Splazitve, usadi, erozija tip minimalni razširjen znak pomen PL PL PL PL PL tekoča splazitev, plitva, večja sveža, zemljina tekoča splazitev, plitva, manjša, obrasla, odkrita kamnina tekoča splazitev, plitva, manjša, obrasla, zemljina tekoča splazitev, plitva, večja, obrasla, odkrita kamnina tekoča splazitev, plitva, večja, obrasla, zemljina T zaradi splazitve uničeni objekt T zaradi splazitve poškodovani objekt T zaradi splazitve prizadeti objekt T T T zaradi obrežne erozije ali obrežne splazitve uničeni objekt zaradi obrežne erozije ali obrežne splazitve poškodovani objekt zaradi obrežne erozije ali obrežne splazitve prizadeti objekt Pomembne terenske oblike in dopolnilni znaki tip minimalni razširjen znak pomen L skalnato dno L naravni skalnati žleb ali korito L naravni zemeljski žleb ali korito T residualni bloki T kup nabranega kamenja 9. Priloge 123

124 Pomembne terenske oblike in dopolnilni znaki tip minimalni razširjen znak pomen L vetrolomni les, dokazan L vetrolomni les, domneven L zgornji rob brežine, rob terase L zgornji rob brežine, rob terase, kamnina L zgornji rob brežine, rob terase, zemljina L L L L Krete (symmetrisch, gross) Krete (asymmetrisch, gross) Krete (symmetrisch, klein) Krete (asymmetrisch, klein) L Krete (symmetrisch, gross), Fels L Krete (asymmetrisch, gross), Fels L Krete (symmetrisch, klein), Fels L Krete (asymmetrisch, klein), Fels L L L L L L Krete (symmetrisch, gross), Lockermaterial Krete (asymmetrisch, gross), Lockermaterial Krete (symmetrisch, klein), Lockermaterial Krete (asymmetrisch, klein), Lockermaterial morenski nasip stabilna skalnata polica (široka) 9. Priloge 124

125 Pomembne terenske oblike in dopolnilni znaki tip minimalni razširjen znak pomen L L L stabilna skalnata polica (ozka) neobraščen umetni zasek obraščen umetni zasek PL strmi padec (h > 5m) PL strmi padec (h > 5m), kamnina PL strmi padec (h > 5m), zemljina PL zožitev PL skalna zožitev PL zemeljska zožitev PL umetna zožitev PL fiksna točka dna PL fiksna točka dna v skali PL fiksna točka dna v zemljinah 9. Priloge 125

126 9.3 OGROŽENOST PRED ZEMELJSKIMI PLAZOVI NA GRIČEVNATEM OBMOČJU VZHODNE SLOVENIJE del občine Brežice in občine Krško Za izdelavo napovedi ogroženosti pred plazovi v gričevnatem svetu, ki gradi pretežni del vzhodne in severnovzhodne Slovenije je bila uporabljena integracija GIS tehnologije ter metode, ki združuje človekovo oceno in računalniški sistem za zagotavljanje podpore pri odločitvah, tako imenovani sistem za podporo odločitev (ang. decision support system DSS). Vpliv posameznega dejavnika, ki povzroča plazenje je pogosto težko kvantificirati in zapisati v matematični obliki. To z uporabo sistema za podporo odločitev, ki je del ekspertnih sistemov, storimo z nizom pravil, ki jih postavimo na podlagi izkušenj in znanja pridobljenega pri preučevanju zemeljskih plazov. Uporabo tako zapisanega znanja za reševanje problemov (napovedovanje) omogočajo ekspertni sistemi. V našem primeru je kot strokovnjak za plazove nastopal dr. Mihael Ribičič, kot strokovnjak za ekspertni sistem pa dr. Mitja Janža. Izbrano območje za izdelavo ocene ogroženosti pred plazovi leži vzhodno od Krškega v širši okolici Brežic. Pokriva približno 135 km 2 in je predstavljeno na topografski karti merila 1:25 000, list Brežice. Teren je v osrednjem delu ravninski, na severnem in skrajnem južnem delu obravnavanega ozemlja pa gričevnat. Osrednji ravninski del obravnavanega ozemlja prekrivajo aluvialni-terasni sedimenti. To so najmlajši sedimenti tega ozemlja. Severno od njih se razprostirajo pliokvartarni sedimenti, še severneje pa so pasovi pliocenskih, miocenskih in krednih sedimentov (peski, gline, laporji, laporovci, glinovci, prodnate gline). Južno od Krke in Save je teren geološko bolj razgiban. Naletimo na miocenske, triasne, kredne in jurske karbonate in kredne laporovce ter glinovce. Slika 9.1: Obravnavano gričevnato območje v občini Brežice. 9. Priloge 126

127 Pri napovedi možnosti nastanka plazov so bili upoštevani naslednji vplivni dejavniki: inženirsko-geološke lastnosti kamnin; geomorfološka dejavnika: - naklon pobočja; - oblikovanost površja. Vplivni dejavniki so bili pri modeliranju predstavljeni v obliki podatkovnih (informacijskih slojev) rastrskih slojev z velikostjo celice 25 m. Preglednica 9.1: Prikaz uvrščanja IG enot v posamezni razred geomehanskih lastnosti. Geomehanske lastnosti IG enot zelo dobre dobre slabe zelo slabe Oznaka Opis IG enote IG enote 27 breča, konglomerat, apnenec 32 apnenec z roženci, ploščat do tanko plastovit 35 dolomit masiven 40 litotamnijski apnenec 3 pesek, prod, aluvij Krke; 4 prod, pesek, prod je konglomeratni, slabo granuliran, ponekod z glino-terasni sediment; 5 prod-aluvij Save; 11 konglomerat; 42 prodi s peskom in glino,debelozrnati, slabo zaobljeni prodniki. 2 peščena glina,glina,potočni nanos. 7 glina,sprana s pobočij, nastala iz Pl,Q sedimentov-preperevanje 9 pliokvartarne gline s prodom, sladkovodni jezersko-rečni sedimenti 10 meljne gline ("barski les") z meljem in peskom, modro do zeleno siva 13 prod, pesek, glina, prevladuje prodnata glina, sladkovodni jezersko-rečni sedimenti 16 kremenovi peski, raznobarvni, slabo granulirani 25 konglomerat, prod s sloji gline in peska 37 peščenjaki, meljevci, apnenci, podrejeno dolomit 15 pesek, lapor; laporji so peščeni, glinasti, redko so vmes vložki gline, sloji peščenjaka, leče proda 18 apnen lapor, slabo litificiran, podrejeno pesek, peščenjak, slabo vezani konglomerati 19 lapornati apnenci, laporovci, peski, podrejeno peščenjaki 22 laporovec,lapor (glinasti in kremenov) apnenci in peščenjaki 23 apnenci, peščenjaki, apneni in glinasti laporji 41 lapor, laporovec, siv lapor s postopnimi prehodi v lapornate gline, peski nastopajo v redkih plasteh 29 laporovec,glinovec,ploščat apnenec (flišna serija) 9. Priloge 127

128 Vir za izdelavo inženirskogeološkega IG) informacijskega sloja, je bila Osnovna inženirsko geološka karta Slovenije 1: , list Zagreb (J. Jerman, 1991), ki je prikazana na sliki 9.2. S pomočjo te karte so bile litološke kamninske enote združene po lastnostih, povezanimi z večjo ali monjšo možnostjo nastanka plazenja. V naslednjem koraku so bile inženirsko-geološke enote na podlagi njihovih geomehanskih lastnosti (preglednica 9.1) in s tem posledično možnosti, da na njih pride do pojavov plazenja, uvrščene v štiri skupine, ki so prikazane na sliki 9.3: zelo dobrimi geomehanskimi lastnostmi, dobrimi geomehanskimi lastnostmi, slabimi geomehanskimi lastnostmi, zelo slabimi geomehanskimi lastnostmi. Drug vplivni faktor je bil naklon pobočja. Za izdelavo modela površja in naklonov pobočij obravnavanega območja (slika 9.4) je bil uporabljen digitalni model višin - DMV (ZRC SAZU & Mobitel, d. d., 2000), z velikostjo celic 25 m. Nakloni so bili za potrebe modeliranja klasificirani v pet razredov (<7 o, 7 o -15 o, 15 o -22 o, 22 o -30 o, >30 o ). Na tretjem informacijskem sloju, ki je bil vključen v modeliranje, je bila predstavljena oblikovanost površja. Določena so bila konkavna območja (slika 9.5), to so območja stekanja površinskih voda in zato nevarnejša za plazenje. Pri napovedi možnosti nastanka plazenja so bili preizkušeni štirje modeli, ki se razlikujejo po vplivu posameznega parametra na nastanek plazenja. Na ta način smo želeli testirati, kateri model najbolj ustreza razmeram pojavljanja plazenja na terenu. Uporabljena pravila, ki podajajo medsebojni odnos posameznih vplivnih dejavnikov, so bila zapisana v obliki ekspernih sistemov. Slika 9.6 prikazuje pravila ekspertnih sistemov v obliki drevesne strukture. Slika 9.6: Prikaz pravil modeliranja v obliki drevesne strukture. 9. Priloge 128

129 Slika 9.2: Inženirsko geološka karta območja Brežic (Jerman, 1991). 9. Priloge 129

130 Slika 9.3: Reklasificirana inženirsko-geološka karta območja Brežic. 9. Priloge 130

131 Slika 9.4: Klasificirana karta naklonov pobočij območja Brežic. 9. Priloge 131

132 Slika 9.5: Konkavna območja na območju Brežic. 9. Priloge 132

133 Slika 9.7: Karta ogroženosti območja Brežic (model 1). 9. Priloge 133

134 Slika 9.8: Karta ogroženosti območja Brežic (model 2). 9. Priloge 134

135 Slika 9.9: Karta ogroženosti območja Brežic (model 3). 9. Priloge 135

136 Slika 9.10: Karta ogroženosti območja Brežic (model 4). 9. Priloge 136

137 Model 1 9% 10% Model 2 9% 11% Model 3 8% 3% Model 4 4% 10% 5 5% 2% 5% 2% 14% 2% 10% 2% % 73% 73% 74% 2 1 Slika 9.11: Površinski deleži razredov ogroženosti na območju Brežic. Model 4 Model 3 Model 2 Model % 70.00% 60.00% 50.00% 40.00% 30.00% 20.00% 10.00% 0.00% stopnja ogroženosti deleži površja Slika 9.12: Površinski deleži razredov ogroženosti (skupno) na območu Brežic. Rezultat modeliranja je nastanek štirih kart ogroženosti pred zemeljskih plazov na širšem območju Brežic (slike 9.7, 9.8, 9.9 in 9.10). Teren je na posamezni karti razdeljen, glede na ogroženost pred plazovi, v pet razredov. Površinske deleže posameznih razredov prikazuje preglednica 9.2. Preglednica 9.2: Površinski deleži razredov ogroženosti širšega območja Brežic (skupna površina 134,6 km 2 ). Stopnja ogroženosti Model 1 Model 2 Model 3 Model 4 velika 9,07 % 9,25 % 8,07 % 4,13 % srednja 10,31 % 10,63 % 2,72 % 10,42 % majhna 5,01 % 4,69 % 13,78 % 10,02 % preostala 2,24 % 2,06 % 2,06 % 2,06 % ni ogroženosti 73,37 % 73,37 % 73,37 % 73,37 % 9. Priloge 137

138 Za namene vrednotenja je bila opravljena primerjava s kartiranimi plazovi na delu obravnavanega območja (Osojnik, 1995). Preglednica 9.3 kaže rezultate prekrivanja izdelanih kart in kartiranih območij zemeljskih plazov. Preglednica 9.3: Površinski deleži plazov po razredih ogroženosti širšega območja Brežic (skupna površina 0,04 km 2 ). Stopnja ogroženosti Model 1 Model 2 Model 3 Model 4 velika 60,32 % 60,32 % 34,92 % 26,98 % srednja 31,75 % 34,92 % 28,57 % 36,51 % majhna 3,17 % 0,00 % 31,75 % 31,75 % preostala 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % ni ogroženosti 4,76 % 4,76 % 4,76 % 4,76 % Analiza ogroženosti pred plazovi na širšem območju Brežic je pokazala, da je najprimernejši model napovedi Model 1. Na tem območju nastopajo predvsem zemljinski oziroma preperinski plazovi. Območje je zelo plazovito. Pokazalo se je, da uporaba ekspertnega sistema in sicer sistema za podporo odločitev daje dobre rezultate, če so dejavniki, ki povzročajo plazenje na določenem območju dobro proučeni. Drug zaključek, ki se pokaže pri primerjavi z na terenu ugotovljenimi plazovi je, da modeliranje ogroženosti pred plazovi generalno pokaže pravo sliko, vendar pa vsebuje tudi določeno napako. Tako v razredu ni ogroženosti spada po Modelu 1 4,76% površine območij, kjer nastopa plaz, kar je razumljivo, če poznamo vrste plazenja, ki nastopajo na območju Brežic. Eden izmed značilnih vrst plazenja je plazenje pod zelo majhnimi nagibi pobočja. Pri interpolaciji nagiba pobočja lahko določene celice v rastrski sliki nagibov padejo v višji (ali nižji) razred, kar potem prinese v drevesu odločitve napačno uvrstitev. Tudi pri izboru kriterijev v drevesni strukturi so nujne posplošitve, katerih posledica je napačna uvrstitev. 9. Priloge 138

139 9.4 OGROŽENOST PRED ZEMELJSKIMI PLAZOVI V SREDOGORJU SLOVENIJE širše območje Škofje Loke Predstavljeni model napovedi ogroženosti plazljivih območij širšega območja Škofje Loke upošteva medsebojne vplive prostorskih dejavnikov na pojavljanje plazov, ki jih je mogoče določiti tudi z metodami multivariatne statistike. Na podlagi statističnih analiz podatkov so k napovedovanju ogroženosti pred zemeljskimi plazovi pristopili že Neuland (1976), Carrara et al. (1977a, 1977b, 1991 in 1998), Carrara (1983), DeGraff & Romesburg (1984), Pack (1985), Bernkopf (1988), Pike (1988), Corominas (1992), Othman et al. (1992), Van Westen (1993), Atkinson & Massari (1996), Chung & Fabbri (1999), Halounova (1999), Sinha et al. (1999), Syarief et al. (1999), Chung & Shaw (2000), Gorsevski et al. (2000a), Gorsevski et al. (2000b), Dhakal et al. (2000) in Vestal (2002). Uporabili so različne statistične metode, bivariatno statistiko in multivariatno analizo. Omenjene metode in pristopi podrobneje opisujejo Van Westen (1993) in Resources Inventory Committee (1997). Natančnejši pristop k določitvi pomembnosti dejavnikov vpliva na pojave plazenj na območju Slovenije je do sedaj temeljil na izkustvenem pristopu (Petkovšek et al., 1993; Ribičič et al., 1995; Ribičič & Šinigoj, 1996; Janža & Ribičič, 1998; Vukadin & Ribičič, 1998; Urbanc et al., 2000) in na metodah umetne inteligence (Hafner, 2000), ki pa so močno prostorsko omejene vezane na delovno območje in časovno zamudne. Slika 9.13: Položaj obravnavanega sredogorskega območja v Sloveniji. 9. Priloge 139

140 Obravnavano sredogorsko območje leži v osrednjem delu Slovenije (slika 9.13). Približno 35 km 35 km veliko območje se razteza na severozahodu od Bohinjske Bistrice, na jugozahodu od okolica e Idrije, na severovzhodu od okolice Preddvora in na jugovzhodu od Loga pri Brezovici km 2 veliko območje v celoti pokriva občine Dobrova Horjul Polhov Gradec, Gorenja vas Poljane, Medvode, Železniki, Žiri, večino občine Kranj ter delno občine Bled, Bohinj, Brezovica, Cerklje na Gorenjskem, Cerkno, Idrija, Logatec, Naklo, Radovljica, Šenčur, Tolmin in Vrhnika. Večji del ozemlja je hribovit. Območje med obema Sorama je položnejše kot drugod, v idrijsko-žirovskem hribovju, Polhograjskih dolomitih ter na območju Jelovice in Ratitovca pa strmejše (slika 9.14). Severovzhodni del, Sorško polje, in jugovzhodni del območja, Ljubljansko barje, sestavlja večinoma ravninski svet s posameznimi vzpetinami. Vodno omrežje na omenjenem območju sestavljajo reke Sava, Selška in Poljanska Sora v osrednjem delu ter Ljubljanica in Idrijca v obrobnih delih. Na območju živi po podatkih iz leta 1996 (Urad RS za prostorsko planiranje et al., 1997) okoli prebivalcev. Večji mesti sta Kranj in Škofja Loka, večji kraji, ki ležijo na območju, pa so Idrija, Cerkno, Železniki, Žiri, Poljane in Horjul. Med njimi je zaradi razpršenosti prebivalstva po višje ležečih predelih dobro razpredena infrastrukturna mreža. 10 km 0 Slika 9.14: Digitalni model višin obravnavanega sredogorskega območja. 1 Ocena je groba, saj je bila izračunana na podlagi podatkov o gostoti prebivalstva na 0,01 km 2. Ker so ti podatki razdeljeni v razrede po 10 prebivalcev, je bila privzeta srednja vrednost razreda. Največje možno odstopanje od podanega podatka je 25 % ( ). 9. Priloge 140

141 V preglednici 9.4 so zajete geološke enote (kamnino), ki gradijo obravnavano območje. Preglednica 9.4: Pojavljanje litostratigrafskih enot na širšem območju Škofje Loke glede na geološko starost. Starost % Površina (km 2 ) Št. poligonov Q 16,81 % 205, Pl 5,04 % 61, Ol 1,54 % 18, E 0,03 % 0,367 3 K 2,79 % 34, J,K 1,45 % 17, J 1,51 % 18, T 48,49 % 592, P 9,15 % 111, C,P 13,18 % 161, C 0,01 % 0,122 3 Skupaj 100 % 1222, Preglednica 9.5: Pojavljanje litostratigrafskih enot na širšem območju Škofje Loke glede na tip kamnine oziroma zemljine, določene po inženirsko-geološki klasifikaciji (po Ribičič (2001) in Urbanc et al. (2000)). tip kamnine po IG % površina (km 2 ) št. poligonov ZEM-P 2,62 % 32, ZEM-R 13,31 % 162, ZEM-K 1,88 % 22, POL 5,58 % 68, KLA 36,19 % 442, KAR 37,76 % 461, MAG 2,66 % 32, Skupaj 100 % 1.222, V namen izdelave napovedi plazljivih predelov omenjenega območja je bilo uporabljenih osem osnovnih podatkovnih slojev oziroma njihovih izpeljank: baza obstoječih plazov, digitalni model višin z ločljivostjo 25 metrov (Geodetska uprava Republike Slovenije, 2000) in njegove izpeljanke, satelitski posnetki (Statistični urad Republike Slovenije, 1993; Sovinformsputnik, 2001), geološka zgradba (viri so našteti v prejšnjem poglavju), količine padavin (HMZ R Slovenije, 2001), mreža površinskih vodnih tokov (Geodetska uprava Republike Slovenije, 1994) in raba tal po nomenklaturi CORINE (Hočevar et al., 2001). Za univariatno analizo prostorskih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na pojavljanje plazov je bilo uporabljenih več metod; metoda testiranja χ 2 (hi kvadrat), ki temelji na primerjavi dejanskih (izmerjenih) in pričakovanih (teoretičnih) frekvenc pojavov in je primerna za testiranje normalno porazdeljenih nominalnih/kategoričnih spremenljivk (Davis, 9. Priloge 141

142 1986), Kolmogorov-Smirnov test ter Studentov test t normalne porazdelitve, uporabljen za zvezne spremenljivke. Analize se nanašajo na lokacije obstoječih plazov, torej na točkovno vezane podatke. Nominalne spremenljivke (razdeljene v razrede ali kategorije) so zaradi svojih lastnosti za potrebe multivariatne statistike neugodne. Najprimernejši način njihove pretvorbe v numerično obliko je uporaba relativne verjetnosti dogodka v danem razredu in razvrstitev razredov po vrednosti verjetnosti. S tem pristopom se strinja tudi Carrara (1983), obenem pa navaja, da ni bistvenih razlik med rezultati, dobljenimi z nominalnimi in ordinalnimi vrednostmi. Preglednici 9.6 in 9.7 predstavljata povzetek univariatnih analiz spremenljivk (prostorskih dejavnikov) za pojavljanje plazov na obravnavanem območju. Preglednica 9.6: Povzetek rezultatov testov vpliva posamezne spremenljivke na lokacijah plazov. Interval zaupanja je α = 95 % (p kritična = 0,05). Spremenljivka χ 2 Vsi plazovi K-S Naklon 170,1 0,186 N. m. višina 84,2 0,136 Usmerjenost 24,3 0,046 Ukrivljenost 88,7 0,225 LITO 419,9 0,521 Odd_gmeja_ln 73,8 0,118 Odd_struktur_ln 19,8 0,068 Odd_vode_ln 245,1 0,222 CORINE 1419,7 0,431 n 614 Preglednica 9.7: Rezultati testiranj zveznih spremenljivk na lokacijah plazov s Studentovim t testom (t krit = 2,3324, α = 0,99; t krit = 1,647339, α = 0,95; df = 613). Spremenljivka x PLAZ s n x OZADJE t 613 Naklon (º) 20,0940 7, ,334 9,46476 N. m. višina (m) 627, , ,77 6, Usmerjenost (º) 174, , ,33 0,66983 Ukrivljenost 0,4050 1, , , Odd_gmeja_ln 4,9877 1, , , Odd_struktur_ln 5, , , , Odd_vode_ln 4, , , ,95104 S precejšnjo gotovostjo lahko trdimo, da uporabljene spremenljivke, razen spremenljivk Usmerjenost in Odd_struktur_ln, značilno vplivajo na prostorsko pojavljanje plazov. 9. Priloge 142

143 Trend raziskav napovedi plazovitih območij se giblje k uporabi metod multivariatne statistike s sočasno uporabo natančnejših podatkov. Rezultati metod multivariatne statistike so služili kot vhodni podatki pri izdelavi linearnih matematičnih napovedovalnih modelov in kot osnova za določitev uteži posameznih spremenljivk pri postopku analitične hierarhije (AHP) (Saaty, 1977). Za multivaratne analize so bili iz nabora prostorskih dejavnikov izločeni nekateri dejavniki, ki so se izkazali za soodvisne od drugih dejavnikov, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do umetnega poudarka vpliva prekrivajočih se dejavnikov. Med metodami multivaratne statistike, ki se jih lahko uporabi za izdelavo modela napovedi plazovitih območij, sta zaradi načina terenskega zajema podatkov o plazovih najprimernejši metodi faktorske analize in večkratne regresijske analize. Za pomoč pri multivariatnih statističnih analizah prostorskega pojavljanja plazov so nekateri avtorji (Carrara, 1983; Carrara et al., 1990, 1991; Van Westen, 1993a; Ardizzone et al., 2002; Millard, 2002) uporabili metodo glavnih pobočnih enot (ang. slope-unit). Glavne pobočne enote delijo obravnavano ozemlje na območja, omejena z razvodnicami. Obravnavano območje je bilo najprej razdeljeno na povodja najmanjšega možnega reda in ta nadalje na pobočja z enako usmerjenostjo glede na osem smeri neba (N, NE, E, SE, S, SW, W in NW). Tako je bilo celotno območje razdeljeno na glavnih pobočnih enot, površine od 0, do 2,5 km 2. Pomanjkljivost te metode je v zmanjšanju prostorske natančnosti podatkov, saj metoda upošteva lastnosti enot in ne lastnosti posameznih celic. Z razmeroma visokim številom glavnih pobočnih enot (78365) je možno minimizirati premočno generalizacijo opazovanega terena. Enak pristop zagovarja tudi Van Westen (1993). Razen neodvisnih spremenljivk, vezanih na lokacijo plazu, uvedemo za potrebe multivaratne analize tudi spremenljivke, ki predstavljajo površinske lastnosti glavnih pobočnih enot in so derivati osnovnih neodvisnih spremenljivk. Opis novih 24-ih spremenljivk je podan v preglednici 9.8. Preglednica 9.8: Opis neodvisnih spremenljivk, uporabljenih v multivariatnih analizah. Oznaka NAKL_MAX NAKL_MEAN NAKL_STD NMV_MEAN UKRIV_MAX_ABS KONV_KONK Opis spremenljivke Največji naklon pobočja znotraj glavne pobočne enote. Srednja vrednost naklonov vseh celic znotraj glavne pobočne enote. Podaja povprečni naklon pobočne enote. Standardni odklon vseh naklonov znotraj glavne pobočne enote. Spremenljivka opisuje valovitost oz. razgibanost terena. Srednja vrednost nadmorskih višin celic glavne pobočne enote. Podaja povprečno nadmorsko višino pobočne enote. Največja ukrivljenost pobočja znotraj glavne pobočne enote. Vrednosti so podane v absolutni obliki zaradi različnih predznakov konveksnih in konkavnih pobočij. Spremenljivka podaja največjo ukrivljenost pobočja, neglede na tip ukrivljenosti. Spremenljivka podaja podatek o tipu ukrivljenosti pobočja, kjer so konveksna pobočja označena z 1 in konkavna z 1. Spremenljivka je opisana z binarnimi vrednostmi. 9. Priloge 143

144 Oznaka UKRIV_MEAN UKRIV_STD USM_MEAN_COS GM_MIN GM_MAX GM_MEAN STR_MIN STR_MAX STR_MEAN VOD_MIN VOD_MAX VOD_MEAN LITO_VAR LITO_MAJ LITO_MED SAT_VAR SAT_MAJ SAT_MED Opis spremenljivke Srednja vrednost ukrivljenosti vseh celic znotraj glavne pobočne enote. Predstavlja splošno ukrivljenost pobočne enote. Standardni odklon vseh vrednosti ukrivljenosti znotraj glavne pobočne enote. Predstavlja mero za razgibanost terena. Spremenljivka opisuje valovitost oz. razgibanost terena in večje vrednosti predstavljajo bolj valovit in razgiban teren. Srednja vrednost cosinusa usmerjenosti glavne pobočne enote. Najmanjša vrednost oddaljenosti glavne pobočne enote od najbližje geološke meje (logaritmirana vrednost). Največja vrednost oddaljenosti glavne pobočne enote od najbližje geološke meje (logaritmirana vrednost). Povprečna oddaljenost glavne pobočne enote od najbližje geološke meje (logaritmirana vrednost). Najmanjša vrednost oddaljenosti glavne pobočne enote od najbližje strukture (logaritmirana vrednost). Največja vrednost oddaljenosti glavne pobočne enote od najbližje strukture (logaritmirana vrednost). Povprečna oddaljenost glavne pobočne enote od najbližje strukture (logaritmirana vrednost). Najmanjša vrednost oddaljenosti glavne pobočne enote od najbližjega površinskega vodnega toka (logaritmirana vrednost). Največja vrednost oddaljenosti glavne pobočne enote od najbližjega površinskega vodnega toka (logaritmirana vrednost). Povprečna oddaljenost glavne pobočne enote od najbližjega površinskega vodnega toka (logaritmirana vrednost). Raznovrstnost litoloških členov, ki se pojavljajo v glavni pobočni enoti. Modus litoloških enot, ki se pojavljajo v glavni pobočni enoti. Mediana litoloških enot, ki se pojavljajo v glavni pobočni enoti. Raznovrstnost površinskih tipov, ki se pojavljajo v glavni pobočni enoti. Vrednosti so pridobljene iz podatkov daljinskega zaznavanja (iz podobe 345). Modus površinskih tipov, ki se pojavljajo v glavni pobočni enoti. Vrednosti so pridobljene iz podatkov daljinskega zaznavanja (iz podobe 345). Mediana površinskih tipov, ki se pojavljajo v glavni pobočni enoti. Vrednosti so pridobljene iz podatkov daljinskega zaznavanja (iz podobe 345). Statistični derivati spremenljivk oddaljenosti od linijskih elementov, t.j. od geoloških mej, struktur in od površinskih vod, pri glavnih pobočnih enotah nimajo večjega pomena. Minimalne vrednosti so namreč skoraj vedno blizu 0 oziroma so močno negativne v primeru logaritmiranih podatkov (elementi potekajo preko ali po robu enote), tako najmanjše kot tudi največje vrednosti pa so značilno odvisne od velikosti enote. Zaradi razdelitve terena po razvodnicah so tudi srednje vrednosti oddaljenosti od vod korelirane s površino glavnih pobočnih enot, srednje vrednosti drugih dveh spremenljivk pa z njo niso povezane. Spremenljivke, ki predstavljajo najmanjše in največje vrednosti, so bile izločene iz nadaljnjih analiz. 9. Priloge 144

145 Pred začetkom analize je bilo naključno izbranih ⅔ vzorca. Podatki so služili kot osnova za izdelavo matematičnega modela, ki je bil kasneje testiran za kakovost napovedi plazovitih območij. Skupaj je učni niz sestavljalo 394 primerkov oz. 64,2 % vseh plazov. Metodi faktorske in večkratne regresijske analize sta dali različne rezultate. Faktorska analiza je pokazala, da sta najpomembnejša dejavnika, ki vplivata na pojavljanje plazov, naklon in litologija, za nekoliko manj pomembne, pa so se izkazali površinski tipi, ukrivljenost pobočja in bližina površinskih vodnih tokov, bližina strukturnih elementov ter tip ukrivljenosti. Rezultati večkratne regresijske analize so dali nekoliko drugačne rezultate. Kot najpomembnejši dejavnik so se pokazale lastnosti površinskih tipov, največja ukrivljenost pobočja, njegova valovitost, največji naklon ter prevladujoča litološka enota. Pri dobršnjem delu regresijskih enačb so podatke o litologiji nadomestili drugi prostorski podatki, a na račun natančnosti napovedi. Rezultati oz. prispevki, dobljeni s faktorsko in regresijsko analizo, so bili uporabljeni kot uteži za dejavnike pri izdelavi napovedovalnih modelov. Zanimivo je dejstvo, da se pri dobršnjem delu rezultatov večkratne regresijske analize, podatki o litologiji ne pojavljajo med vplivnimi. Nadomestijo jih drugi prostorski podatki, a je natančnosti napovedi plazovitih območij s tem seveda nekoliko slabša. Rezultati metod multivariatne statistike so služili kot vhodni podatki pri izdelavi linearnih matematičnih napovedovalnih modelov in kot osnova za določitev uteži posameznih spremenljivk pri postopku analitične hierarhije (AHP). Izdelanih je bilo 28 modelov. Najosnovnejši pristop je vključeval izdelavo desetih linearnih matematičnih napovedovalnih modelov tveganja pred plazovi na osnovi rezultatov analiz multivariatne statistike, npr. koeficientov faktorskih vrednosti pri faktorski analizi ali enačb regresijske analize. Obenem je bilo po postopku analitične hierarhije (ang. Analytical Hierarchy Process AHP), izdelano dodatnih osemnajst modelov tveganja pred plazovi. Med izdelanimi modeli se je za najprimernejšega izkazal tisti, dobljen s faktorsko analizo. Vsi modeli so podani v preglednici 9.9, najprimernejši model pa je opisan v nadaljevanju. Napake modelov se gibljejo med 6,89 in 31,8 %. Št. modela Preglednica 9.9: Opisi najboljših napovedovalnih modelov in rezultati testa njihove natančnosti. Oznaka Opis modela CR/R2 Napaka modela 7 Mu_vp_03 Mu_vp_02 Rveč spremenljivk v glavnih osnovnih komponentah - 6,89 % 9 Mu_vp_03_2 AHP Mu_vp_03 druga različica CR = 0,06 6,89 % 1 Mu_vp_01 Uteži, določene z % variance spremenljivke, pri signifikativnih faktorskih utežeh - 7,71 % 4 Mu_vp_02 Mu_vp_01 Komunalnost spremenljivk v glavnih osnovnih komponentah - 7,87 % 8 Mu_vp_03_1 AHP Mu_vp_03 prva različica CR = 0,02 8,03 % 2 Mu_vp_01_1 AHP Mu_vp_01 prva različica CR = 0,04 8,53 % 6 Mu_vp_02_2 AHP Mu_vp_02 druga različica CR = 0,14 8,53 % 5 Mu_vp_02_1 AHP Mu_vp_02 prva različica CR = 0,05 9,34 % 3 Mu_vp_01_2 AHP Mu_vp_01 druga različica CR = 0,24 11,64 % 12 Mu_vp_04_2 AHP Mu_vp_04 druga različica CR = 0,14 12,30% 9. Priloge 145

146 Št. Napaka Oznaka Opis modela CR/R2 modela modela 11 Mu_vp_04_1 AHP Mu_vp_04 prva različica CR = 0,06 13,28 % 28 Mu_vp_10 Vrednost faktorja (glavne komponente) delež variance faktorja (glavne komponente) - 13,44% 14 Mu_vp_05_1 AHP Mu_vp_05 prva različica CR = 0,03 16,23 % 15 Mu_vp_05_2 AHP Mu_vp_05 druga različica CR = 0,04 17,71 % 20 Mu_vp_07_1 AHP Mu_vp_07 prva različica CR = 0,03 17,87 % 21 Mu_vp_07_2 AHP Mu_vp_07 druga različica CR = 0,09 18,69 % 17 Mu_vp_06_1 AHP Mu_vp_06 prva različica CR = 0,09 19,02 % 18 Mu_vp_06_2 AHP Mu_vp_06 druga različica CR = 0,1 19,67 % 24 Mu_vp_08_2 AHP Mu_vp_08 druga različica CR = 0,16 25,08 % 23 Mu_vp_08_1 AHP Mu_vp_08 prva različica CR = 0,1 25,57 % Regresijski koeficienti (vključevanje 19 Mu_vp_07 značilnih regresorjev) standardizirani koef. R 2 = 0, ,23 % β 27 Mu_vp_09_2 AHP Mu_vp_09 druga različica CR = 0,03 26,72 % 13 Mu_vp_05 Regresijski koeficienti (standardna metoda) standardizirani koef. β R 2 = 0,775 29,34 % 25 Mu_vp_09 Regresijski koeficienti (vključevanje značilnih regresorjev) standardizirani koef. R 2 = 0,767 30,00 % β 26 Mu_vp_09_1 AHP Mu_vp_09 prva različica CR = 0,02 30,49 % 22 Mu_vp_08 Regresijski koeficienti (izključevanje značilnih regresorjev) nestandardizirani R 2 = 0,767 30,66 % koef. B 10 Mu_vp_04 Regresijski koeficienti (standardna metoda) nestandardizirani koef. B R 2 = 0,775 31,15 % 16 Mu_vp_06 Regresijski koeficienti (vključevanje značilnih regresorjev) nestandardizirani koef. B R 2 = 0,777 31,80 % Za naboljša sta se izkazala modela Mu_vp_03 (št. modela 7) in njegova druga AHP različica, Mu_vp_03_2 (št. modela 9). Pri prvem so uteži določene s signifikativnim deležem variance spremenljivke, ki je pomnožen z vrednostjo komunalnosti in vrednostjo večkratnega korelacijskega koeficienta spremenljivke. V drugem so uteži iz prvega modela služile za izračun razmerij in bile na osnovi ekspertne ocene prenešene v primerjalno matriko. Napaka 2 obeh modelov znaša 6,89 %. Pri nadaljnjem opisu vlog spremenljivk, se te vedno nanašajo na glavno pobočno enoto. Najpomembnejšo vlogo pri modelu Mu_vp_03 igrata mediana vseh litoloških enot (15,6 %) in prevladujoča litološka enota (15,5 %). Po pomembnosti sledijo največji (12,1 %) in povprečni naklon pobočja (9 %), mediana površinskih tipov (7,3 %), prevladujoči površinski tip (6,3 %), standardni odklon ukrivljenosti (5,7 %) in litološka raznolikost (5,2 %). Poleg omenjenih, igrajo v modelu manjšo vlogo (manj od 5 %) še ostale spremenljivke, razen usmerjenosti in povprečne ukrivljenosti pobočja. 2 Napaka modela je opredeljena kot delež plazov, ki se pojavljajo na pobočjih, pri katerih je verjetnost pojavljanja plazov manjša od srednje vrednosti verjetnosti za posamezni model. Srednja vrednosti predstavlja teoretično ločnico med pojavljanjem oz. nepojavljanjem plazov. Na pobočjih, katerih vrednost verjetnosti pojavljanja je nižja od srednje vrednosti, je verjetnost nepojavljanja plazov večja od verjetnosti pojavljanja. 9. Priloge 146

147 Preglednica 9.10 vsebuje uteži za posamezne spremenljivke, vključene v modele. Modeli so v preglednici predstavljeni z zaporedno številko, najboljši med njimi pa so označeni z osenčenimi polji. Preglednica 9.10: Vrednosti uteži spremenljivk pri najboljših modelih št. 7 in št. 9. spremenljivka 7 9 spremenljivka 7 9 CR - 0,06 STR_MEAN 0,007 0,014 Napaka modela (%) 6,89 6,89 VOD_MEAN 0,011 0,022 NAKL_MAX 0,037 0,186 LITO_VAR 0,017 0,042 NAKL_MEAN 0,028 0,128 LITO_MAJ 0,047 0,164 NAKL_STD 0,014 0,043 LITO_MED 0,048 0,164 UKRIV_MAX_ABS 0,013 0,036 SAT_VAR 0,012 0,022 UKRIV_MEAN 0,008 0,019 SAT_MAJ 0,02 0,047 UKRIV 0,0054 0,011 SAT_MED 0,022 0,052 UKRIV_STD 0,017 0,05 Ob upoštevanju vrednosti CR in ob izločitvi subjektivnega dejavnika, ki je prisoten pri določanju uteži modelov, izdelanih z AHP, se je za najboljšega izkazal model Mu_vp_03 (št. modela 7). V preglednici 9.11 je podan pomen posameznih prostorskih dejavnikov pri pojavljanju plazov v primeru linearnega modela Mu_vp_03. Pri tem model igrajo litološke lastnosti glavnih pobočnih enot najpomembnejšo vlogo (31 %). Pomembno vlogo pri pojavljanju plazov igra tudi naklon pobočja z 21,2 %. Lastnosti površinskih tipov pobočja predstavljajo 13,7 % delež vpliva. Razgibanost oz. valovitost pobočja, ki se skriva v spremenljivkah standardnih odklonov nagibov in ukrivljenosti, vpliva na pojavljanje plazov z deležem med 10,1 %. Ukrivljenost glavne pobočne enote vpliva na pojavljanje plazov z nekoliko manjšim deležem kot dejavnik razgibanosti (8,6 %). Raznolikost litoloških enot na pobočju ima še manjšo vlogo (5,5 %). Podobno lahko trdimo za raznolikost površinskih tipov (3,9 %). Vpliv oddaljenosti pobočja do najbližjega površinskega vodnega toka ima vrednost 3,6 %, vloga oddaljenosti pobočja od najbližjega strukturnega elementa pa 2,3. Vpliva oddaljenosti od najbližje geološke meje in usmerjenost sta zanemarljiva. Preglednica 9.11: Pomen prostorskih dejavnikov pri pojavljanju plazov v primeru linearnih modelov. Prostorski dejavnik Vsi plazovi Litološke lastnosti 31,0 % Naklon 21,2 % Površinski tipi 13,7 % Razgibanost pobočja 10,1 % Ukrivljenost 8,6 % Litološka raznolikost 5,5 % Raznolikost površinskih tipov 3,9 % Oddaljenost od vodnih tokov 3,6 % Oddaljenost od strukturnih elementov 2,3 % 9. Priloge 147

148 Rezultati se nekoliko razlikujejo od tistih, ki so povezani z lokacijami plazov. To je seveda razumljivo, saj so tu predstavljeni rezultati vezani na podatke glavnih pobočnih enot in ne izključno na lokacijo plazu. Na sliki 9.15 je prikazana slika pravkar opisanega modela. Vrednosti modela so razvrščene v razrede po 0,25 standardnega odklona (Std. Dev.). Vrednosti, večje od srednje vrednosti populacije (Sr. vrednost), predstavljajo območja z večjo verjetnostjo pojavljanja plazov Prikazane so v odtenkih rdeče in oranžne barve. Temnejši odtenki označujejo večjo verjetnost pojavov plazenj. Obratno velja za manjše vrednosti verjetnosti pojavljanja plazenj. Te so na sliki prikazane v odtenkih rumene in zelene barve. Z modrimi točkami so označene lokacije kartiranih plazov. Za lažjo orientacijo so v slike vključeni površinski vodni tokovi. Iz grafičnega prikaza najprimernejšega napovedovalnega modela je razvidno, da se območja z večjo možnostjo pojavljanja plazenj in večjim tveganjem pojavljajo v hribovitih predelih obravnavanega območja. A tudi območja, ki ležijo na položnejših predelih, niso povsem brez možnosti nastanka plazov. Slika 9.15: Grafični prikaz napovedovalnega modela Mu_vp_03, ki predstavlja verjetnost pojavljanja zemeljskih plazov. 9. Priloge 148

149 Slika 9.16: Grafični prikaz napovedovalnega modela Mu_vp_03, razdeljenega na stopnje ogroženosti. Preglednica 9.12: Razvrstitev rezultatov modelov po razredih tveganja. Statistični opis Stopnja Razredi Površina Delež Št. Delež ogroženosti tveganja (km2) površja plazov plazov < - 1,75 SD Ni (1) ,52 4,79 % 1 0,16 % - 1,75 SD - 1 SD Preostala (2) ,71 9,39 % 5 0,81 % - 1 SD Sr. vrednost Majhna (3) ,93 25,04 % 23 3,75 % Sr. vrednost 1,5 SD Srednja (4) ,96 54,10 % ,99 % > 1,5 SD Velika (5) ,53 6,67 % ,29 % Model je bil razdeljen na 27 razredov po 0,25 standardnega odklona, kjer razredi do vključno 13. predstavljajo območja z zelo majhnim tveganjem nastanka plazov, 14. razred predstavlja srednjo vrednost (Sr. vredn.), in razredi od vključno 15. dalje predstavljajo območja, kjer je verjetnost nastanka plazov večja. Za namen določitve ogroženosti zaradi plazov je bilo 27 razredov tveganja nadalje združeno v pet stopenj ogroženosti, prikazanih na sliki 9.16 in v preglednici V preglednici 9.12 stolpec "Statistični opis" podaja statistični razpon posameznih stopenj ogroženosti, kjer "SD" pomeni standardni odklon in "Sr. 9. Priloge 149

150 vrednost" predstavlja srednjo vrednost populacije. Drugi stolpec ("Stopnja ogroženosti") podaja opis ogroženosti, zadnji stolpec pa podaja razrede tveganja, ki so bili preklasificirani v pripadajoče stopnje ogroženosti. Statistični opis modela je podan v nadaljevanju. Porazdelitev površja obravnavanega območja glede na stopnje ogroženosti je podana na sliki % 4.79% 9.39% Stopnja ogroženosti % % Slika 9.17: Porazdelitev površja obravnavanega območja glede na stopnje ogroženosti. Št. plazov Stopnje ogroženosti Plazovi Plazovi kumulativno Slika 9.18: Pojavljanje plazov po razredih stopnje ogroženosti obravnavanega območja (model Mu_vp_03). 9. Priloge 150

151 Št. plazov % 50% 45% 40% 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% Delež površja Površje Plazovi Stopnje ogroženosti Slika 9.19: Porazdelitev razredov ogroženosti obravnavanega ozemlja in pojavljanje deležev plazov po teh razredih (model Mu_vp_03). Za model je bila izvedena tudi analize korelacije pojavov plazov glede na razrede stopnje ogroženosti obravnavanega območja (sliki 9.18 in 9.19). 29 plazov (4,72 %) se pojavlja na območjih, kjer je tveganje nastanka plazov majhno (1., 2. in 3. stopnja ogroženosti). Rezultati testa χ2 (preglednica 9.13) kažejo, da se značilno več plazov pojavlja na območjih, kjer je ogroženost zaradi plazov srednja do velika. Na območjih, kjer z današnjim stanjem poznavanja ni ogroženosti ali pa je ta zanemarljiva, se pojavlja le 1 plaz (0,18 %). Iz rezultatov testa χ 2 je možno sklepati, da je izbrani model precej zanesljiv, saj je tveganje minimalno (p < 0,000000). Preglednica 9.13: χ2 test napovedi pojavljanja plazov z modelom Mu_vp_03. Plazovi model Mu_vp_03 χ 2 = 447,04 df = 4 p < 0, Razred dejansko št. plazov pričakovano št. plazov D P χ 2 = (D-P)2/P , , , , , , , , , ,0102 Σ ,04 9. Priloge 151

152 Iz rezultatov primernosti modelov lahko povzamemo pomembnost posameznih prostorskih dejavnikov. Najpomembnejša dejavnika sta litološke lastnosti in naklon pobočja, sledijo površinski tipi (vegetacija, poraščenost itd.), valovitost terena ter bližina površinskih vodnih tokov in strukturnih elementov. Boljši rezultati modelov, dobljenih s faktorsko analizo so najverjetneje posledica podvrženosti metode regresijske analize ekstremom in majhnega števila vzorcev v učnem nizu nekaterih tipov plazov. 9. Priloge 152

153 9.5 OGROŽENOST PRED ZEMELJSKIMI PLAZOVI V VISOKOGORJU SLOVENIJE Bovška kotlina Obravnavano območje za izdelavo ogroženosti pred zemeljskimi plazovi v visokogorju je izbrano v zgornjem Posočju in sicer primer Bovške kotline (sliki 9.20 in 9.21), ki je dobro poseljena in zato primerna za izdelavo ocene ogroženosti. NE del bovške kotline Slika 9.20: Pogled na severnovzhodni del Bovške kotline. Pogled na Bovec s severa Slika 9.21: Pogled na južni del Bovške kotline. 9. Priloge 153

154 Na slikah 9.20 in 9.21 je Bovška kotlina prikazana kot tipična alpska kotlina, ki predstavlja ravninski svet med grebeni visokih alpskih vršacev. Hiter višinski prehod iz ravnine v strme bregove je lahko vzrok za nastanek različnih tipov zemeljskih plazov, ki pa imajo alpski značaj, kar pomeni, da so vezani na pojave porušitev v hribinah (hribinski planarni in klinasti zdrsi, hribinski podori, padanje skal in kamnov). Oceno ogroženost pred zemeljskimi plazovi smo izvedli po naslednjem postopku. Najprej smo izvedli terensko kartiranje vseh obstoječih pojavov porušitev naravnega ravnotežja površinskih zemeljskih plasti. Sledila je določitev ogroženosti s pomočjo tehnologije GIS. Uporabljeni so bili trije informacijski sloji, ki ustrezajo glavnim vplivnim dejavnikom, ki povzročajo zemeljsko plazenje. Prvi privzeti informacijski sloj je bil narejen na osnovi geološke kamninske zgradbe terena. Uporabili smo geološko karto v merilu 1: (slika 9.22), ki je bila narejena za potrebe popotresne obnove po velikonočnem potresu 1998.leta (M. Bavec, M. Toman in M. Poljak, 1999) Slika 9.22: Geološka karta Bovše kotline, izdelana v merilu 1: Priloge 154

155 Druga dva informacijska sloja sta izhajali iz digitalnega modela višin. Izdelan je bil informacijski sloj naklonov pobočij in informacijski sloj oblikovanosti površja. Postopek modeliranja z GIS za napoved ogroženosti pred zemeljskimi plazovi je potekal na standardni način: določitev vplivnih dejavnikov, ki povzročajo ogroženost, kategoriziranje vsakega vplivnega dejavnika v razrede, določitev pomembnosti posameznega dejavnika napram drugim, združitev dejavnikov v končno napoved ogroženosti, ugotavljanje uspešnosti napovedi ogroženosti glede na obstoječe pojave, morebitna poprava kategorizacije posameznih dejavnikov in njihove pomembnosti. Morfološko lahko razdelimo Bovško kotlino v tri enote. V prvo enoto spadaja strma ponekod tudi subvertikalna pobočja zgrajena iz karbonatnih kamnin, ki gradijo visokogorski alpski svet, ki obdaja kotlino. Fizikalno preperevanje in ledeniško delovanje je povzročilo nastanek številnih melišč in pobočnih gruščev, ki se iz strmih vesin pod srednje nagnjenimi naklonskimi koti pobočij spuščajo proti dnu kotline. To je druga morfološka enota. Zadnja je ravninski svet same Bovške doline, ki je nastala z nanosom prodnih kvartarnih sedimentov. V njo je reka Soča vrezala glonboko strugo in ustvarila visoke terase s strmimi pobočji, ki jih lahko uvrstimo v drugo enoto. Slika 9.23: Višinski pasovi Bovške kotline. 9. Priloge 155

156 Bovška kotlina leži na južnem robu Julijskih alp. Po kamninski sestavi pripada bovška kotlina, vsaj do srednje jure do zgornje krede slovenskemu bazenu, zato je obrobje kotline zgrajeno iz kamnin karbonatne platforme stratigrafskega razpona zg. Trias sp. Jura, medtem ko je njen osrednji del sestavljen pretežno iz klastičnih sedimentov globjemorskega bazena stratigrafskega razpona sr. Jura zg. Kreda. Največjo razširjenost imajo klastični, točneje turbiditni sedimenti (fliš) zg. Krede. V strukturnem smislu predstavlja bovška kotlina po B. Jurkovšku (1987) tektonsko udorino, ki je nastala na prostoru sinklinale (po Kossmatu, 1913) ali tektonskega okna (po Winklerju, 1920). Na podlagi raziskav se domneva, da bovska kotlina predstavlja sinklinalo v smeri SZ-JV tj. v»dinarski smeri«. Sinklinala je naknadno, zaradi horizontalnih premikov vdolž regionalnih dinarskih prelomov, stisnjena v smeri SZ-JV in je dobila značaj brahisinklinale. Pri tem so deli karbonatnih kamnin kaninskega in krnskega pogorja narinjeni na klastične kamnine jedra sinklinale, kar je vidno ponekod na robovih bovške kotline. V formiranju strukturne zgradbe ozemlja so torej pomembno vlogo odigrali dinarski prelomi. Od teh je najizrazitejši idrijski, isti tip prelomov je prisoten, toda v manjši meri tudi na območju Julijskih Alp. Opisane strukturne deformacije so potekale skozi neogen in so po S. Buserju (1987) in B. Jurkovšku (1987) regionalni prelomi nastali v pliocenu. Vsekakor je bil relief bovške kotline pred začetkom identičen z njeno strukturno zgradbo tj. sinklinalo ali strukturnim bazenom, kar je omogočilo odložitev debele skladovnice glacigenih sedimentov. Današnji položaj le-teh, kjer so starejši sedimenti na robovih in mlajši v osrednjem delu kotline, je lahko posledica tektonskega stopničastega pogrezanja ali zniževanja erozijske baze v času njihovega nastanka. Najmlajši postglacialni sedimenti holocena so horizontalni, brez vidnih znakov strukturnih deformacij. Naj naštejemo kamnine, ki grade obrobje in podlago Bovške kotline. Karbonatne kamnine so sestavljene pretežno iz plastovitega dachsteinskega apnenca zgornjetriasne starosti. Na območju Rombona in Krna je teren zgrajen delno iz glavnega dolomita ravno tako triasne starosti. Dolomit leži v superpozicijskem smislu pod apnencem, zaradi prelomov pa je njihov prvotni položaj naknadno porušen. Med karbonatne kamnine spadajo tudi jurski (liasni) apnenci, ki so v litološkem smislu podobni dachsteinskim apnencem. Jurski apnenci gradijo severni rob Polovnika in južno pobočje Kanina in Rombona. Pri Kalu Koritnici gradijo manjše dele terena plastovite karbonatne breče jurske starosti. Tudi te so uvrščene v enotno skladovnico karbonatnih kamnin. Klastične kamnine obsegajo v največji meri zgornjekredno flišno skladovnico. Ta je sestavljena iz kalkarenita in glinavca ali laporja. Pri Kalu Koritnici je flišna serija sestavljena iz plastovitih konglomeratov, sestavljenih iz prodnikov z lapornato-peščenim vezivom. V klastično skladovnico uvrščamo tudi rdeče laporje in lapornate apnence tipa scaglia. Ti zavzemajo ozek pas na obrobjih Bovške kotline in vzdolž doline Soče od Žage do Kobarida. Tipičen fliš, torej kalkarenit, glinavec in lapor zavzema osrednji del Bovške kotline, vendar ga večinoma prekrivajo kvartarni sedimenti. 9. Priloge 156

157 Kvartarni sedimenti so sestavljeni iz glacialnih, fluvialnih in koluvialnih sedimentov. V glacialne sedimente uvrščamo morenski material. Ta je v starejših delih sprijet in izdanja ponekod na severnem robu Bovške kotline. Mlajši deli so večinoma nesprijeti in delno pomešani s koluvialnim materialom. Ti sedimenti so prisotni v dolinah Soče in Koritnice, in sicer na njihovih pobočjih. Največjo površino pokriva morenski material na območju Drežnice, posamezne krpe morenskega materiala pa so tudi v visokogorskem svetu Kanina, Rombona in Krna. V fluvialne sedimente smo uvrstili rečno-ledeniške sedimente doline Soče in Koritnice ter rečne sedimente osrednjega dela Bovške kotline. Ti so odloženi v obliki rečnih teras, kjer je material deloma sprijet. Koluvialni sedimenti predstavljajo pobočni grušč, ki prekriva višja pobočja rečnih dolin kakor tudi nekatera strma pobočja v visokogorskem svetu. Material je sestavljen iz grušča različne granulacije in je praviloma nesprijet. Naštete kamnine so narinjene in razlomljene z tektonskimi strukturami narivi in prelomi. Narivni rob Julijskih Alp na slovenski bazen označuje krnški nariv, ki ga sledimo od doline Učje, preko bovčke kotline do krnskega pogorja. V narivnem kontaktu so v glavnem karbonatne kamnine na klastičnih. Narivni rob je najbolj izrazit v kaninskem in krnskem pogorju, medtem ko je v bovški kotllini v največji meri prekrit s kvartarnimi sedimenti. Tektonska zgradba je sestavljena iz regionalnih prelomov v smeri SZ-JV in SV-JZ. V skupini dinarskih prelomov je najizrazitejši idrijski, ki ga sledimo po dolini Soče od Žage do Kobarida. Naslednja skupina dinarskih prelomov se razteza od krnskega pogorja do bovške kotline. Prelomne, zdrobljene in milotizirane cone so dobro vidne v karbonatnem kamninskem kompleksu krnskega kakor tudi kaninskega in robonskega pogorja, medtem ko so v bovški kotlini prelomi prekriti s kvartarnimi sedimenti. V drugi skupini so prelomi v smeri SV-JZ. Od teh sta najbolj izrazita preloma vzdolž reke Soče (Trenta Bovec) in prelom ob severnem pobočju Svinjaka. Slednji se po podatkih vrtanja podanih v članku D Kuščerja in dr. (1974) podaljšuje pod kvartarnimi sedimenti bovške kotline do Žage. Glede strukturne zgradbe same bovške kotline domnevamo, da prelomi niso vplivali na najmlajše rečne sedimente, ki gradijo njen osrednji del. Točneje rečni sedimenti so horizontalni z blagim strmcem proti jugozahodu in imajo po tekočih geofizikalnih podatkih dokaj enotno debelino. Izrazito povečanje debeline kvartarnih sedimentov v Bovški kotlini na delu od Čezsoče proti jugozahodu (Kuščer in dr., 1974) pa je lahko pogojeno z erozijo kvartarne podlage ali njenim sinsedimentacijskim prelamlanjem in pogrezanjem. Možnost nastanka podorov, plazov in padanje kamnov je odvisna od pogojev, ki vladajo v naravi. Ti pogoji so pri modeliranju predstavljeni kot kombinacije različnih vplivnih dejavnikov. Pri izdelavi karte ogroženosti so bili upoštevani naslednji vplivni dejavniki: Inženirsko geološke lastnosti kamnin Geomorfološka dejavnika: o naklon pobočja o oblikovanost površja Inženirsko geološke lastnosti kamnin so bile določene s podrobnim inženirskogeološkim kartiranjem po potresu 1998, kateremu so bili pridruženi izkopi raziskovalnih jaškov, vrtanje vrtin (20), popisi poškodb v naravi in zgradbah, itd. Vse kamnine, ki nastopajo na območju Bovške kotline, smo za določitev ogroženosti pred zemeljskimi plazovi uvrstili v štiri inženirskogeološke (IG) enote na podlagi njihovih geomehanskih lastnosti (preglednica 9.14). To so IG enote z zelo dobrimi, dobrimi, slabimi in zelo slabimi geomehanskimi 9. Priloge 157

158 lastnostmi. Na osnovi preglednice 9.14 je bila izdelana reklasificirana geološka karta Bovške kotline (slika 9.24). Preglednica 9.14: IG enote uvrščene v posamezen razred geomehanskih lastnosti. Geomehanske lastnosti IG enot zelo dobre dobre slabe zelo slabe Opis IG enote dachsteinski apnenec, glavni dolomit, mikritni in oolitni apnenec; mikritni in lapornati apnenci karbonatna breča; morena (til) morena; pobočni grušč; prod, pesek in melj fliš (kalkarenit, glinavec in lapor) Reklasificirana IG karta Slika 9.24: Reklasificirana inženirsko-geološka karta Bovške kotline, izdelana glede na geološke lastnosti IG enot in v merilu 1: Priloge 158

159 Kot drugi vplivni dejavnik, ki je bil vpeljan v modeliranje izdelave ocene ogroženosti, je bil naklon pobočja. Strmejši naklon pomeni večji vpliv delovanja gravitacije in s tem povečevanje ogroženosti. Pod nagibi blažjimi od 7º ne more priti do pojavov nestabilnosti, med 7º in 20º nastopa že večja možnost nastajanja ogrožujočih pojavov nestabilnosti, pri naklonih med 20º in 30º se pojavom zemljinskih zdrsov že priključijo prvi pojavi hribinskih planarnih in klinastih zdrsov, nad nagibi 30º pa se možnost nastanka vseh vrst nestabilnih pojavov zaradi nagiba pobočja močno poveča. Na splošno tudi velja, da je gradnja gradbenih objektov pri nagibih pobočij večjih od 30º zelo otežena. Karta nagibov površin Bovške kotline je prikazana na sliki 9.25, pri čemer temnejša barva pomeni večji nagib. Slika 9.25: Karta nagibov površin Bovške kotline, izdelana v merilu 1: Naslednji informacijski sloj, ki smo ga vključili v modeliranje, je oblikovanost površja. Območja stekanja vode oziroma udorin na pobočjih smo posebej izločili in jih prikazali kot samostojni informacijski sloj (slika 9.26). Za ta območja velja, da se ogroženost nastanka zemeljskih plazov poveča. 9. Priloge 159

160 Konkavna območja Slika 9.26: Karta konkavnih območij Bovške kotline, izdelana v merilu 1: Pri kartiranju smo izločili naslednje ogrožajoče pojave: o melišča, o podori, o padanje kamnov, o plazovi. Na splošno teh pojavov v Bovški kotlini ni mnogo. Nekaj primerov je prikazano na slikah od 9.27 do Na osnovi analize ogrožujočih pojavov smo postavili pravila združevanja informacijskih slojev v končno napoved (slika 9.33). Tako je nastala končna karta ocene ogroženosti Bovške kotline pred zemeljskimi plazovi (slika 9.34), ki ozemlje deli v štiri območja različne ogroženosti. 9. Priloge 160

161 Slika 9.27: Melišče, ki se nahaja neposredno nad naseljem in ogroža posamezne hiše. Slika 9.28: Eden redkih gruščnatih zemljinskih plazov na pregledanem območju. 9. Priloge 161

162 Slika 9.29: Velik hribinski planarni zdrs na južni strani bovške kotline, ki je nastal leta Slika 9.30: Razpoke hribinskega podora od blizu. 9. Priloge 162

163 Slika 9.31: Podori nastali ob potresu leta 1998 na apnencih na severni strani nad Bovcem. Slika 9.32: Obsežna melišča na severni strani Bovške kotline. 9. Priloge 163

164 Slika 9.33: Način združevanja informacijskih slojev v končno napoved ogroženosti Bovške kotline zaradi zemeljskih plazov ob uporabi 4 razredov ogroženosti. 9. Priloge 164

165 Slika 9.34: Karta ogroženosti Bovške kotline pred zemeljskimi plazovi, razdeljena na 4 območja (razrede) ogroženosti: ni ogroženosti (siva barva), majhna ogroženost (rumena barva), srednja ogroženost (modra barva), velika ogroženost (rdeča barva). 9. Priloge 165

166 9.6 DELITEV OBČIN V SLOVENIJI GLEDE NA STOPNJO OGROŽENOSTI PRED DELOVANJEM ZEMELJSKIH PLAZOV Za 192 občin v Sloveniji smo uporabili predlagano metodologijo delitve zemljišč na 5 razredov ogroženosti (zelo velika ogroženost ZVO, velika ogroženost VO, srednja ogroženost SO, majhna ogroženost MO, zelo majhna ogroženost ZMO). Tako smo določili vrstni red slovenskih občin glede na delež ogroženih območij posameznega razreda ogroženosti v občini zaradi delovanja zemeljskih plazov (preglednica 9.15). Karta Slovenije s prikazanimi mejami občin glede na delež zelo ogroženih območij in ogroženih območij je prikazana na sliki Nato smo vrstni občin korigirali z upoštevanjem velikosti posamezne občine (površine v km 2 ) (preglednica 9.16). Karta Slovenije s prikazanimi mejami občin in njihovo ogroženostjo zaradi delovanja zemeljskih plazov utežena z deležem občine v površini Slovenije je prikazana na sliki Preglednica 9.15: Vrstni red občin v Sloveniji glede na delež ogroženih območij posameznega razreda ogroženosti v občini zaradi delovanja zemeljskih plazov. # OBČINA POVRŠINA (km2) ZVO VO SO MO ZMO 1 CERKVENJAK % 1.09% 15.74% 0.00% 0.00% 2 GORNJI PETROVCI % 0.00% 20.18% 0.00% 0.00% 3 ŠALOVCI % 0.00% 25.11% 0.00% 0.00% 4 KUZMA % 1.23% 24.28% 0.00% 0.00% 5 GRAD % 0.00% 24.36% 3.49% 0.00% 6 HODOŠ % 0.00% 32.51% 0.00% 0.00% 7 LUKOVICA % 7.41% 6.62% 1.42% 20.86% 8 JURŠINCI % 0.00% 39.28% 0.00% 0.00% 9 SVETI ANDRAŽ V SLOV. GORICAH % 0.00% 44.16% 0.00% 0.00% 10 LJUTOMER % 6.49% 39.78% 0.00% 0.00% 11 MORAVSKE TOPLICE % 0.37% 45.98% 0.00% 0.00% 12 KOBILJE % 0.19% 48.13% 0.00% 0.00% 13 DOL PRI LJUBLJANI % 0.00% 46.39% 0.00% 3.75% 14 LJUBLJANA % 2.11% 40.43% 0.57% 7.46% 15 DESTRNIK % 21.35% 31.67% 0.00% 0.00% 16 DORNAVA % 3.76% 49.27% 0.00% 0.00% 17 SVETI JURIJ % 38.82% 14.89% 0.00% 0.00% 18 OPLOTNICA % 0.00% 9.69% 37.12% 7.73% 19 ROGAŠKA SLATINA % 1.95% 31.13% 15.51% 6.36% 20 PUCONCI % 0.00% 55.33% 0.00% 0.00% 21 RADENCI % 45.78% 12.30% 0.00% 0.00% 22 RAZKRIŽJE % 0.00% 59.02% 0.00% 0.00% 23 ORMOŽ % 24.27% 32.85% 2.68% 0.00% 24 LITIJA % 5.18% 21.87% 0.50% 32.26% 25 LENDAVA % 13.99% 47.55% 0.00% 0.00% 26 ŠENTJERNEJ % 6.70% 15.87% 5.14% 35.53% 27 ŠKOFJA LOKA % 14.91% 23.94% 5.85% 20.74% 28 GORENJA VAS-POLJANE % 16.19% 19.40% 3.57% 26.33% 29 ŠKOFLJICA % 0.91% 35.42% 0.00% 29.36% 30 DOBROVA-POLHOV GRADEC % 9.60% 30.04% 1.63% 24.59% 31 BREŽICE % 13.44% 27.60% 11.90% 13.99% 32 BREZOVICA % 3.07% 8.35% 0.00% 57.91% 33 PTUJ % 12.22% 57.15% 0.00% 0.00% 34 ŠKOCJAN % 8.80% 19.67% 20.45% 21.18% 35 CELJE % 0.41% 50.45% 8.57% 10.77% 36 TRNOVSKA VAS % 14.20% 56.86% 0.00% 0.00% 37 KRŠKO % 13.86% 24.22% 14.08% 19.32% 9. Priloge 166

167 38 BRASLOVČE % 7.21% 39.23% 0.68% 24.39% 39 TRBOVLJE % 8.82% 15.01% 1.38% 47.13% 40 DOBROVNIK % 32.91% 39.67% 0.00% 0.00% 41 TABOR % 40.68% 23.35% 0.66% 8.78% 42 LAŠKO % 7.68% 32.45% 12.33% 21.32% 43 ŽIROVNICA % 0.00% 37.24% 0.00% 36.90% 44 SEVNICA % 17.15% 23.51% 14.25% 19.46% 45 VELENJE % 2.26% 52.49% 1.99% 18.04% 46 TRZIN % 14.99% 51.41% 2.41% 6.26% 47 POLZELA % 0.00% 38.07% 2.98% 34.50% 48 RADOVLJICA % 4.19% 33.46% 16.24% 22.16% 49 ROGAŠOVCI % 11.21% 65.09% 0.00% 0.00% 50 VELIKA POLANA % 0.00% 76.45% 0.00% 0.00% 51 ROGATEC % 0.00% 74.48% 2.29% 0.00% 52 SLOVENSKE KONJICE % 4.34% 57.74% 2.31% 14.23% 53 TRŽIČ % 23.11% 25.26% 4.78% 26.58% 54 DOMŽALE % 13.52% 48.20% 3.48% 14.96% 55 RADEČE % 36.89% 17.62% 2.88% 23.16% 56 VRHNIKA % 2.59% 20.64% 0.00% 58.49% 57 ŠMARTNO OB PAKI % 0.00% 34.03% 6.36% 41.34% 58 ŠOŠTANJ % 0.28% 38.36% 3.58% 39.69% 59 ŽALEC % 2.54% 44.22% 11.97% 23.26% 60 JESENICE % 28.52% 21.93% 2.48% 29.23% 61 IG % 0.00% 23.71% 0.00% 59.19% 62 ZAGORJE OB SAVI % 4.98% 22.02% 13.56% 42.72% 63 SLOVENSKA BISTRICA % 12.61% 24.51% 21.06% 25.13% 64 HRASTNIK % 5.96% 34.39% 13.37% 29.77% 65 VRANSKO % 32.22% 19.93% 1.96% 29.67% 66 METLIKA % 16.68% 8.22% 4.48% 54.41% 67 VOJNIK % 2.48% 68.56% 0.61% 12.40% 68 KRANJSKA GORA % 5.85% 19.58% 5.59% 53.08% 69 ČRENŠOVCI % 0.00% 84.19% 0.00% 0.00% 70 MORAVČE % 0.40% 19.55% 7.36% 56.88% 71 ŠENTJUR PRI CELJU % 1.99% 56.70% 20.24% 5.50% 72 PIRAN % 58.71% 21.63% 0.00% 4.72% 73 MEDVODE % 13.43% 27.79% 20.10% 24.29% 74 KOBARID % 21.99% 16.60% 13.30% 33.93% 75 GORNJA RADGONA % 22.59% 62.63% 1.22% 0.00% 76 CANKOVA % 0.00% 86.72% 0.00% 0.00% 77 AJDOVŠČINA % 28.44% 8.32% 0.00% 50.55% 78 KOMENDA % 4.61% 50.29% 30.59% 2.37% 79 TURNIŠČE % 0.09% 88.27% 0.00% 0.00% 80 HORJUL % 5.81% 66.88% 0.00% 15.91% 81 ŽETALE % 4.79% 81.46% 1.66% 0.99% 82 ODRANCI % 0.00% 88.97% 0.00% 0.00% 83 PREDDVOR % 4.62% 17.38% 13.60% 53.48% 84 NAKLO % 0.00% 40.80% 48.31% 0.00% 85 BOVEC % 2.23% 13.55% 3.50% 70.07% 86 KRANJ % 11.90% 36.31% 26.83% 15.08% 87 BOROVNICA % 0.00% 21.40% 0.00% 69.12% 88 JEZERSKO % 26.38% 26.84% 4.36% 33.08% 89 KRIŽEVCI % 48.19% 43.01% 0.00% 0.00% 90 PREBOLD % 20.40% 35.97% 2.19% 32.81% 91 DUPLEK % 2.07% 65.83% 24.04% 0.00% 92 ŽELEZNIKI % 15.10% 31.48% 9.84% 35.58% 93 MOZIRJE % 0.00% 67.08% 1.77% 23.20% 94 ŠMARJE PRI JELŠAH % 0.38% 66.03% 23.67% 1.96% 95 MAJŠPERK % 10.44% 77.43% 5.23% 0.00% 96 VODICE % 6.28% 2.55% 67.87% 16.43% 97 BISTRICA OB SOTLI % 0.00% 29.34% 45.07% 18.78% 98 PODČETRTEK % 0.00% 67.58% 15.46% 10.22% 99 PREVALJE % 50.22% 32.60% 5.29% 5.23% 9. Priloge 167

168 100 LENART % 4.42% 68.48% 20.65% 0.00% 101 CERKNO % 6.68% 47.38% 8.68% 30.83% 102 BLED % 0.00% 30.57% 1.88% 61.14% 103 VIPAVA % 32.77% 12.94% 0.00% 48.42% 104 GORNJI GRAD % 0.00% 52.73% 4.58% 36.90% 105 TOLMIN % 18.78% 13.98% 32.34% 29.26% 106 HOČE-SLIVNICA % 27.71% 22.19% 41.39% 3.83% 107 SLOVENJ GRADEC % 11.98% 54.16% 11.72% 17.54% 108 ŠTORE % 1.50% 63.20% 25.34% 6.26% 109 NOVO MESTO % 26.13% 4.60% 10.17% 55.63% 110 KAMNIK % 6.90% 32.50% 6.30% 50.90% 111 VIDEM % 1.88% 94.77% 0.00% 0.00% 112 NAZARJE % 1.27% 36.31% 5.92% 53.17% 113 RAČE-FRAM % 39.45% 18.45% 36.31% 2.51% 114 KOČEVJE % 3.37% 1.44% 0.22% 91.86% 115 TREBNJE % 16.32% 23.57% 15.25% 41.74% 116 GORIŠNICA % 1.42% 92.90% 2.63% 0.00% 117 DOBRNA % 8.58% 64.33% 1.27% 22.82% 118 NOVA GORICA % 29.07% 11.84% 0.40% 55.84% 119 ČRNOMELJ % 8.12% 2.43% 0.19% 86.63% 120 MARIBOR % 13.37% 70.05% 10.53% 3.49% 121 BELTINCI % 0.76% 96.79% 0.00% 0.00% 122 RIBNICA NA POHORJU % 1.02% 31.64% 14.74% 50.18% 123 OSILNICA % 21.02% 0.00% 0.00% 76.59% 124 LOGATEC % 3.31% 16.32% 5.71% 72.47% 125 ZREČE % 3.13% 15.43% 51.53% 27.74% 126 MENGEŠ % 44.22% 20.89% 4.92% 28.01% 127 RAVNE NA KOROŠKEM % 15.40% 45.06% 25.00% 12.60% 128 LOVRENC NA POHORJU % 8.15% 22.09% 34.76% 33.09% 129 BOHINJ % 1.15% 22.09% 1.03% 73.88% 130 MIRNA PEČ % 41.55% 4.77% 0.01% 51.90% 131 LUČE % 0.00% 50.28% 0.61% 47.37% 132 ILIRSKA BISTRICA % 32.63% 6.45% 0.00% 59.22% 133 KOZJE % 14.16% 31.68% 28.77% 23.71% 134 MURSKA SOBOTA % 1.23% 97.12% 0.00% 0.00% 135 TIŠINA % 0.11% 98.27% 0.00% 0.00% 136 IVANČNA GORICA % 7.34% 10.91% 0.00% 80.15% 137 KOMEN % 6.35% 0.42% 0.00% 91.66% 138 KOPER % 68.17% 6.66% 0.00% 23.62% 139 SOLČAVA % 16.42% 36.05% 0.54% 45.67% 140 LJUBNO % 0.00% 91.06% 0.45% 7.28% 141 PODVELKA % 16.31% 22.81% 44.30% 15.55% 142 MISLINJA % 3.66% 22.80% 50.00% 22.51% 143 PODLEHNIK % 1.11% 97.88% 0.00% 0.00% 144 ČRNA NA KOROŠKEM % 1.96% 25.62% 17.39% 54.04% 145 POSTOJNA % 25.48% 7.52% 0.30% 65.84% 146 KIDRIČEVO % 34.92% 64.29% 0.00% 0.00% 147 BENEDIKT % 2.15% 97.09% 0.00% 0.00% 148 RADLJE OB DRAVI % 13.94% 58.37% 20.91% 6.07% 149 IDRIJA % 2.39% 27.47% 5.04% 64.41% 150 GROSUPLJE % 12.47% 21.34% 0.00% 65.79% 151 CERKNICA % 0.00% 23.47% 0.00% 76.28% 152 ŽIRI % 51.40% 40.66% 0.00% 7.68% 153 DIVAČA % 32.63% 3.04% 0.00% 64.16% 154 SEŽANA % 6.63% 0.00% 0.00% 93.25% 155 IZOLA % 92.57% 2.38% 0.00% 5.04% 156 BRDA % 80.84% 9.22% 3.95% 5.99% 157 KANAL % 59.12% 5.49% 12.84% 22.55% 158 ŠEMPETER-VRTOJBA % 51.50% 48.50% 0.00% 0.00% 159 HRPELJE-KOZINA % 26.61% 1.64% 0.00% 71.75% 160 KOSTEL % 25.01% 4.64% 0.00% 70.34% 161 SELNICA OB DRAVI % 24.58% 21.41% 28.97% 25.03% 9. Priloge 168

169 162 VUZENICA % 21.62% 61.21% 0.00% 17.17% 163 CERKLJE NA GORENJSKEM % 13.81% 39.25% 15.19% 31.75% 164 PIVKA % 13.36% 5.90% 0.00% 80.75% 165 MUTA % 10.55% 65.30% 21.43% 2.71% 166 MEŽICA % 10.18% 33.08% 14.48% 42.27% 167 DRAVOGRAD % 9.87% 55.79% 31.03% 3.32% 168 VELIKE LAŠČE % 8.44% 34.76% 0.00% 56.80% 169 RIBNICA % 5.66% 20.86% 0.00% 73.48% 170 SVETA ANA % 3.33% 96.67% 0.00% 0.00% 171 VITANJE % 2.57% 22.12% 48.28% 27.04% 172 RUŠE % 2.47% 31.57% 48.54% 17.42% 173 LOŠKI POTOK % 2.08% 1.60% 0.00% 96.32% 174 ŠENČUR % 1.36% 82.82% 14.52% 1.31% 175 DOLENJSKE TOPLICE % 1.24% 4.43% 5.20% 89.13% 176 SEMIČ % 1.18% 0.00% 0.00% 98.82% 177 MIREN-KOSTANJEVICA % 1.07% 9.83% 0.00% 89.09% 178 DOBREPOLJE % 0.93% 7.37% 0.00% 91.70% 179 ŠENTILJ % 0.62% 41.06% 58.32% 0.00% 180 ŽUŽEMBERK % 0.50% 0.36% 0.48% 98.66% 181 SODRAŽICA % 0.26% 32.33% 0.00% 67.41% 182 KUNGOTA % 0.07% 98.34% 1.59% 0.00% 183 VERŽEJ % 0.00% % 0.00% 0.00% 184 MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU % 0.00% % 0.00% 0.00% 185 STARŠE % 0.00% % 0.00% 0.00% 186 HAJDINA % 0.00% % 0.00% 0.00% 187 MARKOVCI % 0.00% % 0.00% 0.00% 188 PESNICA % 0.00% 84.92% 15.08% 0.00% 189 ZAVRČ % 0.00% 77.48% 22.52% 0.00% 190 DOBJE % 0.00% 76.51% 23.49% 0.00% 191 BLOKE % 0.00% 29.61% 0.00% 70.39% 192 LOŠKA DOLINA % 0.00% 5.92% 0.00% 94.08% 9. Priloge 169

170 Slika 9.35: Karta Slovenije s prikazom občin in njihove ogroženosti zaradi delovanja zemeljskih plazov. 9. Priloge 170

171 Preglednica 9.16: Vrstni red občin v Sloveniji glede na delež ogroženih območij posameznega razreda ogroženosti v občini zaradi delovanja zemeljskih plazov, uteženih z deležem občine v površini Slovenije. # OBČINA POVRŠINA DELEŽ ZVO VO SO MO ZMO (km2) 1 LJUBLJANA % % % % % % 2LITIJA % % % % % % 3 KRŠKO % % % % % % 4 BREŽICE % % % % % % 5ORMOŽ % % % % % % 6 MORAVSKE TOPLICE % % % % % % 7 SEVNICA % % % % % % 8LJUTOMER % % % % % % 9 SLOVENSKA BISTRICA % % % % % % 10 GORNJI PETROVCI % % % % % % 11 GORENJA VAS-POLJANE % % % % % % 12 LAŠKO % % % % % % 13 ŠKOFJA LOKA % % % % % % 14 PUCONCI % % % % % % 15 LUKOVICA % % % % % % 16 LENDAVA % % % % % % 17 ŠALOVCI % % % % % % 18 KRANJSKA GORA % % % % % % 19 DOBROVA-POLHOV GRADEC % % % % % % 20 BOVEC % % % % % % 21 ŠENTJERNEJ % % % % % % 22 ŠENTJUR PRI CELJU % % % % % % 23 ROGAŠKA SLATINA % % % % % % 24 TRŽIČ % % % % % % 25 AJDOVŠČINA % % % % % % 26 RADOVLJICA % % % % % % 27 CELJE % % % % % % 28 BREZOVICA % % % % % % 29 KOBARID % % % % % % 30 GRAD % % % % % % 31 ZAGORJE OB SAVI % % % % % % 32 SVETI JURIJ % % % % % % 33 VRHNIKA % % % % % % 34 JURŠINCI % % % % % % 35 TOLMIN % % % % % % 36 ŽALEC % % % % % % 37 VELENJE % % % % % % 38 SLOVENSKE KONJICE % % % % % % 39 PTUJ % % % % % % 40 CERKVENJAK % % % % % % 41 ŠKOCJAN % % % % % % 42 METLIKA % % % % % % 43 GORNJA RADGONA % % % % % % 44 KOČEVJE % % % % % % 45 ŠOŠTANJ % % % % % % 46 KUZMA % % % % % % 47 IG % % % % % % 48 DOL PRI LJUBLJANI % % % % % % 9. Priloge 171

172 49 DESTRNIK % % % % % % 50 TRBOVLJE % % % % % % 51 BRASLOVČE % % % % % % 52 OPLOTNICA % % % % % % 53 ŠKOFLJICA % % % % % % 54 KRANJ % % % % % % 55 DOMŽALE % % % % % % 56 RADENCI % % % % % % 57 JESENICE % % % % % % 58 DORNAVA % % % % % % 59 ŽELEZNIKI % % % % % % 60 HODOŠ % % % % % % 61 BLED % % % % % % 62 VOJNIK % % % % % % 63 MEDVODE % % % % % % 64 ŽIROVNICA % % % % % % 65 NOVO MESTO % % % % % % 66 KOBILJE % % % % % % 67 RADEČE % % % % % % 68 TREBNJE % % % % % % 69 SVETI ANDRAŽ V SLOV % % % % % % GORICAH 70 MORAVČE % % % % % % 71 HRASTNIK % % % % % % 72 ROGAŠOVCI % % % % % % 73 PREDDVOR % % % % % % 74 TABOR % % % % % % 75 ROGATEC % % % % % % 76 KAMNIK % % % % % % 77 ČRNOMELJ % % % % % % 78 NOVA GORICA % % % % % % 79 VRANSKO % % % % % % 80 ŠMARJE PRI JELŠAH % % % % % % 81 DOBROVNIK % % % % % % 82 CERKNO % % % % % % 83 POLZELA % % % % % % 84 ILIRSKA BISTRICA % % % % % % 85 SLOVENJ GRADEC % % % % % % 86 LENART % % % % % % 87 PIRAN % % % % % % 88 MOZIRJE % % % % % % 89 TRNOVSKA VAS % % % % % % 90 JEZERSKO % % % % % % 91 VIPAVA % % % % % % 92 BOHINJ % % % % % % 93 ČRENŠOVCI % % % % % % 94 GORNJI GRAD % % % % % % 95 MAJŠPERK % % % % % % 96 KOPER % % % % % % 97 VELIKA POLANA % % % % % % 98 ŽETALE % % % % % % 99 PODČETRTEK % % % % % % 100 KRIŽEVCI % % % % % % 101 CANKOVA % % % % % % 102 RAZKRIŽJE % % % % % % 103 BOROVNICA % % % % % % 9. Priloge 172

173 104 PREVALJE % % % % % % 105 LOGATEC % % % % % % 106 MARIBOR % % % % % % 107 HORJUL % % % % % % 108 IVANČNA GORICA % % % % % % 109 PREBOLD % % % % % % 110 ŠMARTNO OB PAKI % % % % % % 111 DUPLEK % % % % % % 112 NAKLO % % % % % % 113 KOMENDA % % % % % % 114 TURNIŠČE % % % % % % 115 VIDEM % % % % % % 116 HOČE-SLIVNICA % % % % % % 117 POSTOJNA % % % % % % 118 VODICE % % % % % % 119 TRZIN % % % % % % 120 BISTRICA OB SOTLI % % % % % % 121 IDRIJA % % % % % % 122 LUČE % % % % % % 123 GORIŠNICA % % % % % % 124 RAČE-FRAM % % % % % % 125 LOVRENC NA POHORJU % % % % % % 126 KOMEN % % % % % % 127 ČRNA NA KOROŠKEM % % % % % % 128 BELTINCI % % % % % % 129 KOZJE % % % % % % 130 ZREČE % % % % % % 131 NAZARJE % % % % % % 132 RIBNICA NA POHORJU % % % % % % 133 SOLČAVA % % % % % % 134 RAVNE NA KOROŠKEM % % % % % % 135 MISLINJA % % % % % % 136 PODVELKA % % % % % % 137 MURSKA SOBOTA % % % % % % 138 ŠTORE % % % % % % 139 LJUBNO % % % % % % 140 DOBRNA % % % % % % 141 OSILNICA % % % % % % 142 MIRNA PEČ % % % % % % 143 ODRANCI % % % % % % 144 RADLJE OB DRAVI % % % % % % 145 TIŠINA % % % % % % 146 CERKNICA % % % % % % 147 KIDRIČEVO % % % % % % 148 GROSUPLJE % % % % % % 149 PODLEHNIK % % % % % % 150 MENGEŠ % % % % % % 151 SEŽANA % % % % % % 152 DIVAČA % % % % % % 153 BENEDIKT % % % % % % 154 ŽIRI % % % % % % 155 KANAL % % % % % % 156 BRDA % % % % % % 157 HRPELJE-KOZINA % % % % % % 158 PIVKA % % % % % % 9. Priloge 173

174 159 IZOLA % % % % % % 160 SELNICA OB DRAVI % % % % % % 161 KOSTEL % % % % % % 162 VUZENICA % % % % % % 163 CERKLJE NA GORENJSKEM % % % % % % 164 DRAVOGRAD % % % % % % 165 VELIKE LAŠČE % % % % % % 166 RIBNICA % % % % % % 167 ŠEMPETER-VRTOJBA % % % % % % 168 MUTA % % % % % % 169 LOŠKI POTOK % % % % % % 170 MEŽICA % % % % % % 171 SEMIČ % % % % % % 172 VITANJE % % % % % % 173 RUŠE % % % % % % 174 DOLENJSKE TOPLICE % % % % % % 175 SVETA ANA % % % % % % 176 DOBREPOLJE % % % % % % 177 ŽUŽEMBERK % % % % % % 178 MIREN-KOSTANJEVICA % % % % % % 179 ŠENČUR % % % % % % 180 ŠENTILJ % % % % % % 181 SODRAŽICA % % % % % % 182 KUNGOTA % % % % % % 183 PESNICA % % % % % % 184 STARŠE % % % % % % 185 MARKOVCI % % % % % % 186 BLOKE % % % % % % 187 HAJDINA % % % % % % 188 ZAVRČ % % % % % % 189 DOBJE % % % % % % 190 MIKLAVŽ NA DRAVSKEM % % % % % % POLJU 191 VERŽEJ % % % % % % 192 LOŠKA DOLINA % % % % % % 9. Priloge 174

175 Slika 9.36: Karta Slovenije s prikazom občin in njihove ogroženosti zaradi delovanja zemeljskih plazov, utežena z deležem občine v površini Slovenije. 9. Priloge 175

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

TEMELJNI TERMINI V GEOGRAFIJI NARAVNIH NESREČ

TEMELJNI TERMINI V GEOGRAFIJI NARAVNIH NESREČ razprave Dela 35 2011 73 101 TEMELJNI TERMINI V GEOGRAFIJI NARAVNIH NESREČ dr. Karel Natek Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana e-mail: karel.natek@guest.arnes.si

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Uradni list. Republike Slovenije Št. 110 Ljubljana, sreda DRŽAVNI ZBOR Zakon o urejanju prostora

Uradni list. Republike Slovenije Št. 110 Ljubljana, sreda DRŽAVNI ZBOR Zakon o urejanju prostora Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: info@uradni-list.si Št. 110 Ljubljana, sreda 18. 12. 2002 Cena 1700 SIT ISSN 1318-0576 Leto XII DRŽAVNI ZBOR 5386. Zakon o urejanju

More information

ŠKODA ZARADI NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI MED LETOMA 1991 IN 2008

ŠKODA ZARADI NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI MED LETOMA 1991 IN 2008 ŠKODA ZARADI NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI MED LETOMA 1991 IN 2008 DAMAGE CAUSED BY NATURAL DISASTERS IN SLOVENIA BETWEEN 1991 AND 2008 UDK 91:504.4(497.4)"1991/2008" Matija Zorn dr., ZRC SAZU, Geografski

More information

Območja pomembnega vpliva poplav

Območja pomembnega vpliva poplav Blažo Đurović in sodelavci Območja pomembnega vpliva poplav Izdelava strokovnih podlag za izvajanje poplavne direktive v obdobju 2009-2015 Kako živeti s poplavami? Ozaveščevalni dogodek na območjih pomembnega

More information

PROJEKT RECALL: ODPORNOST EVROPSKIH SKUPNOSTI OB LOKALNIH ZEMELJSKIH PLAZOVIH

PROJEKT RECALL: ODPORNOST EVROPSKIH SKUPNOSTI OB LOKALNIH ZEMELJSKIH PLAZOVIH PROJEKT RECALL: ODPORNOST EVROPSKIH SKUPNOSTI OB LOKALNIH ZEMELJSKIH PLAZOVIH PROJECT RECALL: RESILIENT EUROPEAN COMMUNITIES AGAINST LOCAL LANDSLIDES Mateja Jemec Auflič dr., Geološki zavod Slovenije,

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

IZDELAVA OCENE TVEGANJA

IZDELAVA OCENE TVEGANJA IZDELAVA OCENE TVEGANJA Lokacija dokumenta Intranet / Oddelek za pripravljenost in odzivanje na grožnje Oznaka dokumenta Verzija dokumenta Izdelava ocene tveganja ver.1/2011 Zamenja verzijo Uporabnik dokumenta

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

MOBILIZACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V KRIZI PRIMER POPLAV LETA 1990 NA GORENJSKEM

MOBILIZACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V KRIZI PRIMER POPLAV LETA 1990 NA GORENJSKEM UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Marko Gril MOBILIZACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V KRIZI PRIMER POPLAV LETA 1990 NA GORENJSKEM diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

ZADRŽEVALNIKI V SLOVENIJI

ZADRŽEVALNIKI V SLOVENIJI I. KONGRES O VODAH SLOVENIJE 202 22. marec 202, Ljubljana, Slovenija ZADRŽEVALNIKI V SLOVENIJI Nina Humar, Andrej Kryžanowski 2 Hidrotehnik Ljubljana d.d., Slovenčeva ulica 97, 000 Ljubljana 2 Univerza

More information

POPLAVNI DOGODEK 2012 IN POPISANE POPLAVNE ŠKODE KOT PODLAGA ZA IZDELAVO SLOVENSKIH KRIVULJ POPLAVNE ŠKODE

POPLAVNI DOGODEK 2012 IN POPISANE POPLAVNE ŠKODE KOT PODLAGA ZA IZDELAVO SLOVENSKIH KRIVULJ POPLAVNE ŠKODE - 94 - doc. dr. Primož BANOVEC * Andrej CVERLE** Vesna VIDMAR** POPLAVNI DOGODEK 2012 IN POPISANE POPLAVNE ŠKODE KOT PODLAGA ZA IZDELAVO SLOVENSKIH KRIVULJ POPLAVNE ŠKODE POVZETEK Poplavni dogodek novembra

More information

UPRAVLJANJE POŽARNO OGROŽENIH OBMOČIJ NA KRASU UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA ZNANOSTI O OKOLJU DIPLOMSKO DELO. Teja MRŽEK

UPRAVLJANJE POŽARNO OGROŽENIH OBMOČIJ NA KRASU UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA ZNANOSTI O OKOLJU DIPLOMSKO DELO. Teja MRŽEK UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA ZNANOSTI O OKOLJU UPRAVLJANJE POŽARNO OGROŽENIH OBMOČIJ NA KRASU DIPLOMSKO DELO Teja MRŽEK Mentorica: doc. dr. Mojca Golobič Nova Gorica, 2008 ZAHVALA Mentorici doc.

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

KAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI

KAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI Nina HUMAR * doc. dr. Andrej KRYŽANOWSKI ** - 172 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA KAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI POVZETEK V letu 2012 je bil

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE NEURJA S TOČO V POMURJU

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE NEURJA S TOČO V POMURJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Dejan Bogdan NEURJA S TOČO V POMURJU Diplomsko delo Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Dejan Bogdan Mentor: red. prof. dr. Marjan

More information

PRESOJA VAROVALNEGA UČINKA GOZDA PRED DROBIRSKIMI TOKOVI OB SAVI BOHINJKI V SOTESKI

PRESOJA VAROVALNEGA UČINKA GOZDA PRED DROBIRSKIMI TOKOVI OB SAVI BOHINJKI V SOTESKI UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Gal FIDEJ PRESOJA VAROVALNEGA UČINKA GOZDA PRED DROBIRSKIMI TOKOVI OB SAVI BOHINJKI V SOTESKI DIPLOMSKO DELO Univerzitetni

More information

PRILAGAJANJE KMETIJSTVA NA POSLEDICE PODNEBNIH SSPREMEMB IN ZMANJŠEVANJE ŠKOD ZARADI NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ V KMETIJSTVU

PRILAGAJANJE KMETIJSTVA NA POSLEDICE PODNEBNIH SSPREMEMB IN ZMANJŠEVANJE ŠKOD ZARADI NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ V KMETIJSTVU - 134 - M. ZAVŠEK - URBANČIČ Majda ZAVŠEK - URBANČIČ * PRILAGAJANJE KMETIJSTVA NA POSLEDICE PODNEBNIH SSPREMEMB IN ZMANJŠEVANJE ŠKOD ZARADI NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ V KMETIJSTVU POVZETEK Podnebne spremembe

More information

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE TEJA PAGON MENTOR: Prof. dr. MARJAN BREZOVŠEK NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI Diplomsko delo LJUBLJANA 2002 2 KAZALO Stran: 1. UVOD.

More information

Mobilna enota za hitri zajem... zemeljskih plazov 1/85. Raziskovalno razvojni projekt CRP»Znanje za varnost in mir «

Mobilna enota za hitri zajem... zemeljskih plazov 1/85. Raziskovalno razvojni projekt CRP»Znanje za varnost in mir « Mobilna enota za hitri zajem... zemeljskih plazov 1/85 Raziskovalno razvojni projekt CRP»Znanje za varnost in mir 2006-2010«Mobilna enota za hitri zajem prostorskih podatkov v primeru zemeljskih plazov

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Dominika Gril. Sanacija poplav v občini Laško. Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Dominika Gril. Sanacija poplav v občini Laško. Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Dominika Gril Sanacija poplav v občini Laško Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Dominika Gril Mentor: red. prof.

More information

P R O G R A M UPRAVLJANJA OBMOČIJ NATURA 2000 ( )

P R O G R A M UPRAVLJANJA OBMOČIJ NATURA 2000 ( ) Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ EVA: 2015-2550-0059 Številka: 00719-6/2015/13 Datum: 9. 4. 2015 P R O G R A M UPRAVLJANJA

More information

Namakanje koruze in sejanega travinja

Namakanje koruze in sejanega travinja 1 1 Namakanje koruze in sejanega travinja prof. dr. Marina Pintar UL Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Lombergerjevi dnevi, Pesnica, 8. dec. 2016 Zakaj je pomembno strokovno pravilno namakanje?

More information

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega

More information

UVOD OZADJE... 1 ANALITIČNI DEL TRENDI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH, GLOBALNE POBUDE IN IZZIVI

UVOD OZADJE... 1 ANALITIČNI DEL TRENDI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH, GLOBALNE POBUDE IN IZZIVI Mestna občina Kranj Slovenski trg 1 4000 Kranj Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj Dopolnjen osnutek Domžale, maj 2010 Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj - dopolnjen

More information

SUŠA IN VODNA DIREKTIVA UPRAVLJANJE S SUŠO KOT PODLAGA ZA IMPLEMENTACIJO V SKLOPU VODNE DIREKTIVE

SUŠA IN VODNA DIREKTIVA UPRAVLJANJE S SUŠO KOT PODLAGA ZA IMPLEMENTACIJO V SKLOPU VODNE DIREKTIVE 1 SUŠA IN VODNA DIREKTIVA UPRAVLJANJE S SUŠO KOT PODLAGA ZA IMPLEMENTACIJO V SKLOPU VODNE DIREKTIVE 2 Dokument Suša in Vodna direktiva temelji na smernicah za pripravo politike upravljanja s sušo, ki so

More information

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj ZDRAVJE IN OKOLJE izbrana poglavja Ivan Eržen Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj april 2010 ZDRAVJE IN OKOLJE Fizično okolje, ki nas obdaja, je naravno

More information

POPLAVNA OGROŽENOST POSELJENEGA OBMOČJA OB REKI VIPAVI

POPLAVNA OGROŽENOST POSELJENEGA OBMOČJA OB REKI VIPAVI UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA ZNANOSTI O OKOLJU POPLAVNA OGROŽENOST POSELJENEGA OBMOČJA OB REKI VIPAVI DIPLOMSKO DELO Mojca ŽIGON Mentor: doc. dr. Barbara Čenčur Curk, u. d. i. geol. Nova Gorica,

More information

OCENA OGROŽENOSTI OB NESREČI ZRAKOPLOVA V VZHODNO ŠTAJERSKI

OCENA OGROŽENOSTI OB NESREČI ZRAKOPLOVA V VZHODNO ŠTAJERSKI REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE Izpostava Maribor Bezjakova 151, 2341 Limbuš T: 02 250 69 10 F: 02 250 69 01 E: gp.mb@urszr.si www.sos112.si/maribor

More information

VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA

VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA DIPLOMSKO DELO Inventarizacija poplav in protipoplavnih ukrepov z uporabo geografsko-informacijskega sistema na območju spodnjega toka reke Savinje SAMANTHA VEBER VELENJE,

More information

SLOVENSKO OMREŽJE NATURA 2000 V ŠTEVILKAH SLOVENIAN NATURA 2000 NETWORK IN NUMBERS

SLOVENSKO OMREŽJE NATURA 2000 V ŠTEVILKAH SLOVENIAN NATURA 2000 NETWORK IN NUMBERS VARSTVO NARAVE, 30 (2017) 99 126 SLOVENSKO OMREŽJE NATURA 2000 V ŠTEVILKAH 99 SLOVENIAN NATURA 2000 NETWORK IN NUMBERS Matej PETKOVŠEK Strokovni članek Prejeto/Received: 18. 8. 2016 Sprejeto/Accepted:

More information

NEURJA S TOČO LETA 2004 IN ŠKODA V KMETIJSTVU Hailstorms in 2004 and Damage to Agriculture

NEURJA S TOČO LETA 2004 IN ŠKODA V KMETIJSTVU Hailstorms in 2004 and Damage to Agriculture NEURJA S TOČO LETA 2004 IN ŠKODA V KMETIJSTVU Hailstorms in 2004 and Damage to Agriculture Andreja Sušnik*, Ana Žust** UDK 551.578:632(497.4) 2004 Povzetek Na podlagi 35. člena Zakona o odpravi posledic

More information

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

Mestne občine Ljubljana

Mestne občine Ljubljana Projekt Strateški prostorski načrt Mestne občine Ljubljana Priloga 9: Ukrepi za izvajane SPN MOL Verzija Dopolnjeni osnutek Datum avgust 2007 Naročnik Mestna občina Ljubljana Mestna uprava ODDELEK ZA URBANIZEM

More information

Poročilo o prostorskem razvoju

Poročilo o prostorskem razvoju DIREKTORAT ZA PROSTOR, GRADITEV IN STANOVANJA Poročilo o prostorskem razvoju Sektor za strateški prostorski razvoj Datum: 14. april 2015 besedilo ni lektorirano II Poročilo o prostorskem razvoju Ljubljana,

More information

Marko Komac Napoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov

Marko Komac Napoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov Napoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov 2005, Geološki zavod Slovenije Izdal in založil Geološki zavod Slovenije Recenzenta Zoran Stančič in France Šušteršič

More information

ANALIZA TVEGANJA ZARADI ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV

ANALIZA TVEGANJA ZARADI ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV FITOSANITARNA UPRAVA RS Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: 01 309 4379 Telefaks: 01 3094 335 ANALIZA TVEGANJA ZARADI ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV STANDARDI Gradivo za delavnico Preddvor, 16.

More information

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer

More information

Operativni program. krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje

Operativni program. krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 2013 Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 2013 REPUBLIKA SLOVENIJA Služba Vlade Republike

More information

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo. Varnost skladišč za radioaktivne odpadke

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo. Varnost skladišč za radioaktivne odpadke DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo Varnost skladišč za radioaktivne odpadke April, 2015 Avtor: Roman Kavčič Mentor: izr. prof. dr. Andrej Sotlar Somentor: pred.

More information

Avguštin Lah* EKONOMSKI (EKONOMETRIČNI) IN HUMANISTIČNI VIDIK OKOLJA

Avguštin Lah* EKONOMSKI (EKONOMETRIČNI) IN HUMANISTIČNI VIDIK OKOLJA UDK 911:502.7.003 + 009 = 863 Avguštin Lah* EKONOMSKI (EKONOMETRIČNI) IN HUMANISTIČNI VIDIK OKOLJA I Sleherno urejanje okolja je naložba, ki terja načrt, določena soglasja, sredstva, izvedbo programa in

More information

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.

More information

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Valentinčič POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

ŠKODA IN POKRAJINSKI UČINKI VEČJIH NARAVNIH NESREČ Damage and landscape effects of major natural disasters

ŠKODA IN POKRAJINSKI UČINKI VEČJIH NARAVNIH NESREČ Damage and landscape effects of major natural disasters ŠKODA IN POKRAJINSKI UČINKI VEČJIH NARAVNIH NESREČ Damage and landscape effects of major natural disasters Matija Zorn*, Rok Ciglič**, Blaž Komac*** UDK 504.4(100)"2011" Povzetek V članku opisujemo družbenogospodarske

More information

Izboljšave, ki jih delavcem prinaša evropska politika o kemičnih sredstvih

Izboljšave, ki jih delavcem prinaša evropska politika o kemičnih sredstvih Reach 1/29/05 14:06 Page 1 Registracija, ocenjevanje in avtorizacija kemikalij (REACH) na delovnem mestu Izboljšave, ki jih delavcem prinaša evropska politika o kemičnih sredstvih Tony Musu Raziskovalec

More information

OCENA OGROŽENOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE ZARADI POTRESOV

OCENA OGROŽENOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE ZARADI POTRESOV REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana T: 01 471 33 22 F: 01 431 81 17 E: gp.dgzr@urszr.si www.sos112.si Številka:

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos

More information

NOV NAČIN DO LOČANJA VODOVARSTVENIH OBMO ČIJ

NOV NAČIN DO LOČANJA VODOVARSTVENIH OBMO ČIJ H. MATOZ, dr. M. BREN Č i Č, mag J. PRESTOR izr. prof dr. B. KOMPARE. S KRAJNC Helena MATOZ * dr. Mihael BRENČ I Č ** mag..j oerg PRESTO R *** izr. prof. dr. Bo ris KOMPARE **** Stojan KRANJC * - 43- URES

More information

PROBLEMATIKA OMILITVENIH UKREPOV V CELOVITIH PRESOJAH VPLIVOV NA OKOLJE

PROBLEMATIKA OMILITVENIH UKREPOV V CELOVITIH PRESOJAH VPLIVOV NA OKOLJE UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Alenka COF PROBLEMATIKA OMILITVENIH UKREPOV V CELOVITIH PRESOJAH VPLIVOV NA OKOLJE MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE mag. Tomaž Rožen Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti Doktorska disertacija Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

ANALIZA STANJA VAROVALNIH GOZDOV IN GOZDOV S POUDARJENO ZAŠČITNO FUNKCIJO

ANALIZA STANJA VAROVALNIH GOZDOV IN GOZDOV S POUDARJENO ZAŠČITNO FUNKCIJO UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA VARSTVO OKOLJA Matjaž Guček ANALIZA STANJA VAROVALNIH GOZDOV IN GOZDOV S POUDARJENO ZAŠČITNO FUNKCIJO Seminarska naloga NAČRTOVANJE V NARAVNIH EKOSISTEMIH Kranj,

More information

ŠTUDIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBMOČJA OB REKI MURI V POVEZAVI Z MOŢNOSTJO HE IZRABE REKE

ŠTUDIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBMOČJA OB REKI MURI V POVEZAVI Z MOŢNOSTJO HE IZRABE REKE Zavod za projektno svetovanje, raziskovanje in razvoj celovitih rešitev Čučkova ulica 5, 2250, Ptuj, Slovenija ŠTUDIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBMOČJA OB REKI MURI V POVEZAVI Z MOŢNOSTJO HE IZRABE REKE PTUJ,

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole

More information

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU SUZANA HVALA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Suzana

More information

PROSTORSKO PLANIRANJE ČEMU? SPATIAL PLANNING - WHAT FOR?

PROSTORSKO PLANIRANJE ČEMU? SPATIAL PLANNING - WHAT FOR? PROSTORSKO PLANIRANJE ČEMU? SPATIAL PLANNING - WHAT FOR? Marjan Ravbar UDK: 711 Klasifikacija prispevka po COBISS-u: 1.01 IZVLEČEK ABSTRACT Tudi v Sloveniji v zadnjem času lahko spremljamo razprave o modernizaciji

More information

delovni zvezki Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji Bojan RADEJ, Mojca GOLOBIČ Let9 št1 leto2016

delovni zvezki Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji Bojan RADEJ, Mojca GOLOBIČ Let9 št1 leto2016 delovni zvezki Let9 št1 leto2016 Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji Bojan RADEJ, Mojca GOLOBIČ Ustvarjalna gmajna, 2.5 Ljubljana, september 2016 Slovensko Društvo Evalvatorjev Tabor 7,

More information

KRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA

KRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA KRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA Petra Gostinčar Ulica Jožeta Kopitarja 58, SI 1351 Brezovica, Slovenija e-naslov: petra.go@gmail.com Boštjan Jerebic Mostje 63,

More information

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo

More information

GOZDNI PROSTOR: NAČRTOVANJE, RABA, NASPROTJA

GOZDNI PROSTOR: NAČRTOVANJE, RABA, NASPROTJA Gospodarjenje z gozdovi in načrtovanje 4 GOZDNI PROSTOR: NAČRTOVANJE, RABA, NASPROTJA Zbornik prispevkov Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek

More information

Hydrochemical characteristics of groundwater from the Kamniškobistriško polje aquifer

Hydrochemical characteristics of groundwater from the Kamniškobistriško polje aquifer RMZ Materials and Geoenvironment, Vol. 59, No. 2/3, pp. 213 228, 2012 213 Hydrochemical characteristics of groundwater from the Kamniškobistriško polje aquifer Hidrokemijske značilnosti podzemne vode vodonosnika

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB

SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Milena Gosak SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Avtorica: Milena Gosak Mentorica:

More information

GRADBENI VESTNIK. januar 2015

GRADBENI VESTNIK. januar 2015 GRADBENI VESTNIK januar 2015 GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

More information

VODNIK VSEBIN PRIPRAVE NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI

VODNIK VSEBIN PRIPRAVE NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR SOUTH EAST EUROPE Transnational Cooperation Programme Projekt NATREG financira program transnacionalnega sodelovanja Jugovzhodna Evropa. www.southeast-europe.net Publikacija

More information

SMERNICE EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE

SMERNICE EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE SMERNICE ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE Izvajalec: Investitor: Meritum, d.o.o. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Verovškova 60, Dunajska cesta 22

More information

POJAVLJANJE TOČE V SLOVENIJI IN ŠKODA V KMETIJSTVU

POJAVLJANJE TOČE V SLOVENIJI IN ŠKODA V KMETIJSTVU UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Marko DUPLIŠAK POJAVLJANJE TOČE V SLOVENIJI IN ŠKODA V KMETIJSTVU DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni program Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

OBILNA SNEŽNA ODEJA V SLOVENIJI Heavy snow cover in Slovenia

OBILNA SNEŽNA ODEJA V SLOVENIJI Heavy snow cover in Slovenia OBILNA SNEŽNA ODEJA V SLOVENIJI Heavy snow cover in Slovenia Gregor Vertačnik*, Mojca Dolinar** UDK 551.578.46(497.4) Povzetek Obilna snežna odeja zaradi svoje teže predstavlja eno od naravnih ujm v Sloveniji.

More information

Revitalizacija Hmeljarskega doma kot priložnost za kulturni in družbeni preporod Šempetra: »Šempeter oživljen!«

Revitalizacija Hmeljarskega doma kot priložnost za kulturni in družbeni preporod Šempetra: »Šempeter oživljen!« UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža Zagoričnik Revitalizacija Hmeljarskega doma kot priložnost za kulturni in družbeni preporod Šempetra:»Šempeter oživljen!«magistrsko delo Ljubljana,

More information

Dušan Fatur* PROSTORSKI RRZUOJ MED POTREBAM, ŽELJAMI IH OUIRAHI 6E06RAPHICA SLOVENCA 18, 19B7 UDK 711.2:502.7=863

Dušan Fatur* PROSTORSKI RRZUOJ MED POTREBAM, ŽELJAMI IH OUIRAHI 6E06RAPHICA SLOVENCA 18, 19B7 UDK 711.2:502.7=863 6E06RAPHICA SLOVENCA 18, 19B7 UDK 711.2:502.7=863 Dušan Fatur* PROSTORSKI RRZUOJ MED POTREBAM, ŽELJAMI IH OUIRAHI Kdorkoli od nas bolj zavzeto spremlja dogajanja okrog sebe, bo kaj hitro spoznal, da v

More information

UPORABA MOBILNIH TELEFONOV MED SLUŽBENIMI VOŽNJAMI

UPORABA MOBILNIH TELEFONOV MED SLUŽBENIMI VOŽNJAMI B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Logistično inženirstvo Modul: Poslovna logistika UPORABA MOBILNIH TELEFONOV MED SLUŽBENIMI VOŽNJAMI Mentor: Ljubo Zajc, univ. dipl. prav. Lektorica: Milena Jeraj Dolinar,

More information

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Maks Tajnikar (urednik) Petra Došenović Bonča Mitja Čok Polona Domadenik Branko Korže Jože Sambt Brigita Skela Savič Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA

More information

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Neudauer Mentor: prof. dr. Lojze Sočan VLOGA SKLADA ZA MALE PROJEKTE V OKVIRU PHARE PROGRAMA ČEZMEJNEGA SODELOVANJA MED SLOVENIJO IN MADŽARSKO Diplomsko

More information

Smernice EU o telesni dejavnosti

Smernice EU o telesni dejavnosti Bruselj, 10. oktober 2008 Smernice EU o telesni dejavnosti Priporočeni ukrepi politike za spodbujanje telesne dejavnosti za krepitev zdravja Delovna skupina EU za šport in zdravje jih je odobrila na sestanku

More information

INDIKATORJI OKOLJA IN RAZVOJA S POUDARKOM NA INDIKATORJIH STANJA VODA IN UPRAVLJANJA Z VODAMI

INDIKATORJI OKOLJA IN RAZVOJA S POUDARKOM NA INDIKATORJIH STANJA VODA IN UPRAVLJANJA Z VODAMI - 16- VG UREJENOST- POGOJ ZA OBSTOJ mag. Lidija GLOBEVNIK* INDIKATORJI OKOLJA IN RAZVOJA S POUDARKOM NA INDIKATORJIH STANJA VODA IN UPRAVLJANJA Z VODAMI UVOD Leta 1992, ko je bila sprejeta deklaracija

More information

EVALVACIJA POLITIČNIH DOKUMENTOV V LUČI KONCEPTA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

EVALVACIJA POLITIČNIH DOKUMENTOV V LUČI KONCEPTA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE JASMINA ZAKONJŠEK EVALVACIJA POLITIČNIH DOKUMENTOV V LUČI KONCEPTA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

PROJEKCIJA VODNIH KOLIČIN ZA NAMAKANJE V SLOVENIJI

PROJEKCIJA VODNIH KOLIČIN ZA NAMAKANJE V SLOVENIJI dr. Matjaž GLAVAN * Jana MELJO** mag. Marko ZUPAN* mag. Rok FAZARINC*** Marsela PODBOJ**** Matjaž TRATNIK* MSc. Rozalija CVEJIĆ* dr. Vesna ZUPANC* Maja KREGAR** Jurij KRAJČIČ** dr. Aleš BIZJAK** prof.

More information

Strategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije

Strategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije Strategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije 2011 2015 Strateška podlaga za področje turizma za pripravo Načrta upravljanja KPLB December 2009

More information

Krizno upravljanje in vodenje v primeru potresa na Haitiju januarja 2010

Krizno upravljanje in vodenje v primeru potresa na Haitiju januarja 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Jenko Krizno upravljanje in vodenje v primeru potresa na Haitiju januarja 2010 Magistrsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

š t 2 l e t Osnove vrednotenja vplivov javnih politik za priložnostne uporabnice/ke S l o v e n s k o D r u š t v o E v a l v a t o r j e v

š t 2 l e t Osnove vrednotenja vplivov javnih politik za priložnostne uporabnice/ke S l o v e n s k o D r u š t v o E v a l v a t o r j e v delovni zvezki š t 2 l e t 2 0 1 0 Osnove vrednotenja vplivov javnih politik za priložnostne uporabnice/ke Bojan RADEJ Ustvarjalna gmajna Ljubljana, April 2010 S l o v e n s k o D r u š t v o E v a l v

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KARMEN RAJAR

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KARMEN RAJAR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KARMEN RAJAR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KOMUNALNI PRISPEVEK V SLOVENIJI Ljubljana, november 2007 KARMEN RAJAR IZJAVA

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja

More information

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,

More information

Jamova cesta Ljubljana, Slovenija Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia

Jamova cesta Ljubljana, Slovenija   Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova

More information

POŽARNA OGROŽENOST IN NAPOVEDOVANJE POJAVLJANJA GOZDNIH POŽAROV

POŽARNA OGROŽENOST IN NAPOVEDOVANJE POJAVLJANJA GOZDNIH POŽAROV POŽARNA OGROŽENOST IN NAPOVEDOVANJE POJAVLJANJA GOZDNIH POŽAROV 3. seminar in delavnica iz varstva gozdov TOMAŽ ŠTURM Zavod za gozdove Slovenije VSEBINA 1. Pregled pretekle požarne aktivnosti 2. Napovedovanje

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU

STRES NA DELOVNEM MESTU B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar STRES NA DELOVNEM MESTU Mentor: Marina Vodopivec, univ. dipl. psih. Lektor: Marija Višnjič Kandidat: Svetlana Nikolić Kranj, november 2007 ZAHVALA Iskreno

More information

OCENA POTRESNE OGROŽENOSTI

OCENA POTRESNE OGROŽENOSTI 3.1.0. OCENA POTRESNE OGROŽENOSTI Skupni LJ:N/Ocena /potres-15 1/26 ažurirano marec 2015 V S E B I N A 3.1.1 UVOD 3.1.2. VIRI NEVARNOSTI IN MOŽNI VZROKI NASTANKA NESREČE 3.1.3. VRSTE, OBLIKE IN STOPNJE

More information

O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom

O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom Politike prostora O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom IPoP - Inštitut za politike prostora, Ljubljana, 2017 7 Predgovor 8 Uvod Kaj

More information

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA Ljubljana, november

More information

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka

More information

GROŽNJE VARNOSTI, VARNOSTNA TVEGANJA IN IZZIVI V SODOBNI DRUŽBI

GROŽNJE VARNOSTI, VARNOSTNA TVEGANJA IN IZZIVI V SODOBNI DRUŽBI 1 GROŽNJE VARNOSTI, VARNOSTNA TVEGANJA IN IZZIVI V SODOBNI DRUŽBI Razreševanje nekaterih terminoloških dilem IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Povzetek. Razkorak med dejanskimi in zaznanimi grožnjami varnosti

More information

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št.

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št. Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information