FIŽOL RIB`NČAN V SLASTNI OMAKI

Size: px
Start display at page:

Download "FIŽOL RIB`NČAN V SLASTNI OMAKI"

Transcription

1 GLASILO OBČINE RIBNICA 31. avgust 2012 / XVI avgust 2012 Iztekli so se najuspešnejši Grajski večeri doslej 100 let rojstva Bojana Adamiča V Hrovači dišalo po fižolu V nedeljo bo že 37. Ribniški semènj Žlico bo letos nosil Metod Jaklič Krompir poletel preko 100 metrov Letos precej prireditev obeležuje okroglo obletnico 70 let OGENJCE Kmečki praznik na Velikih Poljanah FIŽOL RIB`NČAN V SLASTNI OMAKI Foto Marko Modrej

2 OD OVACIJ DO ROMANTIČNE ZANESENOSTI, PLESNE ZABAVE IN ZVRHANE KEPE SMEHA Nekaj se je zgodilo v deželi tej. Nek drug žar je prišel semkaj z grajskimi večeri; ne samo množično obiskovanje ponujenih poletnih prireditev, temveč drug odnos do kulturnih in zabavnih vsebin. Obiskovalci si drznejo pogledati izven znanega in že videnega in si dopustijo novo. Lucije je odlično odigrala vlogo komičarke in gostiteljice stand up večera, čeprav nima moških lastnosti. In katere so sploh to, se je vprašala, pljunila in si rekla, da gre na en pir. Kot bi to storili moški, je dodala. Perica Jerković je zanjo eden najboljših komikov, Bosanec po rodu, ki je bil poleg nje osrednji gost, in se vrnil v čas Juge, ko smo imeli na izbiro samo čokoladni in vanilija sladoled, dvajset let pozneje pa nam ga še vedno po večini strežejo Albanci. Kar nam je vseeno všeč. Štajerka Tanja Kocman pa je razgalila moške, ki se vedno hvalijo in grozijo, kako velikega da imajo Kaj ko bi se še ženska širokoustila pred vami, da ima tako globoko jamo, da če notri zlezeš, nikoli več ne boš ven prišel!«ko se je zgodil večer šansonov Alenke Vidrih, so kakšni stalni obiskovalci prišli malo strahoma, ne vedoč, kaj jih bo čakalo. A to pomeni kak zatežen večer, ker take zvrsti ne maram? Mi bo žal? Pa mu ni bilo. Blagi akordi in romantične glasbene pripovedi, ki vodijo v Francijo in najpogosteje v Pariz, so nezavedno premikale telo, da je poplesavalo, šansoni so bili znani, tisti, prevedeni v slovenščino, pa so se zaradi dobrih besedil dotaknili srca. Najboljša kombinacija. Vidrihova kot mala Edit Piaf in njena glasbena skupina so uživali v stiku s publiko, župan je zaplesal, nastopajoči pa kar niso mogli iz Ribnice in so se priporočili za kadarkoli še. Domači včasih spregledamo vse, kar nam je znano in blizu, zato naj se zdaj zapiše, da vsi nastopajoči v vseh letih izjemno hvalijo grajski odrski ambient, da jim dá posebno energijo pri nastopu. In hvalijo publiko, ki je neverjetno hvaležna in odzivna in organizacijo grajskih večerov in ozvočenje in celotno gostiteljstvo. To slišimo in vemo tisti, ki pridemo v zaodrje, gostje pa hvalijo zdaj že kar na samem odru in publiki tudi sami ploskajo. Ko je prišla v avgustovskem delu grajskih večerov gostovat še klapa Mali grad iz Kamnika, pa so bile prave ovacije. Dalmatinska glasba sede Slovencem, zato nas niso presenetile reakcije obiskovalcev: eni so si želeli, da se dvourni večer sploh še ne bi končal, drugim so se rosile oči od izbranega moškega petja, večina se je pozibavala ob zvokih in tudi z veseljem pela.»v teh dneh smo peli tudi v Bovcu in v Avstriji, toda take publike, pa vam ne laskamo, nismo še doživeli,«so bili resnično prevzeti pevci, ki prihajajo iz vseh koncev Slovenije, le Dalmatinca ni. Pa vendar je to ena najboljših slovenskih klap, ki se je učila pri hrvaških mojstrih in z njimi nastopala tako v portoroškem avditoriju kot na stožiškem stadionu in v ljubljanskem Tivoliju. Plesno pozibavanje je bilo tudi na večeru, ki so ga pripravili mladi Italijani iz pobratene Arcevie, ko je skupina Donut Cross preigravala stare rokenrol uspešnice in priredila pravo zabavo. Njo je prišlo poslušat še najmanj ljudi, toda tisti, ki so bili, so rekli, da je vsakomur, ki ni prišel, lahko pošteno žal, ker so temperamentni sosedje naredili zabavo, kot se šika. Potem je prišel samo še zadnji, 5. večer stand up komedije. Da, že petič je v Grad pripeljala smeh Lucija Ćirović, ki je tokrat povabila v družbo še komika Perico Jerkovića in Tanjo Kocman. Vse prireditve v juliju in avgustu so bile brezplačne, ker je občinstvo částilo Turistično društvo Ribnica kot organizator, pri sofinanciranju pa so pomagali še Občina Ribnica in JSKD Ribnica ter niz sponzorjev, ki so kljub krizi zmogli toliko dobre volje, da so podprli tudi ta veliki projekt. Vodja na koncertu klape mali grad je bil avditorij nabito poln Marko Modrej pravi, da so letos večeri potekali neverjetno gladko, da se lahko vsem le najlepše zahvali, izpostavlja pa tudi črnčke iz ozadja: Janija in mladino, ki je pripravljala in pospravljala prizorišče, Danico, ki je pomagala gostiti nastopajoče, vse dežurne iz TD Ribnica, ki so pomagali, da so večeri tehnično dobro stekli in, seveda, ozvočevalca Andreja in Mirana, ki so ju vsi gostje zelo pohvalili. Dobro ozvočenje namreč naredi prireditev zmagovito. In tako smo s pogledom usmerjeni v leto Marko se je bal že letošnjega, ker so nas vsi prestrašili s krizo. Drugo leto naj bi nas prav posebej usekala. Morda pa se bo iz vsega tega vseeno izvilo kaj dobrega in bomo večere speljali še petič. Le pušca za prostovoljne prispevke se bi morala malo pridneje polniti, pa bomo Večere s skupno dobro voljo izvedli ponovno in kriza bo videti vsaj za dva meseca blažja in življenje zabavnejše. Alenka Pahulje, foto Borut Šenk Izvrsten nastop Alenke Vidrih z vrhunskimi glasbeniki

3 AVGUSTA PIŠEMO: IZPOSTAVLJAMO 100 let rojstva Bojana Adamiča 4 Rib`nčan, a ne Urban, praznuje 10 let 7 Državno prvenstvo v rukanju 7 PORTRET 6 Metod Jaklič INTERVJU 8 Novi ribniški kaplan Matevž Mehle KRONIKA OBČINSKE UPRAVE 5 MED NAŠIMI LJUDMI Brški dan letos že petič 33 Športna sobota na Griču 35 Srečanje harmonikarjev v Zamostcu 38 Šesti festival klavirskih harmonik na Grmadi 38 Ribniški policisti s prvim defibrilatorjem 10 RAZPISI 13 MED MLADIMI 12 Alternativa 2012 Postavljanje mlaja ŠPORTNI UTRINKI Deseti kolesarski vzpon na Grmado Ribniški plavalci odlični na DP PREGLED DOGODKOV V SEPTEMBRU ODPRTJE SLIKARSKE RAZSTAVE od 16. uri slikarjev z junijske slikarske kolonije Ravni Dol, Maticova etno hiša TEČAJ ŠOLANJA PSOV vseh stopenj, ob 18. uri uvodni sestanek poligon Kinološkega društva Ribnica KROMPIRJEV PIKNIK POD ŽUPNIJSKIM ob 18. uri KOZOLCEM Dolenja vas, župnijski kozolec pohod Območnega združenja veteranov ob 8. uri (zbor) vojne za Slovenijo Ribnica pred Rokodelskim centrom (zbor) SREČANJE STAREJŠIH ob 10. uri župnijska cerkev v Dolenji vasi in župnišče Predavanje in predstavitev knjige Marka ob 19. uri Juhanta: VARUH OTROKOVIH DOLŽNOSTI Knjižnica Miklova hiša Predavanje in predstavitev knjige Sanje ob 19. uri Lončar: ZAMOLČANE ZDRAVILNE MOČI ZAČIMB Knjižnica Miklova hiša ZASADITEV DREVESA MIRU ob ob 12. uri mednarodnem dnevu miru; spremljevalne dejavnosti učencev OŠ od 11. ure naprej pri Domu starejših občanov Ribnica SPUST SVETLEČIH LAMPIJONOV IN PRIŽIG ob 20. uri SVEČK pri Domu starejših občanov Ribnica Predavanje Nevenke Vlahović: ob 19. uri CVETOČA JESEN NA BALKONU IN GREDICI Knjižnica Miklova hiša Predavanje Olega Križanovskega in Jožeta ob 18. uri Cesarja: OSEBNOSTNA RAST Ravni Dol, Maticova etno hiša PEŠ ROMANJE K NOVI ŠTIFTI ob 14. uri izpred cerkve sv. Petra v Prigorici R EŠ E T Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Marko Modrej - odgovorni urednik Polona Klajič - članica Domen Marinč - član Programski svet: Sabina Vučemilović, Neva Šilc Vidmar, Simona Lovšin, Aleš Češarek, Uršula Jaklič Žagar, Nevenka Turk, Matjaž Nosan, Miha Klun Lektura: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: GSM: , Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: izvodov Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: / E-pošta: reseto@t-2.net Izid naslednje številke: 28. september 2012 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 14. septembra Anonimnih pisem ne objavljamo. Mnenja in stališča posameznih avtorjev prispevkov ne odražajo nujno tudi mnenj in stališč uredništva. Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. O 3

4 IZPOSTAVLJAMO 100 let rojstva Bojana Adamiča»Stojim pač na stališču, da je vrednejše (tudi magari slabše) delo, ki ima na sebi nekaj originalnega in svežega, kot najboljša imitacija in kopija, ki to ostane tudi pri najboljši izvedbi. Ne poskušam se torej zgledovati po nikakršnih tujih zgledih, ki pa jih zelo cenim in spoštujem in tudi vedno hodim poslušat in se pri njih učit obrti. Njihove ideje so pač njihove in za mene kot poslušalca zelo privlačne, za mene kot skladatelja pa neuporabne, ker pač ne nameravam postati Francoz ali Avstrijec in ne čutim tako kot oni in tega tudi ne morem na neki način»konstruktivno«ali»aktivno«prevesti in tudi ne vem, zakaj naj bi,«je zapisano razmišljanje velikana slovenske glasbe, Bojana Adamiča, ki se je rodil 9. avgusta leta 1912 in svojo mladost preživel v Ribnici. Ob tem je na ta dan Adamičeva družina, hči Alenka s sinom, hčerko z družinama in vnuki ter župan Jože Levstek obesila spominski venec na njegovo rojstno hišo, na Kolodvorski ulici v Ribnici. Družina Bojana Adamiča je letos tudi pripravila projekt z namenom, da se v letu 2012 izvedejo simpozij in različni glasbeni in fotografski dogodki, povezani z življenjem in delom Bojana Adamiča. Potekajo različne aktivnosti, s katerimi zaznamujemo njegovo izredno obsežno ustvarjalno in umetniško delo. Večinoma se v okviru vsakoletnih, že utečenih prireditev in dogodkov, v tem letu spominjajo oz. poklanjajo Bojanu Adamiču tako številni orkestri kot posamezniki. Projekt, skupaj s podatki o Adamičevem življenju in delu, najdemo na krovni spletni strani ki jo oblikuje Tomaž Vidmar, vsebino pa pripravlja Bojanova hči Alenka Adamič. Na strani na Facebooku pa se sproti dodajajo dogodki in fotografije. Zelo veliko gradiva iz Adamičeve zapuščine (osebna korespondenca, pogodbe, fotografije, scenariji, časopisni članki in podobno) je bilo v letu 2012 predanega v NUK in v Slovensko kinoteko, tako da bo na»kar DOBRO NAM GRE!«Društvo likovnega ustvarjanja pripravilo likovno poletje Za ustvarjanje je poletje pisano na dlan, ker se zlahka razpršiš po naravi in okolici, jo pozorno opazuješ in del podobe preneseš na platno. Kdor je 28. in 29. julija pohajkoval v bližini Otavic, je marsikje pri grmu, potki ali drevesu lahko videl udeležence ribniške likovne kolonije, ki jo prireja naše društvo likovnega ustvarjanja. 20 udeležencev iz Ribnice, Črnomlja, Sevnice, Rogaške Slatine, Ljubljane in Turjaka je napravilo več kot 20 likovnih del, ki jih bodo razstavili jeseni. Prav to je namen kolonije: da predstavijo Ribniško dolino, dopustijo, da se jih toliko dotakne, da se z njo počutijo povezane, se vanjo vračajo in da pripeljejo v kolonijo nove in nove člane. Tako se je že drugi dan razvedelo, kako 'luštno' je bilo in so se hiteli opravičevati tisti, ki so mislili priti, pa jih je kaka zadeva zadržala. voljo tudi raziskovalcem jesenskega simpozija. Celotni filmski opus, ki je bil v lasti Bojana Adamiča, pa se nahaja v NUK-u že od prej. Bojan Adamič je bil skladatelj in dirigent zabavnega in simfoničnega orkestra. Med študijem in kasneje je veliko koncertiral kot pianist. Igral je kar osem različnih inštrumentov, k nam pa je pripeljal džez. Njegov največji opus predstavlja filmska glasba, sledijo glasba za pihalne orkestre, Ribniški župan in skladateljeva družina - pravnukinja, skladateljeva hči Alenka Adamič, skladateljeva vnuka ob spominski plošči Urnik je bil natrpan. Predsednik društva Brane Žunič si ga je zamislil tako, da so šli udeleženci najprej pogledat razstavo v Miklovo hišo, nato še v likovni center na Marofu, da so videli različne pristope ustvarjalcev, nato pa v gozdiček pri Otavicah, kjer so se v bližini oglašali damjaki. Priznamo: nekateri niso takoj prepoznali njihovega nenavadnega oglašanja za ogrado in so mislili, da so psi. Tudi zato je dobro spoznavanje narave in družbe, ker se človek uči, dokler živi. Likovniki so preživeli hudo vročino v senčki, zelo dobro postreženi, za kar so skrbele kar članice društva. Nekako vsem članom kar nič ni pretežko in gredo v smeri, da ne kažejo samo svojih del in se zanašajo na umetnost, marveč da razumejo širino kulture bivanja. Tako vedo, da se morajo podpirati med seboj in so šli pogledat tudi odprtje razstave svoje članice Francke Dejak šansoni in popevke, glasba za TV-igre in oddaje, dela za simfonični orkester, scenska glasba, skladbe za mladino, za lutke, za Veseli tobogan, muzikal, balet, zborovska glasba. Bil je izvrsten fotograf, predvsem pustnih mask, predsednik Skladateljev lahke glasbe Jugoslavije in Društva slovenski skladateljev, član številnih komisij na področju glasbe in član žirije glasbenih festivalov doma in v tujini. Prejel je preko 40 priznanj in odlikovanj, vključno s Prešernovo nagrado za ustvarjalni opus v filmski in zabavni glasbi leta V okviru projekta ob 100. obletnici rojstva Bojana Adamiča bo v Ribnici tudi letošnja osrednja prireditev ob ribniškem občinskem prazniku z naslovom Po ribniško. Seveda z glasbo rojaka Bojana Adamiča. Zakaj je družina pripravila in vodi tako obširen in raznolik projekt? Morda je del odgovora zapisala Stanka Gačnik v Monografiji»Zven maske/fotografske mojstrovine Bojana Adamiča: Kako napisati zanimiv življenjepis, kaj izpostaviti, poudariti in kaj ne, kako predstaviti vrhunskega glasbenika, skladatelja, dirigenta, pisca domala vseh zvrsti glasbe, tudi filmske in gledališke, kako izpostaviti njegov, malo poznan in izredno obsežen fotografski opus pustnih mask in kurentov s Ptujskega polja, kako zakrožiti življenjsko zgodbo»velikega staroste slovenske kulture«, večno drugačnega, radovednega, inovativnega in izredno pogumnega ter trmastega človeka so bila vprašanja, na katera sem iskala odgovore ob razmišljanju o Bojanu Adamiču. O velikem umetniku, ki je s svojim delom in življenjem prestopil čas od rojstva do smrti, vstopil v prostor od severa do juga in vzhoda do zahoda, zaobšel meje med profesionalizmom in amaterstvom, ki je živel glasbo in ljubil fotografijo. Preprosto, postal je človek za vse čase. Ob koncu je dodala njegovo misel:»sem Slovenec, ki je pač ostal doma in s tem napravil veliko, nepopravljivo neumnost Ali pa ne?!«tekst in foto Marko Modrej na Bregu pod kozolcem. Bili so zabavni, igrivi, v Otavicah so tudi prespali in naslednje jutro nadaljevali ter pripravili zaključek, vreden zapomnjenja. Potem je prišla tridnevna kolonija v Rogaški Slatini (10. do ), kjer se je našim utrnila ideja, da bodo tudi tu pripravili razstavo keramike. V Rogaški so prvi dan preživeli na ogledu grafičnega bienala, nato pa ustvarjali. 18. avgusta so naši likovniki odšli v potoški Novi Kot, ki je tik ob hrvaški meji, kjer menda gostoljubnost tamkajšnjih prebivalcev postaja prav pregovorna. Deset članov je ob izviru pripravilo še eno kolonijo ter tako na likovni način opremilo slovesno odprtje vodnega zajetja. Dolgo poletje je bilo res likovno. 25. avgusta sta Monika Žunič in Majda Janša v Domu starejših občanov nadaljevali s tradicijo razstavljanja v dvojčku, ker jima je zamisel, da bi svoja dela povezovali, všečna. Kako je bilo videti dolgo vroče poletje v likovnem pogledu, pa doživljajte skozi fotografije Alenka Pahulje 4

5 Izpod županovega peresa Spoštovane, spoštovani!»la vie en rose«je nekoč prepevala Edith Piaf, pariški slavček, tokrat pa nas je s svojim žametnim glasom razveseljevala na 6. Grajskem večeru umetnica Alenka Vidrih skupaj s priznanimi slovenskimi glasbeniki, ki smo jih povabili k nam v okviru projekta Imago Slovenia, s katerim naša občina sodeluje že vrsto let. Pa tudi ni verjeti, koliko Ribničank in Ribničanov uživa ob dalmatinskem melosu, čeprav so izvajalci naše gore listi. Klapa Mali grad iz Kamnika nam je namreč pripravila enkraten dvourni pevsko-glasbeni užitek. Seveda pa vsakokrat salve smeha požanje vedno sveža in mladostna Lucija Ćirović s svojimi gosti. Verjetno se boste strinjali z mano, da smo tudi pri letošnji izbiri izvajalcev imeli srečno roko, saj na koncu šteje le zadovoljstvo vseh poslušalcev in gledalcev. Prevladujoče mnenje vseh prisotnih je bilo, da je zaključek delovnega ali dopustniškega tedna najlepše zaključiti doma, s prijatelji in dobro glasbo ter vsaj za trenutek pozabiti na vsakdanje križe in težave. Ob zaključku Grajskih večerov lahko ugotovimo, da je ideja o oživitvi grajskega prireditvenega prostora lepo zaživela. Potrebno je tudi poudariti odlično sodelovanje z našimi družbeno odgovornimi podjetji; tem gre velika zahvala za uresničitev Kronika občinske uprave - julij 2012 Končale so se še ene počitnice, končuje se še eno poletje. So problemi, ki so izrazitejši v določenih obdobjih leta, in so aktivnosti, ki potekajo ne glede na letni čas. Ribniške sejem bo tako, kot je že v navadi, vse stvari postavil na svoje mesto. Tudi občinska uprava se vse bolj prilagaja času počitnic v državni upravi, kar pomeni, da je večji del odsotnosti planiranih na začetek avgusta, vendar smo bili tudi v tem mesecu aktivni. Ključni dogodki so bili: - Okoljski prostorski načrt je v zaključni fazi sprejemanja na resornem ministrstvu. - Namestitev dvigala v osnovni šoli se zaključuje. - Za otroško igrišče pri ŠC Ribnica poteka izbor izvajalca. skupnih projektov, ki jih izvaja Turistično društvo Ribnica v sodelovanju z Javnim skladom za kulturne dejavnosti Območne izpostave Ribnica in Občino Ribnica. Seveda velja zahvala tudi vsem tistim, ki ste kakor koli sodelovali in ste pri takih prireditvah nepogrešljivi. Nikakor ne nazadnje gre posebna pohvala vsem obiskovalcem. Neprecenljiva za nastopajoče sta aplavz in navdušenje občinstva, in po vaši zaslugi imamo ponudbe, tudi že za naslednje leto. Zares dolgo in vroče poletje se počasi, a zanesljivo umika jeseni in zopet sta tu naš tradicionalni že 37. Ribniški semenj in 13. Rokodelski festival, krona vsega poletnega dogajanja v Ribniški dolini. Tudi letos bo»ribničan«s suho robo kljuboval poglabljanju svetovne (in predvsem domače) krize, ki jo napovedujejo za konec leta. Morda bo celo iznašel kakšno novo orodje ali vsaj recept, s katerim bi lahko končali krizo. V zadnjih dvajsetih letih se je standard življenja določenemu majhnemu sloju ljudi bistveno dvignil. Na drugi strani pa je to bogatenje povzročilo, da vse več ljudi živi pod pragom revščine in kar je še huje - oropanih dostojanstva. Za pošteno delo - pošteno plačilo zadnjih nekaj let ne velja več. Srednji sloj počasi drsi proti revščini in prave rešitve ni videti. Tak je pesimističen - Nastajajo že obrisi novega ribniškega vrtca. - V teku je izgradnja Vodovoda Lipovščica s kanalizacijo v Ribnici (Lepovče). - Čistilna naprava Ribnica poizkusno obratuje. - V pripravi je rebalans za leto 2012, s katerim bomo uskladili ključne postavke proračuna Začeli smo s pripravami izdelave proračuna za leto 2013 in morda tudi za Po napovedih medijev se nam obeta vroča jesen in še zahtevnejša naslednja leta. Občinska uprava je vse bolj v primežu na eni strani zelo zahtevne zakonodaje in na drugi strani želja in zahtev občanov. Mnogi izmed novih pravnih aktov prinašajo občinam dodatno delo in dodatne obveznosti. Postopki pogled na naše trenutno stanje, v čemer nas vsakodnevno s kakšno novo afero ali krizno informacijo seznanjajo naši mediji. Z zmernim optimizmom lahko to sliko pogledamo iz drugega zornega kota: Velik del rodovitne zemlje na podeželju je neobdelane, lesu lahko dodano vrednost dvignemo z novimi izdelki, praktično celotno področje ima velik potencial v čisti naravi, razviti je možno še mnogo storitvenih dejavnosti itd. Skratka, cel kup priložnosti za nova delovna mesta. Vsekakor pa lahko z velikim optimizmom in veseljem opazujemo naše podjetnike, ki celo povečujejo in utrjujejo svoje pozicije na domačem in svetovnem trgu. Tudi v času počitnic, kajti če nisi stalno prisoten, potem nisi v igri več glavni igralec, ampak samo še statist, če te kdo povabi zraven. Morda lahko koga za trenutek zmoti teh teden ali deset dni dopusta, ki si ga privoščijo tudi občinski ali državni funkcionarjev. Mene bolj moti, da izvoljeni občinski funkcionarji tako slabo obiskujejo občinske prireditve (tudi poletne večere v Gradu). Vendar pa vsak svoj prosti čas preživlja, kakor želi. Upam, da smo se vsi dobro spočili in da bomo dobro pripravljeni na jesen, zaključek leta in nove izzive, ki nas na delovnem mestu čakajo. Ko včasih takole razmišljam in poslušam tarnanje okoli sebe, se iz rane mladosti spomnim Miklov ga strica, ki mi je večkrat dejal:»fantič k, če češ, de buoš kdaj kaj imu, buoš muogu samu dajlat, garat pa šparat.«no, očitno takrat še nisem doumel takšnega razmišljanja, podzavestno pa čutim, da je imel možakar še kako prav. Glede na to, da je naša privatizacija že skoraj minila in da do sedaj večina ni obogatela, je kaj malo verjetnosti, da bi v prihodnosti, ampak kot pravijo, nič ni bolj pomembno od čiste vesti, ki je edina podlaga za dober spanec in kot poje v svoji pesmi Edith Piaf:»Je ne regrette rien!«, tudi sam ničesar ne obžalujem Jože Levstek, župan so komplicirani, včasih že kar nerazumljivo dolgi, mnogokrat tudi nedorečeni, kar nam povzroča nemalo problemov pri delu. Zmanjšuje se tudi dostopnost do sredstev sofinanciranja, brez katerih občine ne moremo izvajati investiciji. Tako je na občinah dvojni pritisk na eni strani vse več nalog in zahtev (pričakovanj) po investicijah, na drugi vse manj investicijskih sredstev. Glede na to, da je v teku ena največjih investicij zadnjega časa, ki bo trajala nekaj let, bo priprava proračuna zelo zahtevna. Zato je tudi skrajni čas, da država trdno zastavi svoje prioritete, občine pa bodo prisiljene temu slediti in se odločati, katere dejavnosti in projekte bodo zmogle financirati. Glede na to, da se začenja novo šolsko leto, želimo vsem učencem dosti novega znanja in šolskih uspehov. Župan Jože Levstek s sodelavci IZPOD ŽUPANOVEGA PERESA 5

6 PORTRET AKCIJA OB DNEVU BREZ AVTOMOBILA- TEST HOJE NA DVA KILOMETRA Vas zanima, kako je z vašo telesno kondicijo? Bi radi naredili nekaj za svoje zdravje? Vabljeni v četrtek, 20. septembra, od do 18. ure na TEST HOJE na 2 km, ki bo potekal v Hrovači na Škrabčevi domačiji. Izmerili vam bomo fitnes indeks telesno zmogljivost, območje varnega pulza, krvni tlak. Možen bo posvet z zdravnikom. Organizator: Zdravstvenovzgojni center Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica. Za dodatne informacije lahko pokličete na telefon Vabljeni! Izlet DRUŠTVA INVALIDOV RIBNICA na Mariborsko Pohorje DI Ribnica bo organiziral jesenski izlet na Mariborsko Pohorje, v četrtek Celodnevni program se bo začel v dopoldanskem času. Ogledali si bomo slap Skalce, cerkev Bolfenk, Bellevue, cerkev Areh z zdravilnim vodnjakom, Glažuto nekdanjo tovarno stekla, se sprehodili po pohorski energetski pot in si ogledali še druge lepote, ki jih ponuja Pohorje. Izlet bomo nadaljevali na Andrejevem domu, kjer bo organiziran piknik z živo glasbo. Vse dodatne informacije dobite v pisarni društva v uradnih urah, in sicer : v ponedeljek in petek od 9. do 11. ure ali po telefonu Društvo invalidov Ribnica Metod Jaklič Zakaj Metod Jaklič? Na ta»zakaj«se ponuja precej odgovorov»zato, ker «Najprej zato, ker bo letos nosil žlico na čelu povorke ob odprtju 37. Ribniškega semnja. Pred njim sta to delala markantna gospoda prof. Janez Debeljak in Alojz Marolt. Zato, ker že leta režira uspešne predstave v KUD-u SV. Gregor. Ne nazadnje tudi zato, ker je viden predstavnik Ribnice navznoter in navzven. V šolo je hodil k Svetem Gregorju, po letu 1943, ko je bila šola požgana, pa so k pouku hodili kar pod kozolec. Takrat je bilo več kot 80 otrok, pa samo dva učitelja! Po šoli je ostal doma na kmetiji, vedno pa ga je zanimalo igralstvo. Gledališka kultura v Slemenih je stara in bogata. Katoliško prosvetno društvo je bilo ustanovljeno že leta Takrat so igrali pod farovškim kozolcem in zaradi moralnih razlogov moški posebej, ženske posebej. Vsako leto torej po dve predstavi - ena moška in ena ženska. Leta 1955 so uredili dvorano pri Sv. Gregorju in začeli nastopati. Metod pravi, da je odigral kakšnih deset iger in ko je prejšnji režiser, učitelj Guna, odšel, je režijo prevzel Metod. Kakšno vlogo še vedno odigra, kot pravi kakšno težjo,»kaj naj pa druge učim, če lahko sam to naredim?«v prejšnji državi je zaradi igre»črna žena«prišel celo navzkriž z oblastjo. V igri je večerna molitev, in zaradi tega je Metoda takoj naslednji dan UDBA odpeljala na zaslišanje, češ da širi versko propagando z gledališčem. V začetku so igrali po dve igri letno, sedaj po eno. Na belo nedeljo imajo na Slemenih žegnanje in takrat vedno odigrajo novo igro. Gostovali so po vseh dvoranah od Črnomlja do Brezovice. Ko ga vprašam o tematiki predstav, pravi, da ga ne zanimata bližnja preteklost ali sedanjost, ampak daljna preteklost, metod bo na letošnjem semanjem sprevodu krošnjo zamenjal za žlico ker je med publiko to bolj sprejeto.»dovolj imamo tega stvarnega življenja, potem naj pa to gledamo še v igrah?!«pokaže mezinec in pravi, da ima dramatiko v njem, ampak teh modernejših predstav enostavno ne razume.»začetek je čuden, konec pa še bolj.«letos niso pripravili igre zaradi premalo kadra, Metod pa vseeno še vedno nastopa kot promotor Ribnice in njenih značilnosti po raznih sejmih doma in v tujini, nastopa z ansambli kot maskota, kot on to imenuje, nedolgo tega so brali pravljice o Ribnici na Škrabčevi domačijo, sodeluje v Rokodelskem centru in podobno. K njemu na dom prihajajo tudi turisti z avtobusi, da jim predstavi kraj Sv. Gregor, njegovo zgodovino in izdelavo suhe robe. Suho robo izdeluje od svojega 14. leta, ko mu je oče rekel:»sine, če hočeš dobiti kakšen sold, pa kakšen obodec naredi!«pravi, da jih je na začetku kar nekaj uničil in oče ga je enkrat kar malo udaril in rekel:»veš, saj te nisem kaznoval, to je samo zato, da se ti možgani malo zbistrijo, da boš lahko delal.«in takoj je naredil svoj prvi pravi obod. Nekako sem hotel v tem pogovoru pustiti politiko na strani, ampak ta Metodov citat ne more kar tako ostati nekje na zgodovinskem odpadu kot kaseta, na katero je posnet.»nekaj časa sem bil tudi svetnik v občinskem svetu, vendar za kulturnika politika ni. Kulturnik je prepošten za politiko. Zame je bil to izziv in sem spoznal, kaj je to politika, sedaj sem se je pa hvala bogu rešil. Moj karakter meni tega ne dopušča.«na vprašanje, če ga res ne mika vrnitev v politiko, glasno reče:»ne, ne, ne, samo da sem se rešil tega!«že 25 let sodeluje na Ribniškem semnju, najprej kot izdelovalec suhe robe, zadnja leta pa je aktiven tudi pri organizaciji. Pravi, da ima v tej vlogi več dela in skrbi, vendar, če človek to dela z veseljem, ni nobenih težav. Nošnja žlice je zanj velika čast in skromno doda, da sta pred njim to delala dva markantna moža, sebe pa ne šteje k njima. Pravi, da je še veliko takih, ki bi si zaslužili to čast. Skromno dopušča možnost, da so drugi bolj zasedeni na semnju, on ima pa čas in seveda čast. Dokler bo pri moči, pravi, da bo njegovo največje veselje in dolžnost promocija Ribnice in delo okrog turizma. Tekst Sašo Hočevar, foto osebni arhiv 6

7 Rib nčan, a ne Urban, praznuje 10 let Fižol rib'nčan poleg jeruzalemčana, ptujskega maslenca, starozagorskega fižola, zorina, češnjevca in nekaterih drugih vrst spada med avtohtone vrste fižola na Slovenskem. Njemu v čast so v soboto v Hrovačani pripravili že 10. fižolov dan. Gornikov France, poleg Ivana Prelesnika, predsednika VETD Hrovača, zaščitni lik Hrovače, ima glede fižola svojo teorijo, tudi od kod je rib'nčan prišel, kje vse raste (med drugim tudi na Marsu), vsakič poskrbi, da poleg številnih polnih želodčkov fižolovih dobrot, obiskovalci gredo domov tudi z rahlimi bolečinami v trebuhu. Pa ne zaradi fižola, temveč smeha, ki ga France s svojimi domislicami izvablja iz poslušalcev. Letos so Hrovačani naredili tudi 10-metrsko fižolovo klobaso, v kateri je bilo poleg fižola dve tretjini mesa in je zaradi oblike vzbujala številne asociacije in prispodobe. Znova sta pri tem domišljiji pot utirala Ivan in France. Primorska narava gostje, priznane prehranske strokovnjakinje, Marije Merljak, klobasa ni pustila ravnodušne. Z zanimanjem si jo je ogledovala tudi pisateljica kuharskih knjig tako so po vasi nosili 10-metrsko fižolovo klobaso Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja Mimoidočim je v bližini ribniškega Gradu preteklo soboto popoldan kar malce zastajal dih. Seveda tistim, ki niso vedeli, kaj se v Gradu dogaja. Ribnici oz. Lovski družini Ribnica je pod okriljem Lovske zveze Slovenije uspelo pridobiti organizacijo 5. Državnega prvenstva v oponašanju jelenjega rukanja. Z drugimi besedami bi lahko rekli vasovanje oz. preneseno v človeški jezik, petje podoknic. Neverjetne glasove so iz številnih pripomočkov izvabljali Zorko Frančeškin iz Trstelja, Tilen Nared iz Begunj, Damjan Zdovc ml. s Prežihovega, od tam je prišel tudi Gašper Petrič. Ribnico je zastopal Matic Oberstar, ki je na koncu osvojil četrto mesto. Tretji je bil Simon Ferlinc iz Puščave, drugi Martin Frančeškin iz Trstelja, zmagal pa je Klemen Šuštaršič iz Rakitne. Tekmovalci so se poskusili v štirih disciplinah. Prva je bila oponašanje starega jelena na višku paritvenega obdobja na rukališču, ki ni ogrožen in nima konkurence, druga je bila oponašanje zrelega jelena na rukališču s košutami, ki mu bežijo iz tropa, tretja oponašanje dveh močnih jelenov, ki se med seboj izzivata. Četrta, rezervna, je bila oponašanje močnega starega jelena s košutami na rukališču, kamor se približuje enakovreden tekmec. To smo v boju za drugo mesto zaradi izenačenega rezultata v rednem delu tekmovanja med Martinom Tekmovanja se je udeležilo tudi precej gledalcev Frančeškinom in Simonom Ferlincem tudi videli. Sicer je sedem disciplin, v katerih imitatorji jelenjega odziva na naravne okoliščine tekmujejo. Zmagovalec gre sedaj na evropsko prvenstvo v Litvo. Boštjan Češarek, predsednik LD Ribnica, je bil z organizacijo tekmovanja in odzivom gledalcev zelo zadovoljen, pogrešal je edino več tekmovalcev. Tekst in foto Marko Modrej in voditeljica kuharskih oddaj Valentina Smej Novak. Profesor dr. Janez Bogataj, pa si je, medtem ko so se dame navduševale nad klobaso, ogledoval in užival v pripravi prave domače rib'nške»trojke«. Poizkusili smo tudi fižolovo torto, ki jo je spekla Andreja Škrabec, fižolov sladoled, vojaški pasulj, za katerega je tudi letos skrbel kuharski mojster Marjan, Polona Škulj in Katarina Podobnikar sta na Škrabčevi domačiji učili peke fižolovega kruha.stare običaje, kot so mlatenje, 'pajtlanje' in prebiranje fižola, so prikazali Gornikovi in tukaj je znova blestel Gornikov France. Ne smemo pozabiti tudi vedno odličnega Radia Mlajku, počastitve najbolj zaslužnih za razvoj vasi, letos so izpostavili častne občane, stare nad 80 let, in še bi lahko naštevali. Res da se letos, ko je bilo v Hrovači vse v znamenju desetke, na to je opozarjal tudi postavljeni mlaj, ni odzvalo 10 županov, 'trojko' so namesto desetih kuhali le trije, se je kljub temu pod vaško lipo zbralo več desetkrat deset obiskovalcev. V hrovaških glavah pa se že razvija ideja o fižolovem tednu oz. tednu fižola. Pohvalno! Tekst in foto Marko Modrej Turistično društvo Grmada objavlja natečaj za najlepšo fotografijo, posneto na območju krajevne skupnosti Velike Poljane v sklopu akcije Moja vas, lepa, urejena in prijazna, ki poteka od 1. junija do 30. septembra letos. Vabimo vse občane in obiskovalce naših krajev, da nam pošljete zanimive fotografije našega kraja na naslov: TD Grmada, Velike Poljane, 1316 Ortnek ali osebno po dogovoru. Vse fotografije bodo razstavljene na zaključni prireditvi sredi oktobra. Na natečaju lahko sodelujejo vsi, ki se s fotografijo NE ukvarjajo poklicno. Fotografije ostanejo v arhivu TD in se lahko uporabijo za promocijo kraja. Fotografije bo ocenila strokovna komisija in jih nagradila s praktičnimi nagradami. Pričakujemo zanimive motive. IZPOSTAVLJAMO 7

8 INTERVJU INTERVJU Z NOVIM RIBNIŠKIM KAPLANOM MATEVŽEM MEHLETOM Z avgustom je svoje dvoletno kaplanovanje v Ribnici zaključil Erik Švigelj, ki nadaljuje svoje poslanstvo v Starem trgu pri Ložu. Na njegovo mesto je prišel 25-letni Matevž Mehle iz Mengša, ki je bil pred tem diakon v Komendi, in bo naslednjih nekaj let opravljal službo kaplana v ribniški župniji. 29. junija ste prejeli mašniško posvečenje, s 1. avgustom pa ste nastopili novo duhovniško službo v Ribnici. S kakšnimi občutki ste se odpravljali v Ribnico, da bi nastopili mesto kaplana? Nastop katerekoli službe oziroma v tem primeru bolj začetek čisto drugačnega načina življenja je seveda velika sprememba. Po eni strani se veselim vseh novih izzivov, predvsem tega, da bom lahko po šestih letih študija končno opravljal službo, za katero sem se odločil. Po drugi strani pa je prisoten tudi določen strah, bolje rečeno nervoznost pred tem, kako se bom razumel z ljudmi del tega je še vedno v meni, ker se veroučno leto še ni pričelo, torej so poglavitne stvari še pred mano. Spraševal sem se tudi, kako uspešen bom pri poučevanju verouka, kako se bom ujel z mladimi, kako s starejšimi in podobno. Malce nervoznosti pa sodi zraven, da jemljem stvari dovolj resno, nujno pa mora biti navzoče tudi navdušenje. Kdaj pa naj bi bil navdušen, če ne sedaj. Ste si želeli kje drugje nastopiti mesto kaplana? Bi si izbrali kak drug kraj, če bi ga lahko? Ne, nikoli nisem imel želje, da bi lahko izbiral, ker je ena izmed stvari, ki jo duhovnik obljubi, pokorščina škofu. To se mi zdi pomemben del duhovniške identitete, kajti duhovnik naj bi bil podoba Jezusa, ki se je prav tako pokoril volji svojega Očeta. Predvsem sem iz pripovedovanj slišal, da je to dobra župnija. Bi rekli, da ste potem srečni z izbiro? Mislim, da je idealna. Zelo dobro se razumeva z gospodom župnikom in tudi z ljudmi počasi dobivam stik. Vidim pa, da me na župniji čaka veliko dela. Predvsem pa mi 8 je pomembno, da se razumem z ožjimi sodelavci, v nasprotnem primeru bi bilo delo veliko težje. Kako se ljudje odzivajo na vas, glede na to, da ste še precej mladi? Vas vaša starost omejuje pri delu? Zaenkrat ne čutim, da bi bila to kakršna koli ovira. Bomo pa videli, kako bo nadalje, ko se bomo bolj spoznali in ko bo stik med nami okrepljen. Pri starejših se to običajno odrazi v neki obliki zaščitništva, poleg tega pa jih je tudi težje v kaj prepričati. Pri mlajših je takšna starost prednost, ker si jim lahko bližji kar pa je včasih lahko tudi težava, saj postanejo skoraj tvoji sovrstniki, kar lahko pripelje do prevelike navezanosti. Kakšno mnenje ste imeli o Ribnici, preden ste prišli v ta kraj? Je sedaj drugačno? Utripa kraja pred tem nisem nikoli poznal. Ko sem bil mlajši, sem se večkrat peljal skozi Ribnico na obisk svoje babice v Kočevje, od koder je tudi moja mati. V spominu sta mi ostala cerkvena zvonika in pročelje cerkve. Kadar sem zagledal to dvoje, sem vedel, da sem v Ribnici. Kasneje nisem imel nikakršnih stikov s tem krajem, zato si tudi nisem mogel ustvariti svojega mnenja. Ribnico sem poznal le po pripovedovanju drugih. Dejali so, da je to super župnija, kjer ne bo manjkalo dela. Skratka, same dobre reči. Bi rekli, da ste se v tem času že malce privadili na Dolino suhe robe? To je pa še prehitro. Potrebujem več časa, da se privadim na nek kraj, še posebej na ljudi. Brez težav se privadim na eno ali dve novi osebi, če pa so okoli mene sami novi obrazi, je potrebno zgraditi nove odnose, za kar potrebujem svoj čas. S težavo naredim v takem okolju prvi korak, vendar se privajam. Zelo cenim pristne odnose, pa čeprav za njihovo graditev preteče več časa. Tako pač»delujem«. Res pa je tudi, da vsaka župnija nosi v sebi polno novih izzivov. TI so za vsakega malce drugačni, ker je vsak na nekem področju močen, na nekem drugem pa morda malce manj. In katerim področjem bi dali prednost? Kaj je moje močno področje? Na to pa težko odgovorim. Iz izkušenj lahko povem, da sem se v preteklosti zelo dobro razumel z mladimi. Sicer smo potrebovali približno pol leta, da smo se drug na drugega popolnoma privadili, vendar smo se kasneje odlično razumeli. Veliko sem odnesel tudi od svojega študija, na tem področju se počutim zelo samozavestno. Želel bi si še naprej nadgrajevati svoje znanje, še več študirati. Kaj ste si zastavili za cilj svojega kaplanovanja? Kaj bi vam pomenilo uspeh? Zame bi bil uspeh, če bi dosegel, da bi ljudje poglobili svoj odnos z Bogom. To je po mojem mnenju edini pravi cilj, ki si ga lahko duhovnik postavi. Želel bi si, da na osnovi tega odnosa poglobijo tudi odnose med seboj, ker menim, da včasih premalo poudarjamo, da bi naše življenje moralo biti osredinjeno v Kristusu. Ne zgolj duhovnikovo, temveč življenje vsakega vernika. To doseči, je tudi moj glavni cilj, kajti vsi drugi uspehi, ki bi jih lahko našteval, so postranski. Tekst in foto DOMEN MARINČ

9 Krompir se je letos ustavil pri rekordnih 101,9 metra Brezskrbne počitnice tudi v avgustu Rokodelski center Ribnica je v začetku avgusta izvajal 10-dnevne Vesele počitnice za otroke vseh starosti. Udobje pestrih in zanimivih aktivnosti je vsak dan izkoristilo približno 15 otrok, za katere so skrbeli trije animatorji in Vasja Pavlin. Dejavnosti je finančno omogočila Občina Ribnica. DOGODKI Družba fantov in deklet iz Nemške vasi pri Ribnici je v soboto, 18. avgusta, organizirala že šesto družabno-zabavno prireditev, tekmovanje v metu krompirja. Pri cerkvi sv. Lenarta se je zbralo 80 tekmovalcev, ki so se pomerili v moški, ženski in otroški kategoriji. Poleg tega tekmovanja so organizirali še izbor največjega oz. najtežjega krompirja. Pri metu krompirja je v moški kategoriji, v kateri je bilo prijavljenih 49 tekmovalcev, zmagal Peter Gradišar iz Kočevja, ki je krompir vrgel rekordnih 101,9 metra, drugi je bil z 92,5 metra Gorazd Zorič iz Kočevja, tretji pa Uroš Kljun iz Nemške vasi, ki so mu namerili 84,5 metra dolg met. V ženski kategoriji je nastopilo 10 tekmovalk. Najdlje je krompir, 56,9 metra, vrgla Alja Vrček iz Celja, druga je bila Katja Zof, ki je dosegla 55-metrsko daljavo, tretja pa Katarinca Šilc iz Griča pri Ribnici, ki ga je vrgla 45,7 metra daleč. V otroški kategoriji je zmagal Črt Arko iz Ribnice, krompir je vrgel 61,8 metra daleč, drugo daljavo (56,0 m) je dosegel Špendi Iseni iz Ribnice, tretjo (55,0 m) pa Dominik Lozar iz Črnomlja. V moški, ženski in otroški kategoriji so za prva tri mesta podelili simpatične pokale, v vseh kategorijah pa privlačne nagrade za prvih pet mest. V otroški kategoriji je organizator letos prvič podelil tudi medalje za vse otroke. Za trud in požrtvovalnost so nagrade prejeli tudi zadnjeuvrščeni v posamezni kategoriji. Organizator je na koncu pobral ves tekmovalni krompir in ga, pečenega, ponudil številnim obiskovalcem. Tudi sicer je bilo med prireditvijo in po njej pečenega krompirja dovolj za vse. Prejšnji mesec ste lahko brali o Veselih počitnicah oz. Lumpijadi, ki jo vsako leto organizira Center za socialno delo Ribnica, tokrat pa njihovo poslanstvo nadaljuje Rokodelski center Ribnica, ki je od 1. do 10. avgusta izvajal brezplačne Vesele počitnice za otroke vseh starosti. Tovrstna aktivnost je v RC Ribnica potekala letos prvič, vendar lahko po odzivu in zadovoljstvu vseh udeležencev predvidevamo, da to ni bila zadnja počitniška dejavnost, ki so jo izvedli. Svoj pečat so pustili tudi na rokodelskem dvorišču Zanimivih aktivnosti ni manjkalo. Pri snovanju programa so se organizatorji oprli na lastno ponudbo.»poskušali smo vključiti dejavnosti Rokodelskega centra, tako smo izvedli likovno šolo, fotoorientacijo po ribniškem muzeju in se preizkusili v izdelovanju ribniške obrti,«je na kratko strnil dogajanje v sklopu RC Ribnica Rok Trdan, ki je bil poleg Vasje Pavlin idejni vodja Veselih počitnic. To pa še zdaleč ni bilo vse, kar so pripravili za kakovostno preživljanje počitnic. Program je dopolnil izlet v Kočevski Rog, kjer so si ogledali pragozd, ki je bil večini otrok dotlej nepoznan, ter se v tamkajšnjem Skavtskem okoljskem centru bolje ozavestili o pomenu narave. Izvedli so tudi svoje olimpijske igre s slavnostnim mimohodom po olimpijski vasi Ribnici do prizorišča pred stavbo TVD Partizan. Tam so se pomerili v različnim športnih disciplinah, med katerimi je bil najbolj priljubljen nogomet. Ker so bili vsi zmagovalci, je vsak prejel tudi svojo zlato medaljo, ki pa so jo kaj hitro pretopili v ustih. Na pomoč! so si zaklicali z gasilci, ki so jih vzeli s seboj na vožnjo v gasilskem kombiju in jim razkazali svojo opremo. In kaj je udeležencem od vsega tega ostalo najbolj v spominu?»meni je bilo najbolj všeč iskanje zaklada po ribniškem muzeju s pomočjo slik,«je povedal devetletni Nejc. Enajstletni Aleks pa je dodal:»najbolj zanimivo mi je bilo izdelovanje lokov in streljanje v tarče. Žal pa mi tisti dan streljanje ni šlo najbolje.«odgovori so kar deževali. Veselje in zadovoljstvo nad projektom, ki so ga izvajali animatorji Živa Rigler, Rok Trdan in Laura Sadar s pomočjo Vasje Pavlin, je bilo veliko. Da so lahko ribniški otroci svoje počitnice preživljali kakovostno tudi v začetku avgusta, gre zahvala Občini Ribnica. Tekst in foto DOMEN MARINČ Prvouvrščeni v moški kategoriji z organizatorjem Matjažem Pogorelcem (skrajno levo) Izbora za največji krompir se je udeležilo osem tekmovalcev. Najtežjega je prinesla Marta Tanko iz Hrovače, tehtal je zavidljivih 782 gramov. Drugega in tretjega (664 in 644 g) sta prinesla Marinka Prelesnik in Igor Merhar, oba iz Nemške vasi. S tekmovanjem so bili zadovoljni vsi organizatorji dogodka, ki je z leti prerasel v precej odmevno prireditev. Tekst in foto Marko Modrej Naslednja številka Rešeta izide 28. septembra. Gradivo oddajte do 14. septembra. 9

10 DOGODKI Ob sedemdeseti obletnici Ogenjce Ob sedemdeseti obletnici tragedije pri Ogenjci se je na proslavi v organizaciji ZZB Ribnica in Društva za ohranitev spomina na partizansko bolnico Ogenjca ter s podporo občine Loški Potok zbralo nekaj sto ljudi, ki so želeli počastiti spomin na partizansko zdravstvo, nesebično pomoč in pogum medicinskega osebja v vojnem času. Proslavo, ki jo je krasilo približno 25 praporov Zveze združenj borcev, je vodila Irma Grbec, poleg nje pa so nastopili še Mešani pevski zbor Dr. Bogdan Derč s Pediatrične klinike v Ljubljani, pomočnica generalnega direktorja UKC Metka Vesel Tekavčič, ki je v svojem nagovoru poudarila pomen zdravstva in sanitete v voljnem času, in zatrdila, da bi današnje medicinsko osebje prav tako storilo vse za svoje paciente, kot je to storila bolničarka Mimica, čeprav jim je to prineslo smrt. Hkrati je izpostavila, da v pisarni generalnega direktorja UKC visi samo ena slika, in sicer slika Ogenjce, ki jo je Kliničnemu centru podarila družina Gala, družina doktorja z Ogenjce. Za slavnostnega govornika je bil predviden Ladislav Lipič, nato pa je to vlogo prevzel Janko Veber. Ta je v svojem govori poudaril posebnost slovenskih partizanskih bolnic, saj so slovenski partizani organizirali bolnice, ranjencev niso nosili s seboj, kot so to počela ostala odporniška gibanja. To pa je bilo mogoče samo z veliko podporo prebivalstva, ki je skrbelo za oskrbo in tajnost bolnic. Dotaknil pa se je tudi aktualnih političnih razmer, predvsem odnosa do NOB in Spomini ne zbledijo Ribniški policisti s prvim defibrilatorjem rdeče zvezde. Zatrdil je, da brez takratnega partizanskega odpora leta 1991 ne bi mogli sanjati o samostojni Sloveniji. Poudaril je, da zvezda ni samo simbol komunizma, pač pa tudi simbol odpora. Dodal je še, da se nacizem in fašizem tudi danes pojavljata v različnih oblikah, ki jih je potrebno prepoznati. Poleg govorcev so nastopili še lokalna harmonikarja, recitatorke, župan občine Loški Potok Janez Novak in predsednik Društva Ogenjca Janez Bartol. Tekst in foto: Primož Tanko V torek, 21. avgusta, so na Policijski postaji Ribnica v uporabo prevzeli prvi prenosni defibrilator, ki ga bodo policisti imeli v patruljnem vozilu vedno s seboj. Policisti ribniške policijske postaje poleg Ribnice, Sodražice, Loškega Potoka pokrivajo tudi dobršen del schengenske meje. Defibrilator so kupili na pobudo celotnega kolektiva, financiran pa je iz 'schengenskega denarja', je povedal komandir Policijske postaje Peter Kotar, ki je dodal, da ga bodo še posebej potrebovali v občinah Sodražica in Loški Potok, ki sta od prve nujne medicinske pomoči precej oddaljeni. Hkrati so v primeru nesreče, zastoja srca, pohodnikov in ostalih prvi na kraju dogodka in bodo s tem pridobili dragocene minute. Tovrstne naprave sicer imajo tudi na urgenci v ribniškem zdravstvenem domu, v Kočevju in Velikih Laščah. Policisti so se za upravljanje z defibrilatorjem usposobili že v začetku letošnjega leta. Ob prevzemu nove naprave, ki stane med dva in tri tisoč evrov, pa so bili deležni še dodatnega izobraževanja. Marko Modrej MALI OGLASI Zahvala Iskreno se zahvaljujem celotni ekipi nujne medicinske pomoči ZD Ribnica pod vodstvom dr. Nataše Curl, ki mi je izredno hitro, požrtvovalno in z izjemno prijaznostjo nudila prvo pomoč in rešila življenje. Le njim se moram zahvaliti, da sem kljub srčnemu infarktu danes živ in da se je vse skupaj srečno končalo. Za njihov trud se celotni takratni ekipi še enkrat iz srca zahvaljujem v svojem imenu in v imenu svoje družine ter jim želim še veliko uspehov pri njihovem strokovno visoko usposobljenem in požrtvovalnem delu. S spoštovanjem in hvaležnostjo Anton Dolšak V okolici Ribnice oddam v najem stanovanje v pritličju stanovanjske hiše. Cena po dogovoru. Tel.: V najem oddam gostinski lokal, opremljen s krušno pečjo, velikosti ca. 120 m2, potreben obnove. Kličite po 12. uri. Informacije: V etažno in zemljiškoknjižno urejeni večstanovanjski stavbi v Dolenji vasi prodamo dve stanovanji, in sicer 1,5 sobno stanovanje (52 m2), ki se nahaja v prvem od dveh nadstropij in dvosobno stanovanje (62 m2), v pritličju stavbe. Obe stanovanji je potrebno obnoviti. Cena 390 EUR/m2. Pomagamo pri ureditvi vseh dokumentov in prepisa lastninske pravice. Kontakt: (Franc) Ob glavni cesti pri naselju Humec v Dolenji vasi prodam gradbeno parcelo v izmeri 780 m2. Cena za m2 je 30 EUR. Na isti lokaciji ob avtobusni postaji prodam še parcelo v izmeri 914 m2. Cena za m2 je 22 EUR. Cena kvadratnega metra za obe parceli skupaj je 26 EUR. Informacije: Mija Češarek, tel.: V Humcu v Dolenji vasi prodam gradbeno parcelo v izmeri ca. 700 m2. Za več informacij samo resni kupci pokličite na tel. št.: Prodam avtomobil opel Astra V karavan (bencin), letnik 2010, z vso opremo, garažiran, srebrne barve, prevoženih km. Cena EUR. Informacije:

11 La vie en colour Z Življenjem v barvah je župan Jože Levstek parafraziral znan naslov šansona La vie en rose, ki je v Ribnici odmeval slab teden pred odprtjem razstave Prophetae domestici v Galeriji Miklova hiša. Župan je namreč odprl morda najbolj lokalno obarvane razstavo v tem letu. V četrtek, 16. avgusta, so namreč galerijo napolnila domača likovna dela, oziroma bolj natančno, dela ustvarjalcev iz širšega ribniškega območja. Cikel pozno poletnih razstav, ki ima tri dele, je letos stopil v drugi krog. Prva v sklopu je razstava Prophetae domestici, ki predstavlja avtorje, živeče in ustvarjajoče na tem območju. Na ogled je bila leta 2009, predstavilo pa se je deset avtorjev. Naslednje leto je sledila razstava umetnikov, ki iz tega območja izvirajo, ustvarjajo pa drugje. Poimenovana je bila Ekspatrioti/Povratniki. Tretja razstava iz cikla pa je bila na ogled lansko leto, in sicer z naslovom Iz zasebnih likovnih zbirk. zadovoljna vodja galerija stane klun in župan jože levstek odprtju razstave Na letošnji Prophetae domestici se predstavlja dvajset avtorjev s svojimi stvaritvami, ki v ustvarjalnem postopku segajo od klasičnih tehnik olja in platna do konceptualnih postavitev in multimedijskih izvedb. Pokrivajo široko geografsko področje med Turjakom in Kolpo po eni ter Cerknico in Krko na drugi strani. Veliki večina razstavljenih del je novejšega datuma, na ogled pa so tudi dela, ki segajo dobrih trideset let nazaj. Posebej všečni pri postavitvi pa so portreti avtorjev, ki nam še približajo že poznana imena. Razstava in s tem tudi cikel se je očitno dobro prijel, saj je bila galerija ob odprtju povsem polna; mogoče tudi zato, ker je neposredno povezana z našim prostorom. Razstava je na ogled le do 9. septembra, zato bo treba z obiskom pohiteti. Tekst in foto: Primož Tanko na KULTURNI UTRINKI Razpis za vpis v prvi letnik likovne šole - LICE Galerija Miklova hiša razpisuje vpis v prvi letnik štiriletnega likovnega izobraževanja. Potekalo bo v obliki ustvarjalnih delavnic in predavanj, ki bodo enkrat tedensko po tri ure v popoldanskem času, občasno tudi po dvakrat tedensko. Učni program obsega predvsem slikarstvo in kiparstvo, dotakne pa se tudi večine ostalih likovnih področij. Izobraževanje je namenjeno posameznikom, starejšim od dvanajst let, ki jih zanima osebna ustvarjalnost in izobraževanje na likovnih področjih, tistim, ki se želijo vpisati na likovne šole in morajo opraviti sprejemni izpit ter ostalim zainteresiranim. Šolnina za osnovno izobraževanje znaša 30,00 EUR na mesec. Za vpis pošljite izpolnjeno prijavnico na naslov LICE GMH Rokodelski center, cesta na Ugar 6, 1310 Ribnica ali po elektronski pošti galerija@amis. net. Vprašanja lahko pošljete na isti e-naslov ali pokličete telefonsko številko M

12 MED MLADIMI Alternativa 2012 V znamenju Hladnega Piva in prijetnega druženja Ribniški študentski klub (RŠK) je pripravil že 7. glasbeno-kulturni festival Alternativa, na katerem so nastopile bolj ali manj vzpenjajoče se slovenske glasbene skupine: N.O.R., Hellex, General Musashi, Chicksy Dicks, Metalsteel ter znana hrvaška zasedba Hladno Pivo. Tradicionalni letni koncert brezplačne narave je letos potekal v Obrtni coni Ugar v Ribnici, kjer so v alternativnih zvrsteh glasbe uživali zelo številni ljubitelji metala. Predsednica RŠK, Polona Petrovič, je povedala, da so organizatorji z letošnjim obiskom več kot zadovoljni:»presegel je vsa naša pričakovanja. Našteli smo okrog tisoč obiskovalcev, ki so prišli z vseh koncev Slovenije, največ pa je bilo lokalnih prebivalcev.«petrovičeva je pojasnila, da je s pomočjo priljubljenega družabnega omrežja Facebook njihov glas dosegel precej široko množico ljudi, in z veseljem razkrila:»v Kranju so bili mladi za naš koncert tako zelo zainteresirani, da so organizirali celo avtobusni prevoz.«vidno zadovoljni s prireditvijo pa so bili tudi obiskovalci. Dobro razpoložena Mina iz Kranja je povedala:»z avtobusom smo prišli med drugim iz Kranja, Medvod, Škofje Loke ter Ljubljane,«in svoj glasbeni okus izpostavila:»na le-tem smo večinoma vsi za Metalsteel ter Hladno Pivo.Dobra glasba in druženje za mlade, to je to!«se je veselil Matevž iz Ribnice. Gašper iz Dola pri Ljubljani, ki je prišel z organiziranim prevozom, je obljubil, da pride tudi prihodnje leto, saj mu je tovrstni glasbeno-kulturni festival nadvse všeč, in pripomnil:»lepo je, hladno pivo na vročem odru Postavljanje mlaja po starem Fantje in dekleta iz Goriče vasi se trudimo ohranjati nekatere stare vaške običaje in etnološke posebnosti svoje vasi ter širše lokalne skupnosti. Prejšnjo soboto smo že tretje leto zapored postavili mlaj na stari način, brez uporabe sodobne opreme. Priprave so se začele teden dni prej, ko smo posekali in obelili smreko ter pripravili vse potrebno za postavitev 36 m visokega mlaja. Mlaj je bil postavljen v dobri uri, pri tem pa je sodelovalo več kot 50 prostovoljcev. Pobudo in organizacijo za postavitev mlaja smo prevzeli mladi, vendar brez nasvetov in pomoči izkušenih vaščanov to ne bi bilo mogoče. Dekleta in fantje iz Goriče vasi ko se občinstvo zbere na odprtem koncertu. Z družbo smo prišli predvsem zaradi glavne skupine večera in zasedbe Metalsteel, s katero smo prijatelji in smo jo prišli podpret.«zvesto podporo lokalnih glasbenih skupin pa je moč zaslediti tudi v našem domačem okolju. Nebojša iz Ribnice je navdušen predvsem nad skupino Chicksy Dicks, o kateri je dejal:»zakon so. Poznam jih osebno, saj se medsebojno družimo.«jože iz Ribnice, ki mu je omenjena skupina ravno tako najbolj pri srcu, pa je dodal:»podpiram jih, saj so pravi umetniki.«poleg pestrega glasbenega dogajanja pa je mnoge na prireditev med drugim pripeljala tudi želja po zabavi in druženju s prijatelji.»v preteklosti smo se metalci srečevali na festivalu Metalcamp, tako pa sedaj ostajamo v stiku,«na prijetno druženje z znanci iz slovenske metalne scene prisega Dunja iz Turjaka. Zasluge za precejšen uspeh prireditve Alternativa 2012 je po besedah Petrovičeve v prvi vrsti nedvomno moč pripisati pri projektu sodelujočim marljivim ribniškim študentom, očitno priljubljenost med obiskovalci pa med drugim dejstvu, da slednja z vsakim letom napreduje tako po širini kot tudi po obsegu glasbene ponudbe. Zabave željno občinstvo so letos tako dodobra razgreli člani hrvaške punk rock skupine Hladno Pivo, ki so kot glavna skupina poskrbeli za pravi vrhunec večera.»štejemo si v veliko čast, da so prišli, saj tako odmevnega imena še nismo imeli,«je o gostovanju popularnih glasbenikov s Hrvaške pri nas povedala Petrovičeva. Nastopila pa je tudi vse bolj uveljavljena slovenska heavy metal glasbena zasedba Metalsteel, ki je izdala studijske albume, kot so: Usoda, Taste The Skin, Bad in Bed ter Entertainment, in katere skladbo Heavy Metal Is Our Religion je slovensko metalno občinstvo izbralo za svojo himno. Člani obetavne ribniške skupine Chicksy Dicks so od leta 2007, ko so na oder, namenjen alternativni glasbi, stopili prvič, tokrat na tem nastopili že četrtič. S posebnim čutom za glasbo mešajo hard rock s tršimi zvoki heavy meatala in bodo predvidoma v tem mesecu izdali tudi svoj prvi EP, je napovedal bobnar Urban Merhar.»Namen Alternative je, da se mlade in še neuveljavljene glasbene skupine predstavijo širši javnosti in stopijo na veliki oder z resnim ozvočenjem ter občinstvom,«je o bistvenem poslanstvu največjega projekta RŠK dejala Petrovičeva. Tako je svoj groove / trash metal imela priložnost prvič pokazati tudi glasbena skupina Hellex iz Kočevja, ki trenutno obstaja približno tri četrt leta.»naši vzorniki so: Metallica, Slayer in Megadeath, glavni cilj pa, da postanemo zvezde (smeh),«se je o glasbenih ambicijah razgovoril 'frontman' vzhajajoče zasedbe, Turkovič. Namesto štajerskih Strike a Fire, ki so svojo udeležbo odpovedali zaradi bolezni, pa so nastopili že stari znanci odra Alternative, in sicer ljubljansko-dolenjska rock skupina General Musashi. Tekst: SUZANA RAKIĆ, foto: Maša Mlakar 12

13 RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE RIBNICA V LETU 2012 NAZIV ČASTNI OBČAN Naziv častni občan se podeli posameznikom za pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobraževalnem in humanitarnem področju, ki predstavljajo Občino doma in v svetu. Naziv častni občan se lahko podeli tudi tujcu. URBANOVA NAGRADA Urbanovo nagrado se podeli posameznikom za življenjsko delo, delovnim skupinam, podjetjem in drugim organizacijam in skupnostim za izjemne uspehe na posameznih področjih gospodarskega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu Občine Ribnica. GALLUSOVO PRIZNANJE Gallusovo priznanje se podeli posameznikom, skupini posameznikov, organizaciji in skupnosti za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo ter vidne dosežke trajnejšega pomena s področja kulturnih in drugih družbenih dejavnosti v Občini in širšem družbenem prostoru. PRIZNANJE OBČINE RIBNICA Priznanje Občine Ribnica se podeli posameznikom, podjetjem, zavodom ter organizacijam in društvom ter drugim organizacijam in skupnostim za enkratne izjemne dosežke in kot vzpodbudo za nadaljnje strokovno delo in aktivnosti na posameznih področjih življenja in dela. Podeli se lahko največ eno priznanje častnega občana, ena Urbanova nagrada, do dve Gallusovi priznanji in do dve priznanji Občine Ribnica. Predloge za podelitev razpisanih priznanj in nagrad Občine Ribnica dostavite v zaprti kuverti z oznako»občinske NAGRADE«na naslov: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica, do vključno do 14. ure. Predlog mora vsebovati: vrsto nagrade oz. priznanja, ime in priimek ter naslov (za fizične osebe), naziv ter naslov (za pravne osebe) in obrazložitev predloga. Dodatne informacije lahko dobite v Uradu župana Občine Ribnica (tel ). Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja JOŽE TANKO, l. r. Vpis v Pletarsko in Lončarsko šolo Rokodelski center Ribnica vabi vse, ki želijo osvojiti osnovne veščine obdelovanja leskovih viter in pletenja različnih pletarskih izdelkov iz vrbovega šibja, da se nam pridružijo v Pletarski šoli. Kogar srbijo prsti po prožnejšem materialu, pa vabimo k vpisu v Lončarsko šolo. Naučil se bo ročnih tehnik oblikovanja gline in okraševanja končnih izdelkov. Obe šoli bosta potekali enkrat tedensko po dve uri v popoldanskem času. Prijave sprejemamo po telefonu ali po elektronski pošti info@rokodelskicenterribnica.si. Več si lahko preberete na www. rokodelskicenter-ribnica.si. Koledar dogodkov september 2012: Rokodelski center in Muzej Ribnica 2. 9., 15.00: dvorišče Rokodelskega centra Izbor za kraljico suhe robe , : dvorišče Rokodelskega centra Predstavitev regijskih Rokodelskih centrov , Dnevi evropske kulturne dediščine: Rokodelski center Ribnica dan odprtih vrat , in Dnevi evropske kulturne dediščine: Muzej Ribnica - dan odprtih vrat , Dnevi evropske kulturne dediščine: Rokodelski center Ribnica - brezplačna lončarska delavnica za upokojence Iz rok v srce. Zaradi omejenega števila udeležencev obvezne prijave do do na telefonsko številko: 01/ ali osebno v Rokodelskem centru Ribnica Mednarodna konferenca»evropska prestolnica rjavega medveda«(organizira Zavod za ekologijo Narava 2001)»S krošnjo na splet«spletna trgovina Rokodelskega centra Vsak izdelovalec suhe robe mora znati svoje izdelke tudi dobro prodajati. V preteklosti so bili znani krošnjarji, ki so»zdumali«in na svojih ramah nosili»potujočo trgovino«krošnjo. Nekateri so si pomagali s konji ali drugimi živalmi, ki so jim olajšale težko opravilo. Ko se je pojavila železna cesta, so Ribničani začeli robo tovoriti z vlakom, ob razcvetu avtomobilizma pa kar z vsemi vrstami jeklenih konjičkov. S pojavom turizma v Ribnici so se pojavljale tudi trgovine s suho robo največ časa je obiskovalce z uporabnimi predmeti in spominki zalagala trgovina»spominkarstvo«na trgu. Tam je začela svojo pot tudi Muzejska trgovina Ribnica, nadaljuje pa jo v Rokodelskem centru. Da bo trgovina segla tudi v domove tistih, ki v Rokodelski center nikoli ne pridejo, smo zasnovali spletno trgovino Rokodelskega centra. Tako skupaj z rokodelci poustvarjamo dediščino in s svojo ponudbo sledimo sodobnemu načinu življenja. Uporabniki svetovnega spleta bodo med pestro izbiro izdelkov v trgovini zagotovo našli uporabne izdelke zase, primerna darila za svoje najbližje in tudi za poslovne partnerje. Spletno trgovino Rokodelskega centra, ki je del Leader projekta Zapisana dediščina in rokodelska ustvarjalnost, najdete na spletnem naslovu Prvih trideset kupcev čaka 10-odstotni popust in praktična nagrada. Lepo vabljeni! Tina Zajc Turistično društvo Ribnica se zahvaljuje vsem pokroviteljem, sodelujočim, nastopajočim, obiskovalcem in ostalim na letošnjih Grajskih večerih in vabi na prireditve v sklopu Ribniških dnevov, ki si jih lahko ogledate na naši spletni strani. Še posebej vabljeni v nedeljo, na 37. Ribniški semenj. Turistično društvo Ribnica RAZPISI, OBVESTILA 13

14 ZA ZDRAVJE KOTIČEK ZA ZDRAVJE pripravila Andreja Pogorelc Sirotka za zdravje Sirotka, ki nastane pri izdelavi sira in skute, je bila od nekdaj znana kot krepčilna pijača. Je najkakovostnejši proizvod iz mleka, zato je naši predniki niso zametovali. Dali so jo piti mladim materam po porodu, bolnikom, ki so prebolevali bolezen, slabotnim otrokom in starejšim ljudem. Sirotka je t.i. prebiotik, ki nam zagotavlja zdrav ekoorganizem le ta pa je lahko kos boleznim in tudi najboljše zagotovilo za zdrav imunski sistem, ki se dnevno spopada z napadalci zunaj in znotraj telesa. Ko sem bila še otrok, so jo porabili za krmo prašičev in mlade govedi. Verjetno so malo»pozabili«, kako je lahko koristna tudi za človeka. Uporabljal jo je že Hipokrat približno 400 let pred našim štetjem; priporočal jo je bolnikom med okrevanjem in po njem. Pozneje jo je v knjigah zaslediti še večkrat, navadno v zvezi s spodbujanjem presnove ter razstrupljanjem in obnavljanjem telesa. Paracelsus je na primer vedel, da se sirotka izkaže z zdravilnim delovanjem v primeru zaprtja in prebavnih težav, revmatizma, težav kože in tuberkuloze. Splošno priznano je bilo tudi njeno zdravilno delovanje pri putiki. Zdaj jo uporabljajo za veliko različnih stvari, predvsem pomaga ljudem z oslabljeno odpornostjo. V 18. stoletju se je začela prava kultura uživanja sirotke v alpskih predelih, predvsem v Švici, ker je bil tam doma zdaj že znameniti evropski natur doktor Alfred Vogel. Dejstvo je, da brez Voglovega pisanja in stalnega opominjanja o njeni koristnosti sirotke zdaj najverjetneje ne bi tako dobro poznali in uživali. Sirotka nas preskrbi z najkakovostnejšimi in najlaže prebavljivimi beljakovinami, kar jih poznamo. Vsebuje še rudnine, nekatere vitamine B-skupine (B1, B2, B6 in B12) ter druge snovi, ki dvigujejo telesno odpornost in poživljajo presnovo. Sirotka je krepčilna hrana, ki uravnava presnovo in zaradi kakovostnih beljakovin in drugih sestavin omogoča hitrejšo obnovo celic. Ker spodbuja delovanje ledvic, jeter in žolčnika, pospešuje tudi razstrupljevalne in čistilne procese v telesu. Zaradi vitamina B2 in albuminov dejavno sodeluje v presnovi maščob. Redno uživanje sirotke v kombinaciji z gibanjem omogoča zmanjševanje odvečnih zalog telesnih maščob. Dobrodejno vpliva na prebavila. Zaradi laktoze spodbuja razvoj zdravju koristne mikroflore v debelem črevesu in s tem posledično vpliva na splošno izboljšanje počutja ter povečuje telesno odpornost. Sirotka je tekoča hrana, ki jo je priporočljivo redno uživati. Dnevno jo spijmo po dva do tri kozarce po 2 dl oziroma več. Pijemo jo na tešče in med obroki. Primerna je tudi za pripravo jedi. Podobno kot mleko jo uporabljamo za kuhanje sirotkinega riža, pripravo pudinga, peko peciva ali pa z njo zamesimo kruh. Mlečna motnost sirotke je naraven pojav zaradi prisotnosti sirotkinih beljakovin, ki se med hranjenjem usedejo na dno. Zato plastenko, v kateri hranimo sirotko, pred uporabo narahlo pretresemo. Sveža sirotka je v hladilniku obstojna nekaj dni, potem pa se začne postopoma kisati. Če jo dalj časa hranimo v zaprti plastenki, steklenici ali na toplem, postaja vse bolj kisla, vendar je še vedno oziroma celo bolj uporabna, saj zaradi mlečnokislinske fermentacije pridobiva lastnosti kisave s še poudarjenimi razstrupljevalnimi in čistilnimi lastnostmi, vendar obstane le kratek čas. Če sirotka greni ali ima neprijeten vonj, jo zavržemo. Obstojnost sveže sirotke je podobna obstojnosti surovega mleka. Znani švicarski ljudski zdravnik Alfred Vogel je našel način, kako ohraniti sirotko s pomočjo fermentacije. Proizvedel je koncentrirano tekočino, ki ji je odstranil maščobe in beljakovine. Ta postopek je povečal količino koristne desnosučne mlečne kisline. Ker je vedel, da mlečne beljakovine in maščobe, prisotne v sirotki, lahko povzročijo alergijske odzive, jih je s filtriranjem odstranil. Tako je nastala naravna koncentrirana, fermentirana sirotka Molkosan, ki jo imamo na voljo v lekarnah, specializiranih prodajalnah in trgovinah z zdravo prehrano. Molkosan je alternativa za svežo in biološko sirotko, ki je zagotovo še vedno najboljša v naravni obliki.»allevato con la scotta il dottore e in bancarotta.«aforizem iz leta 1777, ki se v prevodu glasi nekako takole:»če bi ljudje odraščali ob sirotki bi zdravniki bankrotirali!«in takrat ni bilo prvič, da so bile zdravstvene koristi sirotke javno cenjene. Skrbimo za zdravo prehrano Čas rdeče pese Ali vemo, kako zdrava je? Krepi zdravje. Nasekljan gomolj surove rdeče pese lahko vsakodnevno uporabljamo pri dušenju skupaj z drugo zelenjavo, v omakah za prilogo k rižu ali testeninam ter pri pripravi jedi v voku. Zadostuje le nekaj minut dušenja, jedem pa daje vabljivo živo barvo. Krepi in čisti kri in ožilje, izboljšuje krvno sliko (proti slabokrvnosti). Narežemo dva šopka mladih pesnih listov in šopek peteršilja, vremo 15 minut, vmes pa dodajamo nekaj nasekljanega česna, čebule, naribanega korenja, peteršiljevega korena, manjšega gomolja zelene ter na drobno naribane 3 4 surove rdeče pese do velikosti pomaranče. Vse to na kraju prelijemo z žličko olja in limoninim sokom, premešamo in odstavimo s štedilnika. Tako pripravljeno juho jemo dvakrat na dan. Pomaga proti arteriosklerozi in za upočasni staranje. Čim dlje časa preventivno pijmo sok iz drobno naribane pese, ki mu dodamo limonin sok in med. Ko se med raztopi, pijemo po požirkih. 14 II. del Piše: Mija Češarek Zatira tumorje in nekatere hujše bolezni, deluje kot preventivna zaščita pred posledicami škodljivega radioaktivnega in drugih sevanj. Proti začetku in v razvoju raka vsak dan jejmo surovo rdečo peso in pijemo njen sok. To deluje preventivno in tudi zaviralno na nadaljnji razvoj bolezni. Učinkuje pri virusnih obolenjih in prehladih. Vsak dan pijmo sok surove rdeče pese, jemo solato iz same rdeče pese ali pa z dodatkom peteršilja, zelene, nastrganih jabolk, jogurta itd. po želji. Deluje proti kašlju in hripavosti. Proti hripavosti iztisnemo sok iz gomoljev surove rdeče pese; pijemo ga nekaj dni zapored. Proti kašlju zmešamo 250 gramov soka surove rdeče pese s 100 grami koprivinega soka ter po požirkih pijemo mesec dni, po možnosti vsako uro. Znižuje telesno temperaturo. Za znižanje telesne temperature uživamo po požirkih mešanico soka iz četrt litra soka rdeče pese ter soka 4 limon. Čisti, razstruplja ledvice ter sečni mehur. Proti boleznim ledvic in mehurja čim pogosteje in v čim večjih količinah pijmo sok surove rdeče pese ali pa uživajmo solato iz nje. Krepi jetra in želodec. Naribamo surovo rdečo peso in gomolj zelene (dvakrat več rdeče pese kot zelene), osolimo, dodamo malo olivnega olja, jabolčnega kisa, po želji mlete kumine in prav tako po želji malo kisle smetane, jed pa posujemo z nasekljanimi listi peteršilja. Uživamo jo lahko kot solato pri glavnih obrokih ali kot malico med obroki. Anticelulitno delovanje. Iztisnjen sok enega gomolja surove rdeče pese, treh strokov česna ter petih vejic peteršilja pijemo po malem uro pred glavnim obrokom. Čaje, tinkture iz zeliščne kmetije PLAVICA in ajurvedska dopolnila, čaje, kozmetiko, naročilo na diagnostiko pri terapevtu ajurvede g. MAJESU lahko naročite na tel (MIJA)

15 Mar prav zares odšel je tja, v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru. S. Makarovič Zahvala ob izgubi moža, očeta, brata, dedka in pradedka FRANCETA HOČEVARJA ( ) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, stiske rok, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala dr. Lidiji Šmalc, medicinski sestri Danici Franjga in ostalemu osebju ZD Ribnica. Hvala tudi župniku Branku Potočniku, MPZ-ju Lončar, PGD Rakitnica in celotnemu gasilskemu sektorju Dolenja vas. Hvala tudi Janezu Oblaku s prijatelji in Igorju Bančiču za poslovilna govora ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. V vsej nemi bolečini srce še ni dojelo, da te nebo je vzelo, najdražji in edini! Zahvala V 62. letu nas je prezgodaj zapustila IRENA TRDAN ( ) IZ RAKITNICE Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje. Zahvala g. župniku Branku Potočniku, pogrebnemu zavodu Komunale Ribnica, pevskemu zboru Lončar. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ZAHVALE OB SMRTI VSI NJEGOVI ŽALUJOČI VSI NJENI Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ribnica organizira 7. pohod, ki bo v soboto, 8. septembra, ZA VEDNO SE JE OD NAS POSLOVILA NAŠA DRAGA MAMA IN STARA MAMA SUZANA PUŽELJ ( ) IZ PODGORSKE ULICE 6 ZAHVALJUJEMO SE GASILCEM PGD BUKOVICA, PEVCEM (ALOJZU OSVALDU IN OSTALIM), ZA POSLOVILNI GOVOR ZVEZE BORCEV RIBNICA, KOMUNALI RIBNICA. HVALA VSEM, KI STE POKOJNO POSPREMILI NA NJENI ZADNJI POTI. NAJ BO NJEN DOM MIREN IN SPOKOJEN. ŽALUJOČI VSI NJENI! tokrat po jugovzhodnem območju Ribniške doline. Zbrali se bomo ob 8. uri pred Rokodelskem centrom. Pred pohodom si bomo v Rokodelskem centru ogledali prikaz izdelovanja suhe robe in lončarskih izdelkov. Pot nas bo vodila skozi vas, mimo nekdanje vojašnice, preko jezu do stavbe ribiškega društva, kjer bo okrepčilo. Nadaljevali bomo pot skozi Prigorico do cerkve sv. Roka. Tam bomo ob prisluhnili razlagi domačega župnika o zgodovini nastanka te cerkve. Po strmi poti se bomo vrnili na nekdanjo glavo cesto. Morda se bomo ustavili za nekaj časa pri gostišču Tina, od tam pa proti Prigorici, v križišču bomo prečkali glavno cesto in nadaljevali v smeri Otavic, kjer se bomo za nekaj časa ustavili pri obori Alojza Andoljška. Skozi Otavice in Hrovačo se bomo vrnili na izhodišče med in 15. uro. Tam nas bosta čakala topel obrok in pijača. Predvideni čas pohoda s postanki je ca. 6-7 ur. Startnine ni. Pohodne palice so vseeno zaželene. Spoštovani pohodniki! Organizator naproša pohodnike, da se predhodno prijavijo (številčno) do 4. septembra na GSM.: 031/ zaradi lažje priprave in organizacije pohoda. Samo v primeru izredno slabega vremena bo pohod odpovedan. Prijazno vabljeni! Peter Levstek, predsednik OZVVS Ribnica 15

16 ZAHVALE OB SMRTI Kako boli in duša trpi, ko ob bolezni usihajo moči, veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje dni. Zahvala OB BOLEČI IZGUBI NAŠE DRAGE AMALIJE VIDERVOL ( ) IZ BLAT SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO VSEM, KI STE NAM BILI V OPORO IN NAM NUDILI POMOČ V TEŽKIH TRENUTKIH NJENE BOLEZNI. HVALA VSEM ZA IZREČENO SOŽALJE, PODARJENO CVETJE IN SVEČE. ZAHVALA TUDI DR. KOLENCU, DR. CURLOVI IN OSTALEMU OSEBJU ZD RIBNICA, G. ŽUPNIKU BRANKU POTOČNIKU, G. ŽUPNIKU ANDREJU MULEJU, MPZ LONČAR, KOMUNALI RIBNICA TER VSEM, KI STE JO POSPREMILI K VEČNEMU POČITKU. ŽALUJOČI VSI NJENI Življenje celo si garala, z veseljem polje obdelovala, zdaj prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zahvala ob boleči izgubi žene, mame, babice in prababice ALBINA KROMAR ( ) iz Prigorice Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za podarjeno cvetje in sveče, sv. maše in izročeno sožalje. Hvala dr. Curlovi in osebju zdravstvenega doma Ribnica. Zahvala župniku g. Branku Potočniku, pogrebnemu zavodu in Komunalnemu podjetju Ribnica, Pevskemu zboru Lončar ter molitveni skupini na domu. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se poklonili pokojničinemu spominu in jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Blagor človeku, ki me posluša, bedi dan za dnem pri mojih vratih in čaka na pragu mojih duri. Kajti kdor me najde, najde življenje in prejme milost od GOSPODA. Prg 8,34-35 Ločitev od dragih težko nas zadane, je težja še bolj, kadar smrt nam jih vzame. Učitelj življenje nas bridko uči: Brez solz in trpljenja nihče ne živi! A vendar se vredno nazaj je ozreti, življenje je vredno bilo preživeti. Edino življenje nas ves čas uči, da vredna resnica je več od laži. Odhoda najdražjih ni moč preboleti, in v sebi resnici ne da se verjeti. Celo, ko resnica na dlani leži, jo ves čas zanikamo, ker nas boli. ZAHVALA V 85. letu se je od nas poslovil dragi mož in ata JOŽE BARTOL ( ) z Gorenjske ceste 67 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, darovali cvetje, sveče, maše, ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravnici Alenki Nadler Žagar in sestri Branki za pomoč v času bolezni. Zahvaljujemo se duhovnikoma župniku Antonu Brčanu za duhovno oskrbo, kaplanu Eriku Šviglju za lepo opravljen obred in pevcem cerkvenega pevskega zbora za zapete pesmi. VSI NJEGOVI Zahvala Ob boleči izgubi naše mame, stare mame in prababice SONJE ČEŠAREK ( ) iz Lepovč 17a se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste se poklonili njenemu spominu, se poslovili od nje in jo pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za izrečene sočutne besede tolažbe in podarjene sveče. Vsem še enkrat od srca hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI 16

17 Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) Zahvala ob boleči izgubi naše drage mame, sestre in tete MILKE INTIHAR ( ) iz Dolenjih Podpoljan 12 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se poklonili njenemu spominu in jo pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, podarjene sveče, cvetje, svete maše in denarna sredstva, podarjena v korist društva HOSPIC. Zahvaljujemo se tudi osebju DSO Ribnica za vso nego, zdravnici dr. Marjeti Jeranko za zdravstveno oskrbo, duhovnikoma Vladimirju Jaksetiču za lepo opravljen pogrebni obred in Antonu Masniku za molitve in obiske v DSO. Posebna zahvala tudi velikolaškim pevcem za ganljive pesmi, g. Francetu Šilcu za lep govor, pogrebcem in pogrebnemu zavodu Zakrajšek. Jaz sem že osvojil vrh, na katerega vi še plezate. Zato ne žalujte, moji dragi, jaz sem svoje delo dokončal. Zahvala ob boleči izgubi našega FRANCA LOVŠINA ( ) iz Jurjevice Po dolgi in težki bolezni nas je zapustil naš dragi mož in ata. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše, za izrečeno sožalje, g. kaplanu Eriku za molitve in sv. mašo, pevcem, gasilcem, Vencu sv. Uršule, g. Ivanu Škotu. Posebna hvala vaščanom, ki so se v velikem številu prišli poslovit od našega ata. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALE OB SMRTI Žalujoči vsi njeni Prazen tvoj dom nam nemo govori, da so se tu srečevale naše skupne življenske poti. Kogar imaš rad, ne umre nikoli, le daleč je, daleč ZAHVALA ob nenadni smrti našega sorodnika in prijatelja ROMANA PETKA ( ) iz Otavic 36 Iskrena hvala gospodoma župnikoma Antonu Berčanu in Branku Potočniku, kaplanoma Eriku šviglju in Tadeju Kersniču za lepo opravljen obred, pevcem, pod vodstvom Alojza Osvalda, za ganljivo zapete pesmi, vrstnikoma in prijateljema Tonetu Cebinu in Metodu Oblaku za poslovilni govor, gasilcem GD Otavice, gobarjem, trobentaču, pogrebni službi, stranki SDS, sorodnikom, sosedom in vaščanom, prijateljem in znancem. Zahvaljujemo se za darovane sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Zahvala ob boleči izgubi očija, sina, brata, nečaka ROBERTA TEKAVCA ( ) iz Dolenje vasi Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za podarjeno cvetje in sveče. Zahvala gospodu župniku Branku Potočniku, Komunali Ribnica in pevskemu zboru Kvartet Gallus Ribnica. Žalujoči vsi njegovi 17

18 NE SPREGLEJTE»ŠOLA ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA in ZDRAVEGA HUJŠANJA«Vabimo vas v delavnico zdravega hujšanja, kjer bomo s postopnim spreminjanjem načina življenja in odnosa do sebe prišli do želenega uspeha. Z znižanjem telesne teže se bodo tudi zmanjšale vaše težave, predvsem pri zdravju in dobrem počutju. Priporočamo vam, da se nam pridružite zaradi pridobitve na samozavesti, zaradi zmanjšanja oz. odprave vseh mogočih strahov, zaradi možnosti novega pogleda na življenje, zaradi želje pomagati drugim ljudem, saj lahko uspemo le tako, da drugim pomagamo postati uspešni, zaradi lastne uspešnosti, zaradi skrbi za izobraževanje in osebnostno rast, zaradi zavzemanja lastnih stališč, zaradi navajanja na disciplino, zaradi samospoznavanja Orientalski ples v Ribnici Orientalski ples je izraz ženstvenosti in življenjskih izkušenj, mešanica različnih plesnih tradicij, kjer se pojavljajo elementi indijskega, perzijskega ter turškega plesa, egipčanske tradicije in evropskih plesnih elementov. Kot tak je s svojim čarom osvojil ves svet. Orientalski ples ne postavlja telesnih omejitev, saj je primeren za vse starostne skupine in za vse oblike postav. Ravno zato je v svetu postal izredno priljubljena vrsta rekreacije. Tudi omejitvam pri drugih plesnih zvrsteh se je orientalski ples izognil zanj ne potrebujete partnerja. Na družabne plesne urice se lahko odpravite s prijateljico, sodelavko ali pa kar same. Orientalski ples je ustvarjalna pot do dobre fizične pripravljenosti in dobrega počutja. Pripomore k boljšemu zavedanju same sebe, k vzpodbujanju samozavesti in odkrivanju svoje ženskosti. Plesni gibi, skladni z zgradbo ženskega telesa, aktivirajo mišične skupine v trebuhu, medenici, trupu, hrbtenici in vratu, izboljšajo telesno držo in odpravljajo bolečine v hrbtu, okrepijo kosti in tako preprečujejo nastanek osteoporoze. Pri orientalskem plesu je poudarek tudi na pravilnem gibanju medenice, pri katerem se krepijo mišice, pomembne pri porodu. Za vadbo se zato odločajo tudi nosečnice, ki se odločajo za naravni porod, in pa mamice v poporodnem obdobju. Seveda pa je takrat z gibanjem treba začeti nežno, previdno in postopoma. Lucija gradišar Uvodno srečanje bo v sredo, 5. septembra, ob 18. uri, v predavalnici zdravstvenega doma Ribnica. Program bo potekal v obliki predavanj, skupinskega dela in telesne aktivnosti. Srečanje za bivše udeležence šole zdravega življenjskega sloga in hujšanja bo prvo sredo v mesecu (5. septembra, ob 17. uri) v predavalnici zdravstvenega doma Ribnica. Dodatne informacije: GSM: e-pošta: adebeljak.zdrib@gmail.com Vabljeni! Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica Preventivna dejavnost; Anka Debeljak, dipl. m. s. Dne ob se bo dvorana športnega centra v Ribnici prelevila v oder, ki ga bodo preplavile mične orientalske plesalke iz Ribnice pod Matejinim vodstvom. Da bo večer še prijaznejši, vas po koncu predstave čaka majhno kulinarično presenečenje! Namen večera je približati orientalski ples in glasbo tudi nepoznavalcem, zato vas ob koncu prireditve vabimo na mini brezplačni tečaj, ki je namenjen spoznavanju osnov ritmičnega orientalskega plesa. Prireditev je odprtega tipa, vstop je prost. Vabljeni! 18

19

20

21 FASADERSTVO SLIKOPLESKARSTVO POLAGANJE TALNIH OBLOG ČISTILNI SERVIS TONE POGORELEC BLESK 2 D.O.O. BUKOVICA RIBNICA TEL GSM GSM IN K2.SI TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE (STIROPOR, VOLNA) IZOLACIJA PODSTREŠJA SLIKOPLESKARSKA DELA POLAGANJE VSEH VRST PODOV

22

23

24

25 ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU *FASADERSTVO (brezplačna barvna študija, pridobitev nepovratnih sredstev EKO SKLAD; strokovni nadzor, kvalitetna izvedba) *SLIKOPLESKARSTVO (slikopleskarska, suhomontažna dela) *GRADBENA DELA - adaptacija stanovanj (izris tlorisa, izvedba vseh del-na ključ) - zunanje ureditve (tlakovanje dvorišč, izdelava škarp) - sanacije (balkonov, pločnikov, vlage v zidu ) - rušitvena dela *POLAGANJE TALNIH OBLOG (keramika, parket, laminat PVC) *ČISTILNI SERVIS BOJAN POGORELEC, BLESK D.O.O. KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS tel.: , blesk@siol.net,

26 Gaj Riossa 5. na evropskem prvenstvu! Evropskega prvenstva v preskakovanju ovir za otroke, ki je od avgusta potekalo v avstrijskem konjeniškem centru Magna Racino blizu Dunaja, se je udeležil tudi Gaj Riossa, član ekipe UgarEquestrian Team. V konkurenci otrok je sodelovalo 99 tekmovalcev iz 26 držav, med njimi tudi trije Slovenci,poleg GajaRiosse s konjem Unaniemom sta državni grb zastopala tudi Tanit Baukman s kobilo Wait n see, ter Robert Kučer s konjem Lesotom. Turnir za naslov evropskega prvaka je bil sestavljen iz dveh kvalifikacijskih tekmovanj, ki sta zožili konkurenco na 33 finalistov. Za Gaja se turnir ne bi mogel začeti bolje, saj je že na prvi preizkušnji dosegel 2. mesto. Na krilih izjemnega uspeha v najtežji evropski konkurenci mu je tudi v petkovem drugem kvalifikacijskem tekmovanju uspel veliki met. Svoj prejšnji rezultat je še izboljšal, saj je brez podrtih ovir za 5 stotink sekunde prehitel najbližjega zasledovalca ter tako zabeležil zgodovinsko prvo slovensko zmago na evropskih prvenstvih! Rezultat je štel tudi za ekipno razvrstitev in Slovenija je tudi po zaslugi Tanit Baukman ter Roberta Kučerja postavila še en mejnik slovenskega konjeništva 10. mesto na evropskem prvenstvu. V nedeljski finale se je izmed slovenske trojice uvrstil Gaj Riossa. Le šest tekmovalcev je imelo do tedaj idealen rezultat - nič kazenskih točk, med njimi tudi Gaj. Finalno tekmovanje je bilo Gaj Riossa in Unaniem, zmagovalca 2. kvalifikacijskega tekmovanja razdeljeno v dva dela, z morebitnim drugim delom,baražem, za končno razvrstitev prvih treh mest. Dopoldanski prvi del je postregel s tehničnim, zavitim parkurjem, ki ga je Gaj zopet odjahal brez napake in je bil pred zadnjim delom med le tremi tekmovalci brez kazenskih točk. Eden izmed mednarodno najprepoznavnejših oblikovalcev parkurja, Frank Rothenberger, je v drugem delu s hitro, zaprto postavitvijo jahačem postavil povsem drugačen izziv, ki je pomešal vrstni red tudi pri vrhu. Gaj Riossa in Unaniem sta v tem delu podrla dve zapreki in z osmimi kazenskimi točkami kljub izredno hitremu času izpadla iz boja za odličja. V baraž in s tem v boj za kolajne so se uvrstili le trije tekmovalci, ki so imeli v vseh petih preizkušnjah prvenstva najmanj kazenskih točk, in sicer 4. Na skrajšani progi si je naslov evropskega prvaka prijahal Gianluca Mario Pirovano (ITA), drugo mesto je osvojil ViragWeinhardt (HUN), tretje pa si je priborila Louise VAN LAER (BEL). Gaj Riossa je s konstantnimi vrhunskimi nastopi na prvenstvu zasedel skupno 5. mesto, kar je zagotovo eden največjih uspehov slovenskega konjeniškega športa vseh časov. Če zraven prištejemo še 35. mesto Tanit Baukman, 87. mesto Roberta Kučerja ter skupno 10. mesto v konkurenci ekip, lahko mirno rečemo, da si je Slovenija z zadnjimi uspehi naših tekmovalcev dokončno priborila mesto na svetovnem konjeniškem zemljevidu. Čestitke vsem! Ugar Equestrian Team Foto: arhiv Posestva Ugar

27

28 ZABAVNE STRANI 1. Pozdravljeni! Glede na to, da je tokratni pokrovitelj nagrad Turistično društvo Ribnica, bomo začeli pri Grajskih večerih, ki jih to društvo letos organizira četrtič. Z večeri smo pričeli 6. julija, ko je v Gradu blestel P Jan Plestenjak R Ansambel Roka Žlindre E Mladinski pevski zbor Lončar Začeli ste odlično. Gremo naprej oz. ostajamo pri Grajskih večerih. Organizator, Turistično društvo Ribnica, je k sodelovanju znova pritegnil projekt Imago Sloveniae, s katerim že nekaj let sodeluje A Upravna enota Ribnica I Občina Ribnica B Planinsko društvo Ribnica Zadnja dva Grajska večera (večer stand up komedije in večer dalmatinske glasbe) sta bila že v sklopu prireditve B Ribniški dnevi V Suhorobarski tabor P Ribniški turistični mozaik Stopimo še malo v svet kulinarike. V soboto je v Hrovači potekal priljubljeni in nadvse priznani praznik, ki so ga organizatorji, VETD Hrovača, poimenovali D Fižolova dežela N Fižolov dan G Iz hrovaškega lonca Turistično društvo Ribnica je letos tretjič zapored poskrbelo, da je prireditveni prostor v ribniškem Gradu v primeru dežja pokrit. Kdo je pri tem partner oz. pokrovitelj večerov? Š Riko Š Podjetje Inotherm Š Petre šotori Poleg že omenjenih javnih ustanov je letos pri Grajskih večerih sodeloval tudi E Vem, ampak zdaj se ne morem spomniti A Kolesarski klub Rib nčan K JSKD OI Ribnica Nocoj bo na stadionu Obrtne cone Ugar že osma, vedno atraktivna A Ribja noč S Urbanova noč N Kostanjeva noč Jutri se v Športnem centru Ribnica znova obeta pravi športni praznik. Osmo leto zapored bo potekal I hokejski turnir E veteranski rokometni turnir C šahovski Grand Prix za VN Ribnice 2012 SEMANJI KVIZ (pripravil Marko Modrej) Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste... pravilno rešitev. 9. V nedeljo pa sledi vrhunec leta, tradicionalni Ribniški semenj, ki ga bo odprl? B župan Občine Ribnica Jože Levstek M evropski poslanec, dr. Milan Zver Š predsednik KUD-a RPO Stanislav Grebenc Si boste v okviru Ribniških dnevov 2012 ogledali vse dogodke oz. samo nekatere? J J J Vseh verjetno ne, jih je preveč, nekaj pa gotovo. Če bom zdržal(a), potem vsekakor. Po navadi ob sejmu zapustim Ribnico. Ne vem še, kako bo ta vikend. No, veselo bo, v to ne dvomim. Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici najkasneje do 14. septembra. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali pet DARILNIH PAKETOV, ki jih poklanja TURISTIČNO DRUŠTVO RIBNICA, Gallusovo nabrežje 10, RIBNICA. Pravilna rešitev 7. številke Rešeta je: PERO IN SRCE NAŠE DOLINE Nagrade, majice Teka po Lončariji, poklanja ŠPORTNO DRUŠTVO LONČAR. Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrajence: VIDA POGORELEC, Lončarska 58, 1331 DOLENJA VAS MANCA JALOVEC, Globel 16, 1317 SODRAŽICA VESNA DANČO, Knafljev trg 7, 1310 RIBNICA ROZKA KLJUN, Nemška vas 39, 1310 RIBNICA MARIJA MERHAR, Gorenjska cesta 27, 1310 RIBNICA Nagrajencem iskreno čestitamo! Obvestilo o prejemu nagrad boste prejeli po pošti. 28

29 Cerkev v Goriči vasi je nekaj posebnega Marsikdo je ob naslovu pomislil na duhovno zatočišče ali kulturno dediščino, pa vendar bomo pisali o naravnih vrednotah v tej cerkvi. Na kratko vam bomo predstavili majhne ponoči letajoče živalce netopirje. Ti nikakor niso škodljive živali, še več! Koristijo nam s tem, da odstranjujejo komarje, muhe, prenašalce bolezni sadnih dreves iz vrst nočnih metuljev in še kaj. In naj takoj razjasnimo nekaj mitov o teh živalih: v Sloveniji in Evropi ne pijejo krvi, se ne zapletajo v lase (nikjer na svetu), steklino prenašajo samo v Ameriki in niso ptiči niti miši. Letošnje leto je bilo razglašeno za Leto netopirja 2012, zato je za počastitev tega leta Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev izbralo Goričo vas, kjer bo v okviru letošnje Mednarodne noči netopirjev skupaj z lokalno skupnostjo izvedlo čistilno akcijo cerkvenega zvonika in priredilo javno predavanje. V občini Ribnica je bilo do sedaj zabeleženih le 14 izmed 28 v Sloveniji živečih vrst netopirjev, vendar bi z raziskavami hitro povečali to število. V občini je bila najpogosteje zabeležena vrsta mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), sledi pa mu mali netopir (Pipistrellus pipistrellus), ki pogosteje leta ob robu gozda, na jasah, ob gozdnih cestah. V ribniških gozdovih namreč živijo čisto druge vrste netopirjev kot v naseljih. Netopirji in medved? Skupno jim je to, da so dlakavi in mladiči sesajo materino mleko, zato spadajo v skupino sesalcev. Prav tako kotijo samo enkrat letno, netopirji praviloma samo enega mladiča. Nekateri netopirji, sicer redki, so živeli dlje kot 30 let. Zaradi počasnega načina razmnoževanja in uničevanje njihovih habitatov (življenjskih okolji) ter ubijanja, pogosto tudi zaradi nepriljubljenosti med ljudmi, so netopirji ogroženi. Tako so vsi slovenski netopirji zavarovani in je zakonsko prepovedano namerno ubijanje živali, prav tako tudi uničevanje njihovih zatočišč, ki jih lahko najdemo npr. na podstrešjih, za opaži, v jamah. Netopirji so fascinantne živali, saj so edini sesalci, ki znajo aktivno leteti. Svojega plena v temi ne iščejo z očmi, temveč s t.i. eholokacijo, tj. poslušanjem odmevov svojih ultrazvočnih klicev (podobnost s policijskim radarjem). Preko leta je za netopirje značilno menjavanje življenjskih zatočišč. Celo zimo prespijo skrito v jamah, kleteh, rudnikih, drugih špranjah. V občini Ribnica so bili na prezimovanju najdeni npr. v Finkovi, Francetovi in Mivčji jami, sami pa mogoče poznate še kako drugo jamo z netopirji v okolici svojega doma. V toplem delu leta se veliko vrst preseli v bližino človekovih bivališč. Gruče netopirk poleti za kotenje izbirajo mirne podstrehe in zvonike cerkva, tudi podstrehe hiš in skednjev, opaže pod streho vaše hiše ali pa visijo kar za odprtimi polkni. Poleti je nepozabna predstava, ki jo uprizori med navadnih netopirjev (Myotis myotis), ko izletavajo iz zvonika cerkve v Goriči vasi po hrošče na okoliške travnike in njive, iz cerkvene podstrehe se jim na nočnem lovu pridruži še desetina malih podkovnjakov in posamezni veliki podkovnjaki. Ta cerkev je najpomembnejše pravzaprav edino nam poznano kotišče te vrste na Ribiško-Kočevskem. Zato je stavba vključena v program državnega spremljanja stanja (monitoringa) netopirjev. V isti program sta vključeni še cerkvi sv. Frančiška Ksaverja v Sajevcu, kjer poleti živi med 70 in 100 odraslih malih podkovnjakov, in cerkev Povišanje svetega Križa v Jurjevici, kjer je bilo v letu 2008 še nad 40 malih podkovnjakov in približno deset vejicatih netopirji (M. emarginatus). Streha slednje je bila lansko poletje (2011) z a m e n j a n a ravno v času prvih skotov in ob kasnejšem Na sliki so samo štirje navadni netopirji (Myotis myotis). V zvoniku cerkve v Goriči vasi jih je mnogo več. pregledu cerkve netopirjev ni bilo. Samo upamo lahko, da so ohranjene preletne odprtine in so se netopirji letos vrnili. Netopirji so pogosto v nevarnosti zaradi človeške nevednosti. Pustimo jim, da sobivajo z nami. Pustimo jim odprt dostopa do podstrešij, ki jih ne uporabljamo. Obnavljajmo podstrešja s kotišči netopirjev v hladnem delu leta, ko netopirjev na podstrehah ni, jame s prezimovališči netopirjev pa raje obiskujmo v poletnem času. Opaž pod streho hiše naj ostane dom za netopirje. Raje ko da preganjamo netopirje, najdimo vsako leto nekaj minut in počistimo za njimi, njihovo gvano nam bo služilo kot kvalitetno gnojilo za rastline na vrtu ali okenskih policah. Za konec naj vas povabimo še na spoznavanje ribniških netopirjev v živo. Pridružite se nam v soboto, 1. septembra ob 15. uri v Goriči vasi, na čistilni akciji zvonika, ali pa ob 19. uri na večernem predavanju in opazovanju ter poslušanju netopirjev. Več o dogodku na si/aktualno.html. Lepo vabljeni! Zapisala in fotografirala: Monika Podgorelec, Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev 14. MEDNARODNA NOČ NETOPIRJEV V GORIČI VASI Ali med živalmi poznate ponočnjake, ki»gledajo z ušesi«in»letajo z rokami«? Cerkev v Goriči vasi je na Ribniškem ena najbolj pomembnih znanih stavb, kjer poletje preživijo netopirji. Pridružite se nam na netopirsko obarvanem sobotnem večeru in izvedeli boste lahko: Ali so slepi? Pijejo kri? Kje so doma netopirji v občini Ribnica? in še veliko zanimivega. KJE? Cerkev Imena Marijinega v GORIČI VASI KDAJ IN KAJ? sobota, :00 čistilna akcija zvonika, da se odstrani gvano netopirjev. Udeleženci bodo lahko za nagrado domov odnesli vrečko netopirskega gvana, ki je odlično naravno gnojilo. 19:00 predavanje o netopirjih v občini Ribnica (predava Primož Presetnik, univ.dipl.biol.) Sledilo bo opazovanje izletavanja netopirjev in poslušanje s posebnimi napravami, ultrazvočnimi detektorji. Lepo vabljeni vsi! Aktivnosti organizirajo člani Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave iz območne enote Ljubljana in z župnijo Ribnica. NE SPREGLEJTE 29

30 ZA DUŠO IN TELO»OSNOVNI TEČAJ PO SISTEMU: SAVININA JOGA OBRAZA«Zakaj joga obraza? Za zdravje in lepoto. Danes sta to dve pomembni vrednoti, ki prinašata v življenje vsakega posameznika optimalno energijo za uspešno in srečno življenje. Z razgibavanjem 648 telesnih mišic dosegamo dobre zdravstvene in lepotne učinke telesa, ravno tako z razgibavanjem 57 mišic obraza, a zato porabimo dve tretjini manj časa. Sklopu vaj za krepitev obraznih mišic bi lahko rekli tudi fitnes obraza, saj se le-te okrepijo, učvrstijo, s tem se poveča tudi volumen obraza, ki mu daje mladosten videz, koža ni več upadla, temveč deluje zdravo in sijoče. Delujete lahko na najobčutljivejše dele obraza, kot je npr. področje okrog oči, kjer je koža tanka, izpostavljena mimiki in gubanju, povrh vsega pa se pojavijo še podočnjaki, s katerimi se spopadete brez težav. Ko se mišice okrepijo, se zmanjša tudi gravitacija obraza, zato je to naravni lifting obraza. Zmanjša se podbradek, ustnice se napolnijo, koža postaja vedno bolj napeta, dobro prekrvavljena, kar pomeni, da se postopno gladijo tudi gube. Gube pa nastanejo zaradi mnogih nezavednih izrazov obraza, ki prekinejo harmonijo majhnih skupin mišic, pri delovanju povezanih med seboj. Kjer se pojavijo gube, je že prisoten zastoj energije na refleksni coni in s tem na notranjem organu, s katerim se le-ta povezuje, kar sčasoma vpliva na njegovo zdravje. Čvrste mišice podpirajo delovanje žlez z notranjim izločanjem, prav obrazne mišice pa podpirajo žleze v glavi, ki dirigirajo žleze v telesu. Te proizvajajo hormone, od katerih so odvisne naravne funkcije delovanja organizma in delujejo na vsako celico telesa. S starostjo nivo mnogih hormonov upada, kar deluje na vse organe, s tem se povečujejo bolezni, upadata vitalnost in zunanja lepota. V sodobnem načinu življenja zaradi stresov in premalo gibanja tovrstne težave ne prizanašajo tudi mlajšim generacijam (pozabljivost, depresija, osteoporoza, libido, neplodnost, policistični jajčniki, obolenja ščitnice in drugih vitalnih organov, fibromialgija, prekomerna teža, izgorelost, rakava obolenja, utrujenost, čustvena občutljivost ). Če pa temu pridružimo še nezdravo prehrano, so učinki razstrupljanja telesa prav dobrodošli. Joga obraza, ki jo je v Slovenijo prinesla Savina A. Ritter, temelji na izkušnjah in delu dermatologov, nevrokirurgov, fizioterapevtov, kozmetičnih delavcev, jogijskih in taoističnih znanj. Prinaša sklop vaj, ki jih lahko izvajate kjerkoli in kadarkoli, popravljate zunanji videz celotnega obraza ali posameznih delov in povečujete zavedanje o sebi in svojem zdravju. Do sedaj smo bili navajeni razgibavati le telo, obraza pa ne, saj za to poskrbijo kozmetični izdelki in masaže. A ravno obraz, ki zavzema samo štiri odstotke in pol celotne površine kože našega telesa, je najbolj izpostavljen vremenskim neprilikam in očem. Pripoveduje zgodbo o vsakem posamezniku, njegove poteze in izžarevanje pritegnejo sogovorca ali mimoidočega, lahko tudi ne. Potrudite se, da bo zgodba vašega obraza posebna, a hkrati tudi preprosta, zanimiva in osrečujoča za vas osebno, in bo napolnila že pogled mimoidočega. Joga obraza je pot vašega uspeha. Darinka Suljević, inštruktorica z licenco Društvo Joga v vsakdanjem življenju Ribnica v sodelovanju z DSO, Občino Ribnica, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti in OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica organizira ob mednarodnem dnevu miru, 21. septembra, ob 12. uri saditev drevesa miru pri Domu starejših občanov Ribnica (DSO). Spremljevalne dejavnosti učencev OŠ se bodo odvijale po 11. uri. Zvečer ob 20. uri bo pri DSO spust svetlečih lampijonov in prižig svečk. Harmonija telesa, duha in duše ZAČETNA VADBA JOGE ob četrtkih, ob Asane, dihalne vaje, sproščanje, meditacija za zdrave telesne procese: za zdravo in prožno hrbtenico, sklepe in mišice, odpravlja bolečine leteh, glavobole, slabo spanje, depresijo, uravnava krvni tlak, prebavo, krepi pred stresom, imunski in dihalni sistem, kosti, vzdržuje hormonsko ravnovesje, življenjsko energijo, pomirja, pomlajuje telo in duha, izboljšuje koncentracijo, počutje, širi zavest, ustvarjalnost, poglablja samospoznavanje, pozitivne misli, dobre medosebne odnose STRETCHING ob ponedeljkih, ob Raztezne vaje za gibljivost telesa, kondicijske in vaje za krepitev mišic za dobro fizično pripravljenost in oblikovanje telesa ob ritmih glasbe QIGONG (či gong) in TAIJIQUAN (tai či) ob torkih, ob Meditacija v počasnem gibanju prebuja zavedanje v telesu, neguje energijo, zdravje OSNOVNI TEČAJ PO SISTEMU SAVININA JOGA OBRAZA Se želite znebiti gub, podočnjakov, podbradka, spuščenih vek, upadlih lic in zadržati mladosten, sijoč videz? Naravni lifting obraza pomlajuje, odpravlja znake staranja, obnavlja notranje organe in hormone, od 20. leta dalje. Zbiramo prijave. BODY-FACE YOGA Vadba telesa asane za prožno in zdravo telo ob pravilnem dihanju, tudi z jogijskimi pripomočki, oblikuje telo, in obrazna joga za pomlajen, sijoč obraz, odpravlja znake staranja, obnavlja notranje organe in hormone z refleksoterapijo. Pričetek v oktobru, zbiramo prijave. ribnica.si joga.si ali

31 Kmečki praznik Velike Poljane 2012 Prvi trije v spretnostnem jahanju z Jožetom Andoljškom in Jožetom Maroltom V soboto, 4. avgusta, se je na Velikih Poljanah dogajal Kmečki praznik. Prireditev, ki jo je že 8. leto zapored organiziralo Športno društvo Velike Poljane, je imela bogato zastavljen program, od spretnostnega jahanja, galopskih konjskih dirk, do vlečenja vrvi in veselice. Prireditev se je začela nekaj po 16. uri s tekmovanjem v spretnostnem jahanju na progi z 9 ovirami, ki jo je postavil domačin Janez Ambrožič ml. S slalomom med sodi, labirinti, mostom, lesenim podom, prenosom klobuka in preskokom ovir je najbolje opravil Domen Indihar iz Velikih Lašč. Drugo mesto je zasedel Matej Rupar iz Sel pri Robu, tretje mesto pa Aljaž Grebenc z Maršičev. Tekmovalo je 15 tekmovalcev iz bližnje in širše okolice. Sledile so galopske konjske dirke na neravnem travnatem terenu na ovalni progi, dolgi 600 metrov. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah, in sicer mešani športni konji ter čisti športni konji. Po dveh predtekmovalnih krogih, kjer se je tekmovalo na en krog, so se v finalno dirko uvrstili trije najboljši iz vsakega kroga. Finalna dirka je potekala na dva kroga, kar predstavlja dolžino 1,2 km. V finalni dirki mešanih športnih konj je prišlo do neljubega dogodka, saj sta dva jahača tik pred ciljno ravnino padla. Eden je potreboval zdravniško oskrbo in pregled v Ljubljani, vendar na srečo ni utrpel večjih poškodb. V ciljni ravnini je zmagal Štefan Punčec ml. iz Ljubljane na konju Kiralyfi pred Tomažem Žmucem iz Male vasi pri Grosuplju na kobili Mary Lou, ter pred Janezom Zajcem z Maršičev na kobili Luna. Zaradi odsotnosti zdravnika in bolničarjev, ki so odpeljali poškodovanega, smo bili prisiljeni odpovedati dirko čistih športnih konj. Galopskih dirk se je udeležilo 13 tekmovalcev. Posebej se zahvaljujemo našemu dolgoletnemu mentorju Alojzu Klančarju, ki je bil tudi tokrat glavni sodnik. Z nekaj zamika je sledilo tekmovanje v vlečenju vrvi v zelo hudi konkurenci, saj so se na tekmovanje prijavile 4 ekipe od petih najboljših v državi. Vlečenje vrvi kot tudi konjski del prireditve je povezoval Stane Werbole. Tekmovale so štiri ekipe, Šentjurski korenjaki, Ilirska Bistrica, Gamsi in domača ekipa Veliki Grizli. Tekmovalo se je po standardnih pravilih za vlečenje vrvi na dve zmagi oziroma na dva potega. Ekipe so imele po 7 članov in po 5 članov rezerve. Vsaka ekipa je tekmovala z vsako, na koncu pa je zmagala ekipa z največ točkami oziroma potegi. Po razburljivih dvobojih je brez izgubljenega potega zmagala ekipa Šentjurski korenjaki, z dvema potegoma manj je sledila ekipa Veliki Grizli. Tretje mesto so osvojili korenjaki iz Sevnice Gamsi, nehvaležno četrto mesto pa ekipa Ilirska Bistrica. Omeniti velja, da lahko ekipa 7 tekmovalcev za vlečenje vrvi tehta tudi krepko preko ene tone. Na koncu vsakega dela prireditve so bili podeljeni pokali, priznanja in nagrade najboljšim tekmovalcem, navdušenim nad lokacijo in organizacijo prireditve. Letos nam je 'šlo na roko' tudi vreme, saj je cel dan sijalo sonce kot za stavo. Vlečenju vrvi je sledila veselica z ansamblom Kolovrat, ki je vzdrževal prijetno vzdušje do jutranjih ur. Zahvalili bi se radi vsem lastnikom zemljišč, ki so dovolili njihovo uporabo, ter vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi in izvedbi dogodka. Še posebej pa se zahvaljujemo našima glavnima sponzorjema: Občini Ribnica (sofinanciranje prireditve preko razpisa za turizem) in Zavarovalnici Triglav d.d. Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim sponzorjem. Ti so: ABO Grafika d.o.o., KS Velike Poljane, Tanko d.o.o., METAL Andrej Češarek s.p., Yaskawa Ristro d.o.o., Lesoj, d.o.o., Korotan d.o.o., Avtoprevozništvo Metod Oblak s.p., Pekarna Pečjak, Radio Urban, Radio Zeleni val, Veterinarska postaja Ribnica, Komunala Ribnica, Žužek-les d.o.o., PGD Velike Poljane. Po osmih letih organiziranja te prireditve lahko rečemo, da se je Kmečki praznik usidral med domače ljudi ter tudi med vse obiskovalce, ki se vsako leto v večjem številu vračajo k nam na ogled tega zanimivega dogodka. Predstavnik ŠD Velike Poljane Jože Andolšek Foto: Marko Modrej Vabimo vas na predstavitev jagodičastih rastlin (jagod, malin, robid, ameriških borovnic, ribeza) ter njihovih zahtev za optimalno rast na naših vrtovih. Predstavitev bo v torek, , ob 17. uri v prostorih Kmetijske zadruge Ribnica (sejna soba). Predavala bo Alenka Caf (KGZS Zavod Ljubljana) Vabljeni! MED NAŠIMI LJUDMI 31

32 V POLITIČNIH KROGIH POSLANČEVA ZAPISNICA: Iskanje političnega soglasja za pomembne jesenske odločitve Piše: poslanec SDS Jože Tanko V času t.i. parlamentarnih počitnic parlamentarne stranke iščejo rešitve za pomembne odločitve za fiskalno pravilo, za upravljanje državnega premoženja in za reševanje bank. Na teh področjih bodo potrebne hitre odločitve, saj vse bonitetne agencije Sloveniji poslabšujejo ocene. Te slabe ocene pa neposredno dvigujejo ceno denarja, ki si ga izposojajo naša država ali njene finančne institucije na finančnih trgih. Dražja»nabava«denarja se neposredno prelije v dražji denar tako za gospodarstvo, kar poslabšuje našo konkurenčnost, in za nas, potrošnike. Obstaja močna potreba, da se za omenjene odločitve doseže čim večje politično soglasje. Da zunanjemu svetu, ki budno spremlja in ocenjuje dogajanja v posameznih državah, torej tudi pri nas, sporočilo, da je slovenska politika glede ključnih tem kar najbolj poenotena. Za zapis fiskalnega pravila v ustavo pa je že tako ali tako potrebno 2/3 soglasje poslancev, kar pomeni, da ga mora poleg petih koalicijskih podpreti še vsaj ena opozicijska, SD ali PS. Bo pa izredno težko doseči politično soglasje, saj so interesi PS in SD precej drugačni od Življenje je lepo. Življenje, ta prečudovita izkušnja, ki ga je po prepričanju nekaterih ustvaril Bog, po prepričanju drugih pa je rezultat biološkega razvoja, je lepo, vendar vse prej kot preprosto. Tako kot se ne moremo zediniti, kako je nastalo življenje, tako se naša prepričanja razlikujejo pri drugih stvareh. Hkrati pa ravno te razlike delajo življenje zanimivo. Samo predstavljajte si, kako dolgočasen bi bil Svet, če bi vsi mislili in bili videti enaki. V zadnji številki Mladine (časopis, ki ga nekateri prebiramo z veseljem, drugi pa bi ga najraje ukinili) sem zasledila zanimiv znanstven članek z naslovom Biologija ideologije. Presenetljivo, kako veliko nam o človeku pove njegova genska zasnova. Geni nam usodno določijo barvo oči in las, krvno skupino, prstne odtise, telesno zgradbo in višino, pa tudi našo inteligenco. Nova odkritja beležimo tudi na področju biopolitike. Slednja sicer ni nova veda, vendar so šele sodobne tehnologije tega omogočile resno ugotavljanje bioloških temeljev politične ideologije posameznika. koalicijskih strank. Zapisu fiskalnega pravila v ustavo so se začeli v SD izmikati, v PS pa so se celo premislili. Če se v SD ne bodo odločili za podporo, bo projekt propadel, bonitetne ocene Slovenije bodo še naprej padale, stroški denarja rasli, bistveno otežilo pa se bo tudi zadolževanje. Kar pomeni, da se bo kreditni krč še zaostroval. Že zaradi slednjega je nerazumljivo, zakaj v opoziciji tak odpor do zapisa tega»zlatega«pravila v ustavo. Še težje se bo dogovoriti glede upravljanja z državnim premoženjem. To je bilo do sedaj upravljano izredno slabo in ni, glede na njegovo velikost, prinašalo skoraj nikakršnih donosov, pa čeprav so mnoge gospodarske družbe državni monopolisti. Namesto da bi to premoženje prinašalo večje dobičke, se več ali manj ukvarjamo samo s sumi zlorab menedžmenta ter s slabimi naložbami doma in v tujini, preiskovalni postopki, ki jih izvajajo neodvisne institucije (NPU, tožilstvo ) pa se kar nočejo premakniti z mrtve točke. Samo za primer: Zidar je po hitrem postopku v Nemčiji plačal milijon evrov kazni za obsodbo, ki je bila izrečena v nekaj mesecih, pri nas pa v nekaj Raziskovalci so ugotovili, da tisto, kar je za levo usmerjene satira, je za desno usmerjene žalitev in obratno, kar je za desno usmerjene šala, je za levo usmerjene obscenost. Današnja Slovenija to delitev prav vzorčno reprezentira. V Sloveniji si zgodovino razlagamo že vsak po svoje, o družinskem zakoniku smo imeli tako različna mnenja, kot da prihajamo iz dveh različnih svetov, pa tudi o tem, kaj so človekove pravice in kako jih spoštovati, imamo čisto različne predstave. Primer dobre ponazoritve razlikovanja v pojmovanju, kaj je prav in kaj ne, je bilo tudi županovo pisanje v aprilski številki Rešeta. Ljudje so se množično zgražali, mediji so zgodbo oglodali do zadnje črke. Vseeno pa so bili tudi takšni, ki so županu (vsaj tako trdi sam), prikimavali in se strinjali z njegovimi stališči. Torej, kar je bilo za liberalce skrajna žalitev in ponižanje ženske, je v očeh konzervativcev poželo odobravanje. Iz raziskave je mogoče zaključiti, da si župan ni sam kriv, da je njegovo stališče do nasprotnega spola tako konzervativno naravnano, saj so mu to v zibelko položili že geni. letih niso končani niti preiskovalni postopki mnogih kaznivih dejanj, kaj šele, da bi prišlo do obtožbe in izreka kazni ter zapora. Vse bolj očitno je, da so koristi od»državne srebrnine«imele le posamezne zaprte združbe, ki so si podajale posle in projekte ter prelivale mastne zaslužke. Država pa od tega ni imela skoraj nič. Še več, če je kateri od sistemov malo zagagal, ga je bilo potrebno še dokapitalizirati, kot se je to konec lanskega leta zgodilo z Adrio Airways, in ko je kakšnih 50 mio evrov državnega vložka izpuhtelo zelo na hitro. Nič boljše stanje ni v naših bankah. Vsak dan se doda kakšna informacija, ki bančno luknjo samo še povečuje. Vse dosedanje dokapitalizacije so bile neuspešne, odgovarjal pa ni še nihče. Kljub izgubam pa banke financirajo mnoge sporne in nedonosne naložbe (npr. Stožice). Uprave in nadzorniki se izmikajo odgovornosti, akcij preiskovalnih organov pa ni od nikoder, čeprav so na vseh bančnih dokumentih mnogi podpisi. Očitno je vpletenih preveč oseb, ki so sodelovali pri transferjih sredstev za slabe projekte ali pri kaznivih dejanjih. Če bi prišlo do čiščenja bilanc podjetij in bank, bi se odkrilo marsikaj, zato je najbrž v opoziciji tudi toliko nasprotovanja. Vedo, da so močni lahko le toliko časa, dokler bodo vse uspeli zadržati v polju nedostopnosti, nepreglednosti in tajnosti. Le to jim daje možnosti neskončnih manipulacij z javnim mnenjem in zvračanje krivde na druge. P.S.: Poslanska pisarna: 3. in 17. septembra, obakrat med in uro. Lahko pa mi pošljete sporočilo na tel.: ali na: joze.tanko@dz-rs.si. Njegov poskus (ne)opravičila v julijski številki Rešeta je to dejstvo le še dodatno potrdil. Župan stoji na stališčih, da smo ženske, ki se poleg materinstva preizkušamo še v poslovnem svetu ali se celo»rinemo«v politiko, za njegov okus popolnoma nesprejemljive. On ima raje žensko, ki ga čaka doma, mu je na voljo, kadar jo potrebuje in mu ponižno prisluhne (ter se najverjetneje vedno z njim tudi strinja), ko ji on izliva svojo zgarano in izmučeno dušo od celodnevnega potepanja od doma. S tem seveda ni nič narobe, je pa skrajno nenavadno, da nekdo, ki je ob svoji izbranki nadvse srečen, tako veliko časa posveča ženskam, s katerimi najverjetneje ne bo prišel dlje od bežnega poznanstva. Spoštovanemu gospodu županu zato svetujem, naj svojo ljubezen raje nameni svojim bližnjim, meni, svetnici, pa le spoštovanje, ki si ga zaslužim kljub temu, da sem popolnoma drugačna, tako telesno kot duhovno, in da imava z županom popolnoma nasprotna politična stališča. Saj nisva sama kriva, to so nama namenili geni. Naj za konec zaključim z besedilom pesmi Tomaža Domicelja:»Življenje je lepo, če ga živiš, tako, kot ponuja se samo, in ne da drugega želiš.«mag. Andreja Škrabec, predsednica OO Zares Ribnica 32

33 DOBRO, BOLJE, NAJBOLJE? V tokratnem prispevku se bom najprej dotaknil gradnje novega vrtca. Želim pohvaliti projekt, kljub temu da se mi zdi investicija predraga in vrtec prevelik. Nedvoumno ima pomanjkljivosti v finančni konstrukciji, saj se lahko kot posledica v prihodnjih letih zgodi kolaps občinskega proračuna. Na vsako pozitivno spremembo v kraju gledam s spoštovanjem do dela občinske uprave. Pohvalil bi tudi gradnjo dvigala v osnovni šoli, ki omogoča lažjo dostopnost za tiste, ki so prikrajšani za hojo po stopnicah. Želim si, da bi v tem duhu tudi nadaljevali, saj imamo v občini še cel kup V RUBRIKI V POLITIČNIH KROGIH ČLANKI NE ODRAŽAJO MNENJA POSAMEZNIH POLITIČNIH STRANK, TEMVEČ GRE ZA KOMENTARJE AVTORJEV. PISARNA VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE OB URADNIH URAH VSAKO SOBOTO MED 10. IN 11. V PROSTORIH SLS RIBNICA, ŠKRABČEV TRG 40, RIBNICA. VESELIM SE SREČANJA Z VAMI! objektov, pri katerih za invalide ni najbolje poskrbljeno. Prepričan sem, da lahko občina z malo truda še v tem mandatu postane prijazn(ejš)a invalidom, saj nikoli ne vemo, kdaj se sami znajdemo v podobnem položaju. Na zadnji seji odbora za okolje in prostor smo obravnavali odlok, ki predvideva subvencioniranje obnov fasad v ožjemu mestnemu jedru. Sam si želim bolj urejenega trga, prijaznejšega za občane in v ponos Ribnici. Trdim, da bi morala občina najprej urediti pročelja tistih stavb, katerih je sama lastnica. Ob tem pa se mi zdi malo smešno, da Občina objavlja razpis za sofinanciranje obnove fasad v vrednosti Verjetno se strinjate, da je razpis pripravljen v smislu všečnega ukrepa, ki ne bo dal bistvenih rezultatov. Pohvalil bi občinsko upravo in župana, da je pobudo članov odbora za okolje in prostor vendarle upošteval. Žal pa so prezrli predlagano proceduro, o kateri je razpravljal odbor. Sprašujem se, za koliko sofinanciranih obnov je predvidenih ? Po mojemu mnenju je tega denarja bistveno premalo in s tem razpis zgublja na teži. Pri svojemu delu se srečujem s številnimi župani, s katerimi se z veseljem pogovarjam tudi o njihovi viziji o razvoju kraja in večkrat dobim kakšno dobro idejo, ki bi jo s pridom uporabili tudi v Ribnici. Tako sem se pred kratkim pogovarjal z županom ene izmed večjih štajerskih občin. Povedal mi je, da občanom omogočajo enkrat tedensko plačevanje položnic brez provizije. Plačevanje se izvaja kar v vložišču občine. Predlagam, da tudi v naši občini preučimo možnost za uvedbo takšnega sistema, saj bi bil za občane še kako smiseln. Mnogo stvari se da v občini spremeniti na bolje, za kar ne bi potrebovali veliko denarja. A za vse to je potrebna volja do pozitivnih sprememb in energija za uresničitev. Luka Ilc, predsednik OO SLS Ribnica V POLITIČNIH KROGIH Brški dan letos že petič Darinka Suljević levo in Julka Lesar desno med promenado po ribniško V soboto, 28 julija, je pod kozolcem na Bregu pri Ribnici potekal peti brški kulturni dan. Organizator, društvo VETER, je okrog predlani obnovljenega kozolca znova postavilo stojnice, na katerih so se predstavili domačini s svojimi aktivnostmi in domačo obrtjo. Za kozolec radi povedo, da so ga obnovili z lastnimi rokami, brez finančnih donacij, so pa izredno veseli, da so jim ribniška podjetja priskočila na pomoč z izdelki, ki so jih v ta lepi objekt vgradili, od oken, vrat... Vsakič praznik vasi, ki sovpada z Ano, sv. Ana je namreč njihova zavetnica v priljubljeni cerkvici na Mali gori, popestrijo z osrednjo temo, ki je bila letos slikarska. V kozolcu je svoje slike na ogled postavila ribniška slikarka Francka Dejak. V kulturnem delu sta se predstavili 'vaški klepetulji', Darinka Suljević in Julka Lesar, ki sta uprizorili promenado po ribniško. V športnem delu programa je največ zanimanja požela lani 'nova' disciplina v Ribnici, metanje podkve. Poleg kozolca so lani uredili tudi balinišče, kjer se lahko ob popoldnevih in večerih družijo prebivalci, kot nekateri pravijo, predmestja Ribnice. Zvečer ob 19. uri je bila pri obnovljeni kapelici, nedaleč od kozolca, še maša. Sedanji predsednik društva Tomaž Horžen in njegov predhodnik Andrej Klun imata za v prihodnje precej načrtov. Vseh sicer ne izdata, rada pa pohvalita prizadevne krajane, ki dihajo z društvom, ne nazadnje tudi s kozolcem, njihove aktivnosti pa radi spremljamo tudi v Rešetu. Tekst in foto: Marko Modrej 33

34 PISMA BRALCEV BRALCI PIŠEJO BRALCI PIŠEJO BRALCI PIŠEJO BRALCI PIŠEJO BRALCI PIŠEJO Tiho strinjanje ali zgolj ignoranca?»pogovor in sodelovanje sta ključ za uspešno delovanje med Občino in občani. Zato pozivamo župana, naj prisluhne glasu ljudstva in ponovno poudarjamo, da se nam trenutno predvidena rešitev izgradnje druge etape Severne servisne ceste ne zdi niti smotrna niti učinkovita.«to je citat iz aprilske številke Rešeta, s katerim smo vaščani Hrovače skušali z Občino ponovno vzpostaviti dialog, a nas župan še vedno pušča v monologu. Vaščani Hrovače, ki smo se sredi avgusta zopet zbrali, še trdnejše stojimo za svojimi argumenti, ki smo jih navedli v aprilskem in majskem prispevku v Rešetu. Ne bojimo se groženj o nacionalizaciji in razlastitvi in še naprej se bomo zavzemali za interes malega človeka. Hrovačani nočemo zgolj kritizirati, ampak spodbuditi občinsko oblast, da skupaj najdemo najboljšo rešitev za vse. Zato smo v majski številki Rešeta predlagali možno alternativno rešitev za izgradnjo II. etape Severne servisne ceste. Glede na Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/2005) bi to moral sicer narediti že investitor, torej Občina, saj je v 5. členu Pravilnika v prvem odstavku zapisano, da je za potek nove ceste ali rekonstrukcijo obstoječe potrebno izdelati vsaj dve varianti na nivoju idejne zasnove ali idejnega projekta. Nadalje je v drugem odstavku zapisano, da je v prometni študiji potrebno prikazati tudi učinkovitost posamezne variantne rešitve, v zadnjem, četrtem odstavku pa navaja, da se morajo načrtovane variante medsebojno primerjati po gradbenotehničnih, prometno-ekonomskih in okoljskih parametrih ter prostorskih in prometno-varnostnih pogojih. Na to dikcijo iz pravilnika je opozoril že g. Franc Oražem v junijski številki Rešeta. Pa vendar smo bili občani do sedaj seznanjeni samo z eno varianto, k nadaljnji razpravi nas pa župan očitno ne želi povabiti. Eden od argumentov župana, zakaj podpira izgradnjo II. etape Severne servisne ceste, trdi, da bi s tem tranzit preusmerili stran od šole. To načeloma drži, vendar pa bi ga usmerili na cesto, ki poteka mimo novo načrtovanega vrtca, zato menimo, da je rešitev potrebno iskati drugje in da pasivnost Občine pri odzivih na pobude občanov presega vse meje. Vaščani Hrovače ostajamo pri mnenju, da do sedaj zgrajena Severna servisna cesta že zadovoljuje prvotni namen njene izgradnje, to je dovoz do obrtne cone Lepovče. S predlaganim OPPN-jem pa Občina umešča obvoznico. Takšna rešitev kaže na izjemno slabo občinsko planiranje poteka cest ter na očitno pomanjkanje znanj in vizije, kakšno mesto si sploh želimo. Podpiramo mnenje g. Oražma, da bi bilo potrebno izgraditi obvoznico okoli Ribnice in želeli bi si, da bi bilo na tem področju v preteklosti narejenega več. To se zdi edina dolgoročna rešitev, ki bi iz centra mesta umaknila tovorni promet. Zato pozivamo predstavnike občanov, tako župana kot poslance v državnem zboru, da si prizadevajo pridobiti naklonjenost države za projekt prave obvoznice. VAŠKA SKUPNOST HROVAČA Kam je šlo domoljubje? K pisanju me je vzpodbudil članek predsednika 00 SLS Ribnica, g. Luka Ilca v zadnji številki Rešeta. Predvsem naj se dotaknem prvega dela omenjenega članka, ki se nanaša na letošnjo proslavo ob dnevu državnosti, ki je 22.junija potekala v ribniškem Športnem centru. G. Ilc je omenil skromno udeležbo, ki da je zaznamovala letošnjo proslavo. No, resnici na ljubo, športna dvorana res ni pokala po šivih zaradi udeležbe, vsekakor pa je zelo neresno za to kriviti našega poslanca in vodstvo občine. Ni moj namen kritizirati članek g. Ilca, saj gre za njegovo osebno mnenje, do katerega ima kot vsak državljan svojo pravico. Se mi pa ob tej temi postavlja bolj pomembno vprašanje, ki sem ga navedla že v samem naslovu. Kam torej je šlo domoljubje? Spominjam se svojih šolskih let, ko smo bili tako rekoč vsakodnevno opozorjeni nanj, seveda s čisto določenimi cilji, za katere pa takrat nismo vedeli. Smo pa vedeli, oz. morali vedeti čisto vse o naši takratni skupni domovini. Poznati smo morali celo imena mnogih politični funkcionarjev, ki so bili takrat na oblasti, za to znanje smo bili seveda ocenjeni. Kako pa je danes s tem? Mnogo je bilo že napisanega in izrečenega o tem, kako šola ne ponudi mladim dovolj domoznanske vzgoje. Na to nas večina ne more vplivati, odgovorni za tako početje pa bodo morali slej ko prej položiti račun za to. Kaj pa vzgoja doma, v družini? Tu pa nosimo odgovornost prav vsi. Vsak od nas lahko še kako da svoj prispevek k temu, da bodo naši potomci poznali in ljubili svojo domovino. Glede na stanje, kakršno je, bi si upala trditi, da veliko premalo naredimo. Ogledalo postavim tudi sama sebi. Sem dovolj naredila, da bodo moji otroci znali ceniti vrednoto, ki se ji reče domovina? Bojim se, da ne. V hitenju skozi življenje nam včasih zmanjka časa in volje, za tako pomembne stvari. Ob tem razmišljanju se spomnim na svojega očeta. Življenje naju je ločilo že nekaj let po mojem rojstvu, najina srečanja so bila le občasna. Pa vendar dovolj pogosta, da mu je uspelo v meni prebuditi močno čustvo, ki se mu reče domoljubje. Prav nič posebnega ni naredil za to, le tako zelo z zanosom mi je vedno govoril o domovini, da sem jo enostavno morala vzljubiti tudi jaz. Kar pa se nanaša na obisk letošnje proslave, pa res ni bil tako katastrofalen, kot to trdi g. Ilc. Dvorana ribniškega športnega centra je velika in kot taka vse prej kot primerna za tovrstne prireditve, toda druge žal nimamo. Upamo le lahko, da bomo enkrat dobili takšno, ki bo nudila primeren ambient tovrstnim prireditvam. Ribniški športni center pa za zdaj uspe napolniti le izvajalcem narodno-zabavne glasbe. Breda Lovšin Zahvala Turistično društvo Grmada se vsem, ki ste nam pomagali pri organizaciji naših prireditev, 10. rekreativnega kolesarskega vzpona na Grmado in 6. festivala klavirskih harmonik Grmada 2012 iskreno zahvaljuje za pomoč: Občini Ribnica za finančno pomoč preko razpisa za turizem, Zavarovalnici Triglav za spominske majice, Krajevni skupnosti Velike Poljane, PGD Velike Poljane, družini Prelesnik iz Hrovače, ABO Grafiki in Andreju Ambrožiču. Zahvala velja vsem članicam in članom društva, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da sta prireditvi uspeli. Posebna zahvala pa velja Ani Češarek za kipec harmonikarja, ki je postal maskota festivala. Hvala vsem za pomoč in spremljanje naših dogodkov. 34

35 Ribniški odbor SDS obiskal letni tabor SDS v Lepeni V dolini Lepene je letos že 18. zapored potekal letni tabor SDS. Od 21. julija do 5. avgusta so se odvijale številne športne aktivnosti od kolesarjenja, raftinga, do vzponov na več vrhov, med drugim tudi na Triglav. Vrstila so se razna predavanja, ogledi različnih znamenitosti, skratka, za vsakogar se je našlo kaj zanimivega. Vrhunec vsega pa je bilo srečanje občinskih odborov SDS, v soboto , na katerem se je zbralo kakih 2000 članov SDS iz vse Slovenije. Letos smo se tabora prvič udeležili tudi članice in člani OO SDS Ribnica. 31 dobro razpoloženih se nas je v zgodnjem sončnem jutru odpravilo na dolgo pot proti Lepeni, kamor smo prispeli ravno prav, da smo imeli priložnost slišati kratek pozdravni govor našega predsednika Janeza Janše, nagovoril pa nas je tudi predsedniški kandidat dr. Milan Zver. Po pozdravnih nagovorih smo si izbrali svoj kotiček v senci, Športna sobota na Griču kjer smo si najprej postavili žar in se lotili peke čevapčičev, saj so nas naši želodčki že opominjali, da je čas za kosilo. Po izdatnem okrepčilu v takšni in drugačni obliki smo se prepustili druženju. To je bilo res družabno srečanje, saj so vsi odbori pripeljali s seboj kaj zanimivega s svojega konca, naj si bo kulinarične dobrote, značilne za njihov kraj, pa tudi razne druge predmete, s katerimi so želeli čim bolj predstaviti okolje, iz katerega so prišli. Tudi mi smo s seboj prinesli tisto, kar nas označuje, suho robo. Med tem ko so nam člani drugih odborov velikodušno ponujali pršut, domače salame, pecivo in druge dobrote, smo jih mi obdarili s kuhalnicami in zobotrebci. Seveda smo obdarili tudi našega predsednika Janeza Janšo, ki je dobil v dar kuhalnico in zavitek zobotrebcev. Saj veste, kaj pravi pesem:»naj rajs, de škrt je Rib'nčan.«Bilo je veselo in vroče, vroče. K ohladitvi je malo pripomogla prekrasna Lepenica, do katere smo se podali iščoč hlad, občudovali pa smo tudi njene kristalno čiste brzice. V popoldanskih urah smo se odpravili proti domu dobre volje, polni lepih vtisov in prepričani, da še pridemo. Breda Lovšin Plezalni klub Ribnica Vabi na informativni sestanek o poteku plezalnega krožka za osnovnošolce. S seboj pripeljite tudi starše, kjer bodo seznanjeni z vsemi potrebnimi informacijami glede plezalnega krožka ter termini plezanja. Plezanje vam bomo predstavili po dolgem in po čez ter odgovorili na vsa morebitna vprašanja. Sestanek za lanskoletne udeležence krožka bo v ponedeljek, , ob 17. uri,v Športnem centru Ribnica (pod malo plezalno steno). Za začetnike pa tudi v ponedeljek, , ob 18. uri, prav tako v Športnem centru Ribnica, pod malo plezalno steno. MED NAŠIMI LJUDMI Vabljeni! V soboto, 18. avgusta, je na Griču potekal četrti tradicionalni turnir v odbojki na mivki in košarki. V košarki je nastopilo osem ekip, v odbojki šest. Po izjemni tekmi v košarki je v finalu zmagala ekipa Hitra hrana iz Kočevja, drugi so bili Mixfix.si iz Ivančne Gorice, tretji košarkarji Bistroja Marin Loški Potok iz Grosupljega. V odbojki je zmagala ekipa Kolegi, drugi so bili odbojkarji Ćale Šale, tretje Medvedke. Vse tri ekipe so prišle iz Kočevja. Tomaž Bartol, predsednik TŠD-ja Grič, organizatorja dogodka, je bil z odzivom obiskovalcev zadovoljen, nekoliko manj z udeležbo ekip v odbojki. Sicer postaja turnir iz leta v leto bolj razpoznaven, v ospredju pa sta druženje in zdrava zabava mladih. Košarkarske tekme so vedno zanimive in napete Tekst in foto: Marko Modrej 35

36 POGLED V PRETEKLOST Iz muzejskih zbirk - Muzej Ribnica ViII. del Piše: Vasja Pavlin Tako kot danes so tudi nekdaj hiše v naši dolini krasile rože. Etnolog dr. Damjan J. Ovsec pravi, da slovenski»gartelc«izvira nekje iz srede 19. stoletja, saj naj bi kmečka dekleta v času bidermajerja pričela z gojenjem cvetja za okras in obdarovanje. Ribniške gospodinje so na vrtu gojile celo vrsto rož. Se še spomnite tistih starih, dišečih gartrož? Se na vaših okenskih policah še bahajo pelargonije? Kaj pa asparagus, še krasi kakšno sobo? Lep in urejen vrt je bil ljudem v veselje, pa tudi v ponos. Še danes je ohranjeno v spominu, da so imeli enega najlepših trških vrtov Johanovi. Rože z njihovega vrta so krasile trške fante na»štelengi«pa tudi druge dogodke v Ribnici. Rože so ljudi spremljale ob vseh svečanih trenutkih, toda sveže cvetje je bilo na voljo le del leta. Ribniški pušeljc. Zbirka Muzeja Ribnica. Zalivalka za rože. Zbirka Muzeja Ribnica. Cvetlična lončka, delo ribniških lončarjev. Zbirka Muzeja Ribnica. Obešanki za rože. Zbirka Muzeja Ribnica. V ostalih mesecih so ženske izdelovale rože iz krep papirja. Cvetje iz papirja je postalo moderno med angleškim meščanstvom v drugi polovici 18. stoletja, Slovenijo pa je ta moda dosegla nekje v prvi polovici 19. stoletja. Kdaj točno so v Ribnici začeli izdelovati cvetje iz krep papirja, ne vemo, vemo pa, da se je znanje o izdelovanju papirnatih rož v Ribniški dolini pa tudi drugje - prenašalo iz roda v rod. Vedno pa so se našle posameznice, katerih cvetje je po svoji lepoti še posebej izstopalo. Ob posebnih priložnostih so papirnato cvetje tudi povoskali. Za voskanje so uporabljali parafin ali pa preprosto stopili belo svečo, cvet pomočili v vosek in ga nato hitro potopili v mrzlo vodo. Vosek se je strdil, cvet pa je postal bleščeč. Tako povoščeni cvetovi so bili odpornejši na prah in vlago, tudi Stojalo za rože. Zbirka Muzeja Ribnica. barva je bila na tako obstojnejša. Z rožami iz krep papirja so ljudje krasili cerkve, kapelice, doma pa bogkov kot. Papirnate rože so spremljale ljudi ob pomembnih mejnikih življenjskega kroga, kot so vojaški nabor ali»štelnga«, poroka in smrt. Rože iz krep papirja so sčasoma nadomestile plastične, ki pa kljub bleščeči»lepoti«le nimajo čara tistih rož iz bogkovega kota naših babic. Širom po Sloveniji pa je znan poseben šopek, katerega rožce cveto samo v Ribniški dolini in nikjer drugje, to je ribniški pušeljc. Ta šopek sestavljajo miniaturni izdelki suhe robe, pojavil pa se je nekje na začetku 20. stoletja. Ribniški pušeljc so Ribničani podarili kralju Aleksandru, ko je obiskal Ribnico leta To izvirno darilo pa so ribniški šolarji podarili tudi Otonu Župančiču, ko je leta 1938 v Ribnici praznoval svojo šestdesetletnico. Pravijo, da je še dolga leta krasil pesnikovo stanovanje v Ljubljani. Naslednja številka Rešeta izide 28. septembra. Gradivo oddajte do 14. septembra. 36

37 Pregled dogajanja v Knjižnici Miklova hiša Ob obletnici rojstva Mihe Matéta Knjižne novosti Med poletjem smo malce dopolnili zbirko znanstvenofantastičnih romanov; tako se je na naših policah med drugimi znašlo okroglo deset besedil slovenskih in tujih priznanih, pa tudi manj znanih avtorjev. Med tujimi avtorji je verjetno najbolj znan Phillip K. Dick. Človek v visokem dvorcu je njegovo najbolj cenjeno, z nagrado Hugo za najboljši znanstvenofantastični roman nagrajeno delo. Zgodba romana spleta pred nami zgodovino, kakršna bi bila, če bi v drugi svetovni vojni prevladala druga stran. Po uspelem atentatu na Roosevelta in posledičnem nevmešavanju ZDA v drugo svetovno vojno sile osi dobijo premoč nad zavezniškimi in dobijo vojno. Svet se oblikuje na novo, zmagovalca tretji rajh in Japonska pa se kmalu zapleteta v hladno vojno. Na tem zgodovinskem ozadju poteka vzporedna zgodba več likov, katerim je skupno prebiranje prepovedane knjige o alternativni zgodovini sveta po drugi svetovni vojni. Ta pa je podobna naši, torej pravi. Tudi roman Ljubimca avtorja Phillipa Joséja Farmerja je pred pol stoletja prejel prestižno nagrado Hugo, zgodba pa obravnava nenavadno tematiko prepovedane ljubezni med človekom in zunajzemeljskim bitjem. Povsem svojevrstni literarni podvig je nastal pod peresom ameriške avtorice Connie Willis. Komična trilogija Da o psu sploh ne govorimo : kako smo iskali škofovo ptičjo rogovilo (kar je aluzija na roman Trije možje v čolnu da o psu niti ne govorimo Jeroma Klapke Jeroma) je pisateljici prinesla nagrado Hugo leta Zgodba romanov se odvija v letu 2057, ko je potovanje skozi čas postalo vsakdanjost. Protagonist Ned Henry, ki ima zaradi pogostih skokov v dvajseto stoletje že pravi»jet lag«, mora nazaj v devetnajsto stoletje odnesti stvar, od tam oziroma takrat nenamerno prinesen, ker pa ni več v pravi formi, poleg tega pa devetnajstega za razliko od dvajsetega stoletja ne pozna prav najbolje, se v tistem trenutku začnejo težave. Slovenski znanstvenofantastični žanr je v naši knjižnici bogatejši za zanimivo trilogijo Dangober : spopad pri opozorilniku avtorice Mare R. Sirako. Naša»prva vesoljska saga«je humorja polna zgodba o srečanje dangoberške in adapške civilizacije, kot jo zvemo iz ust protagonista, adapa modela H-52, ki je izdelek znanstvenikov z drugega planeta. Jezik trilogije je bogat, zaradi množice slovenskih izrazov za dangoberško tehnologijo pa bo lažje berljiv bralcu, vajenemu jezika znanstvene fantastike. Za konec pa še kanec fantazije izpod peresa slovenskega avtorja Andreja Ivanuše. Fantazijski roman Svetodrev, prva knjiga iz serije Legende iz gozda Tokara, nam pripoveduje o boju med dobrim in zlim na planetu Drakar. Klasična fantazijska zgodba o popotovanju junakov s ciljem izpolniti nalogo, s tem pa si pridobiti pravico do prestola, je razvejana dovolj inovativno. Še ena zanimiva žanrska novost pa je, da so glavni liki trospolni kuščarji. Pripovedka v verzih Vilindar, pesnitev iz daljnih dni, nas po uvodu, v katerem je na kratko predstavljena slovenska mitologija, popelje v pravljični svet Vilindar, ležeč daleč tam v beli, megleni, čudežni bajki. Junak Maladon želi doseči to domovanje bogov, v njegovo namero pa se nenehno vpletajo božanstva in demoni. Vpis na Pravljične urice Oktobra se bodo v Knjižnici Miklova hiša ponovno začele pravljične urice, ko se otroci od četrtega leta starosti za eno četrtkovo urico vsak mesec potopijo v svet pravljic. Vpis v Ribnici bo potekal do zadnjega tedna septembra, nato pa se bodo zaključene skupinice okrog dvajsetih otrok razporedile na popoldanske ure prvih dveh četrtkov v mesecu. Pravljične urice se bodo od oktobra naprej enkrat mesečno odvijale tudi v Knjižnici Sodražica in Knjižnici Loški Potok. Nanje se lahko prijavite v knjižnici (s tem boste pred vsako urico na dom dobili vabilo), vabljeni pa ste tudi vsi drugi (neprijavljeni) otroci prav tako od četrtega leta dalje. Nastja Hafnar, bibliotekarka Knjižnica Miklova Hiša Obvestilo za prvi šolski dan Starše in učence od 2. do 9. razreda OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica obveščamo, da se pouk prične v ponedeljek, ob Učenci naj prvi dan prinesejo šolsko torbo, pisalo, beležko in copate. Šestošolci se zberejo pred šolo in počakajo na razrednike. Pouk na razredni stopnji bo potekal 3 šolske ure, na predmetni stopnji pa 4 ure, od 8.20 do oz. do Malice prvi dan ne bo. Prvi šolski dan bo veljal naslednji vozni red: Odhod iz smeri (VUČKO TOURS): Grčarice 7.35, Dolenja vas 7.44, Žlebič - Sušje 7.00, Žlebič Breže 7.25, Grič Odhod iz smeri (POINT, PUCER): Dane 7.45, Sajevec 7.55, Zadolje 7.15, Velike Poljane 6.50, Bukovec 7.20, Gorenji Lazi Odhod iz smeri (šolski kombi): Otavice 7.10, Lipovec 7.30, Makoše 7.40, Prigorica 7.50, Blate Prevoz učencev po končani 3. uri se bo začel ob 11.10, po 4. šolski uri pa ob Z voznim redom za naslednje šolske dni bomo učence seznanili prvi šolski dan. Vozni red bo objavljen tudi na spletni strani šole in na oglasni deski. Starše in učence 1. razredov vabimo na sprejem ob 10. uri v ŠCR. Z veseljem vas pričakujemo. Vodstvo šole KULTURA 37

38 MED NAŠIMI LJUDMI Srečanje harmonikarjev v Zamostcu Klub harmonikarjev Urška je v soboto, 4.avgusta, organiziral že tradicionalno 20. tekmovanje harmonikarjev z diatonično harmoniko pred gostilno Urška v Zamostcu pri Sodražici. Tekmovanje, ki se ga je udeležilo 24 tekmovalcev, je potekalo v prvak Boštjan Šporar in naj godec Urška 2012 Erik Šavron štirih kategorijah. V kategoriji do 13. leta so tekmovali štirje harmonikarji. Zmagal je Blaž Jamnikar Pukl iz Slovenj Gradca. V kategoriji od 13. do 18. leta je sodelovalo devet tekmovalcev, med njimi tri dekleta. Zmagala je Sandra Murgelj z Otočca, drugo in tretje mesto je pripadlo bratoma Markeljc, Mateju in Mitji, iz Mokronoga. V kategoriji od 18. do 50. leta je tekmovalo pet harmonikarjev. Zmagal je Erik Šavron iz Grdine pri Kopru, ki je v tej kategoriji zmagal že lani. V kategorji nad 50 let je bilo šest udeležencev. Zmagal je Jože Dolenc Šesti festival klavirskih harmonik na Grmadi Turistično društvo Grmada je v nedeljo, 29. julija, k priljubljeni izletniški točki na Grmadi nad Ortnekom privabilo precej ljubiteljev vsestranskega instrumenta, klavirske harmonike. Nekaj po 13. uri so nad stičiščem treh občin, Ribnice, Dobrepolja in Velikih Lašč zapele harmonike. Letos se je tekmovanja udeležilo pet harmonikarjev, in sicer: Lojze Osterman iz Cerkelj na Gorenjskem, Tamara Medved iz Horjula, Igor Ponikvar s Turjaka, Neja Debeljak iz Praproč nad Ortnekom in Primož Ogrinec iz Velikih Lašč. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Slavica Marinković, Sašo Balovski in Franci Malavašič, vsi učitelji glasbe, je ocenjevala težavnost, interpretacijo, muzikalnost in tehnično izvedbo izbranih skladb. Vsak tekmovalec je zaigral po tri skladbe, od katerih Z leve Igor Ponikvar, Tamara Medved, Primož Ogrinec in Neja Debeljak iz Poljan pri Škofji Loki. Letos so izbirali tudi naj harmonikarja Ribniške doline. V tej kategoriji so nastopili Miha Car, Tone Klun, Benjamin Mohar, Danijel Intihar in Boštjan Šporar, ki je postal prvi 'suhorobarski prvak'. Poleg tega so organizatorji izbrali še naj godca Urška V skupnem seštevku točk so bili štirje z največjim izkupičkom: Domen Trobiš, Sandra Murgelj, Matej Markeljc in Erik Šavron, ki je poleg zmage v svoji kategoriji prejel še nagrado za letošnjega naj godca oz. harmonikarja. Lani je v tem izboru slavil Blaž Brudar iz Vinje vasi pri Novem mestu, sicer evropski prvak v igranju na diatonično harmoniko. Strokovno komisijo so sestavljali Jože Arko z Roba, Janez Kordiš iz Loškega Potoka, Dejan Vesel iz Kota pri Ribnici, Mirko Fegic iz Ribnice in Marjan Skubic iz Grosupljega. Priznanja in nagrade so bile majice Urška 2012 in izdelki domačega rezbarja Draga Koširja. Po zaključku je sledilo družabno srečanje z ansamblom Ribniški pušeljc. Z udeležbo, obiskom in potekom tekmovanja je bil zadovoljen tudi predsednik kluba harmonikarjev Urška Franc Lesar, ki se za ohranjanje tradicije in nadaljevanje srečanja ne boji, za naslednje leto pa razmišlja tudi o novostih. Tekst in foto: Marko Modrej je morala ena biti narodna. Kot je povedal idejni oče tekmovanja, Andrej Ambrožič, je namen festivala tudi ohranjanje narodne glasbe in ljudskega izročila. Po tekmovalnemu delu in pred podelitvijo priznanj sta letos znova nastopili talentirani domačinki Neja in Lenča Debeljak. Najvišjo ocene strokovne komisije je dobila Neja Debeljak, ki je tako tretje leto zapored osvojila dvojni naslov. Obiskovalci festivala namreč izbirajo najbolj simpatičnega izvajalca, kjer je Neja znova prepričljivo zmagala, drugi je bil po mnenju strokovne komisije Primož Ogrinec, ki je bil razglašen tudi za najbolj obetavnega izvajalca, tretji pa Lojze Osterman. Vsi nastopajoči so prejeli spominske plakete, dvojna zmagovalka denarno nagrado, najobetavnejši pa kipec, ki ga je izdelala Ana Češarek iz Dolenje vasi. S festivalom je bila zadovoljna tudi predsednica TD Grmada Mara Okorn, ki pravi, da si sicer želijo več tekmovalcev, hkrati pa dodaja, da ostajajo zvesti začrtani poti, ki temelji na kvaliteti, saj se le tako lahko z leti festival razvije v enega večjih tovrstnih dogodkov v Sloveniji. Takšnega mnenja je bil tudi član žirije Franci Malavašič, ki je skupaj z ostalimi člani žirije razmišljal o spremembi datuma festivala, saj je zadnji julijski oz. prvi avgustovski vikend sredi počitnic in dopustov. Kako se bodo glede datuma organizatorji odločili, bo jasno do novega leta. Viden pa je napredek tekmovalcev in profesionalen pristop organizatorja. Tekst: Marko Modrej foto: Janez Zajec 38

39 LOJZOV POHOD K SV. ANI "Ob manjši spodbudi zmoremo vse" Veliko nas je takih, ki v vročih dneh pozabimo na pohodne palice in čevlje, ko pa se poletje začne prevešati v jesen, nas hladnejše ozračje zopet vabi, da obiščemo hribovje v naši okolici. Tudi v Domu pri Francetovi jami smo se odločili za pohod k sosedom, k sv. Ani. Športni dan nam je popestril pujsek Lojz, dobro poznana živalca, ki navdušuje tako otroke kot odrasle, ki se pridejo osvežit v jamarski dom. Kljub začetnim dvomom v pujskove pohodne sposobnosti smo se odločili, da ga vseeno vzamemo s sabo. Zbudili smo ga, ko je še veselo spal in potem, ko je opravil vsa svoja jutranja opravila, je veselo odcapjlal za nami proti kmetiji Seljan. Bližnji gozd mu je dobro poznan, saj si v njem pogosto poišče kak priboljšek. Pot se je začela igrivo, vsi smo hiteli, Lojzek pa je zganjal svoje običajne vragolije. Z velikim navdušenjem smo ga spremljali, ko je hitel za nami in že smo se znašli pred naravnimi stopnicami, ki vodijo k makadamske cesti pred Seljanovo domačijo. Te so bile za pujsa Lojza najtežji zalogaj in vedel se je skrajno previdno, saj tega območja še nikoli ni raziskoval. Po premaganem strahu in naravni oviri, se je začelo zabavno potovanje proti cerkvi sv. Ane. Pujsek je bil navdušen nad okolico in z velikim veseljem pozdravljal mimoidoče pohodnike, ki so bili ravno tako navdušeni in presenečeni nad njegovim podvigom. Pot na vrh je minila kot bi trenil, in že se je prikazal planinski dom pri sv. Ani. Tam smo se malo okrepčali, Lojzek pa si je prislužil sočna domača jabolka. Odpravili smo se še k cerkvi, kjer je pujsek z zanimanjem raziskoval okolico, pri pohodnikih pa dobil kakšen priboljšek. Lojzkov podvig smo takoj sporočili oskrbniku planinskega doma, Dušanu Nosanu, ki je bil navdušen nad malim pujskom. Lojzek se je zapisal v knjigo kot prvi vietnamski pujsek, ki je prikorakal k sv. Ani. Lojzkov pohod je le eden od mnogih, ki naj bi mu še sledili, 8. septembra se nam lahko pridružite tudi vi na 1. Lojzovem pohodu k sv. Ani. Bo predvsem sproščene narave, namenjen druženju v naravnem okolju in se bo zaključil pri Domu Francetova jama z zabavnim programom ter slastno hrano in pijačo. Prav tako pa se bo takrat odprla Lojzova družinska knjižica, kamor se boste lahko vpisovali otroci in starši vsak dan od 8. septembra do Tomy zahaja v filmski svet kaskaderstva! ZANIMIVOSTI 8. maja. Najboljši ter najštevilčnejši družinski pohodniki bodo nagrajeni na pikniku, ki bo prirejen ob zaključku pohodne sezone. Z družinsko knjigo želimo navdušiti mlade pohodnike in spodbuditi druženje staršev in otrok izven zaprtih prostorov in digitalne tehnologije ter vzbuditi naklonjenost in ljubezen do narave in prostoživečih živali, ki nam prinašajo občutek miru. Za vse informacije in prijave na pohod lahko pokličete oskrbnika jamarskega doma Matjaža Mrharja, na številko 031/ Tekst in foto: Francetova jama, Matjaž Mrhar Mišičasti akrobat Tomy Mihičinac, ki prihaja iz Dolenje vasi, je že dlje časa poznan kot Simobilov obraz. Saj je zmagal na Simobilovi avdiciji orto smart in tako nastopal v raznovrstnih reklamah v vlogi šarmerja Borčija. Kasneje se je odzval na povabilo POP-teveja in se tako tudi prijavil za oddajo Slovenija ima talent, kjer je navdušil z akrobatskimi veščinami, še posebej s svojimi zastrašujočimi skoki in triki na rokah, kar ga je pripeljalo do polfinala. Po talentih se je Tomyjeva pot šele dobro začela. Posnel je svoj prvi spot, v katerem prikaže unikatno znanje ekstremnega športa, ob katerem zastane dih. Po zaslugi spota je dobil raznovrstne ponudbe za razne nastope in za vloge striptizerja v videospotu skupine Atomik Harmonik. Med vsemi ga je kontaktiral tudi legenda slovenskega kaskaderstva Rok Cvetkov in po nekaj pogovorih sta se zmenila za prvo snemanje. Šlo je za snemanje egipčanske TV-serije BAB EL KHALEK, pri kateri je bil Tomy v vlogi terorista, ki je poskušal ubiti glavnega igralca z nastavljeno bombo na avtomobilu. Pri snemanju tega kadra je odigral še nevaren kaskaderski prizor skoka pri popolni eksploziji avtomobila. Kot pravi sam, je že navajen raznovrstnih nevarnih skokov, saj so ti vsakodnevno vključeni v njegov naporni trening, ki poteka kar po 3 dobre ure dnevno in 5x na teden. Sodeč po Tomyjevih besedah, dobimo hkrati odgovor na vprašanje, kako je prišel do tako izklesanega telesa! Naj vam še zaupamo: Tomy nam je razkril, da že za konec leta pripravlja spot z zanimivo zgodbo, ki bo vključevala akrobacije, kot jih v Sloveniji še ni bilo videti. Uredništvo Foto: osebni arhiv 39

40 ŠPORTNI UTRINKI Deseti kolesarski vzpon na Grmado V soboto je Turistično društvo Grmada organiziralo rekreacijsko kolesarsko prireditev za vse generacije, ki so jo pred leti poimenovali Proč od prometa, s kolesom med hladne gozdove Male gore. Vzpon je bil letos jubilejni, deseti. V Hrovači, kjer je Kolesarji na ravnini pred vzponom na Grmado bil ob 14. uri start, se je zbralo 39 kolesarjev iz Ribniške doline, Ljubljane in od drugod. Proga je bila dolga 35 km, potekala je do Otavic, Prigorice, Lipovca, nazaj do Ribnice, po Mali gori, mimo Seljana, čez Špičnik, kjer so kolesarji tekmovali na čas, ter naprej na Grmado. Proga je imela dva vzpona z višinsko razliko 372 metrov. Vsi tekmovalci so na cilju prejeli spominsko majico in topel obrok. Pri vzponu na Špičnik so bili najhitrejši Franci Šilc iz Dolenjih Lazov, ki je zmagal že lani, Aleš Turk iz Goriče vasi in Ludvik Peterlin iz Slatnika. Na Grmado so najhitreje p r i k o l e s a r i l i Mirko Štupica iz Dolenjih Lazov, Bojan Oražem iz Ribnice in Simon Novak iz Sušja. V kategoriji kolesarjev do 35. leta so bili najhitrejši Matjaž Pucelj iz Sodražice, Samo Kotnik iz Nemške vasi in Gašper Mauko iz Ljubljane. V kategoriji nad 35 let je zmagal Franci Šilc iz Dolenjih Lazov pred Alešem Turkom iz Goriče vasi in Ludvikom Peterlinom iz Slatnika. Med dekleti je bila najhitrejša Petra Šilc iz Slatnika, druga je bila Meta Šilc iz Dolenjih Lazov in tretja Lidija Lovšin iz Žlebiča. Rekord proge, kjer merijo čas, ostaja v lasti Luke Koširja, ki je zmagal pred dvema letoma. Najmlajši kolesar je bil letos Jure Novak iz Ribnice, ki je dopolnil 13 let, najstarejši pa Janko Pogačnik z Brega pri Ribnici, z letnico rojstva 1951, ki se bo prihodnje leto udeležil znamenite vzdržljivostne dirke DOS (dirka okoli Slovenije). Vseh desetih vzponov se je udeležil Boštjan Benčina iz Ribnice. Organizatorji so se znova potrudili pri celotni organizaciji, s pomočjo PGD Velike Poljane in ostalih članov društva so poskrbeli za 'dirko' na visokem nivoju. Tako Mara Okorn, predsednica TD Grmada, kot Janez Lovšin, idejni pobudnik vzpona, sta bila po prireditvi zelo zadovoljna. Okornova se iz teh desetih let rada spominja vzpona, ko je kolesarje motil dež, vendar je bilo takrat vzdušje izjemno. Bilo je zelo veliko kolesarjev, iz katerih je vrela posebna energija in ravno to jim je dalo zagona, da so z vzponi nadaljevali. Lovšin, ki je pred desetimi leti pričel z vzponi, takrat še iz Sušja, preko Ortneka, Velikih Poljan, do Grmade še niso kolesarili, se rad spominja začetkov in nadaljnjega razvoja dogodka, ki združuje, kot sta povedala oba glavna pobudnika vzpona, same prijetne ljudi. 'Otroci', ki so pred desetletjem kolesarili s pobudniki rekreativne prireditve, se znova vračajo, tokrat že odrasli kolesarji, tako da se za ohranitev vzpona na Grmado ni bati. Tekst: Marko Modrej, foto: Janez Zajec Slovenci boljši od Italijanov V okviru obiska delegacije iz Arcevie, že 40 let pobratene občine z našo občino, so prvi avgustovski vikend poleg glasbenikov Ribnico obiskali tudi tamkajšnji nogometaši. V petek zvečer je namreč rok zasedba DonutCross nastopila in nadvušila Tekmo sta simbolično začela Silvio Purgatori (levo) in Jože Levstek (desno) občinstvo na Grajskih večerih v ribniškem Gradu, v soboto pa so nogometaši iz Arcevie, ekipa Avis Arcevia Caber, nastopili na futsal turnirju, na katerem so se v Športnem centru Ribnica pomerili s Klubom malega nogometa FragmatExtrem iz Sodražice. Najprej sta igrali ekipi Extrem U-21 B, ki je premagala ekipo Extrem U-21 A z 2:1. V drugi tekmi je ekipa trenerjev različnih selekcij FragmatExtrema premagala Arcevio s 4:1. V tekmi za tretjo mesto, kjer sta se pomerila poraženca prvih dveh tekem, so Italijani po streljanju kazenskih strelov extremovce U-21 B premagali s 5:4. Po rednem delu je bilo 3:3. V tekmi za prvo mesto je Extrem U-21 A premagal trenerje z rezultatom 5:2. Turnirja se je sicer udeležilo malo gledalcev, med njimi pa smo videli župana občine Ribnica Jožeta Levstka, podžupana Vinka Levstka, direktorja občinske uprave Janeza Mateta, nekaj svetnikov občinske uprave. Selektor nogometašev iz Arcevie je bil bivši župan omenjenega mesta Silvio Purgatori, ki je bil tudi vodja delegacije in Ribnico kljub temu, da je županski stolček prepustil svojemu nasledniku Andrei Bomprezziju, zelo rad obišče. V želji po nadaljnjem športnem sodelovanju je Purgatori povabil sodraške nogometaše, da naslednje vrnejo obisk. Za extremovce je bilo to prijetno druženje in dober uvod pred začetkom sezone, ko se bodo na pripravah kaj kmalu zbrali člani in mladinci U21. Naslednji obisk Italijanov s sedanjim županom poteka v teh dneh, Ribničani pa bodo uradni obisk Arcevii vrnili konec septembra. Tekst in foto: Marko Modrej 40

41 ODLIČNI REZULTATI RIBNIŠKIH PLAVALCEV NA DRŽAVNIH PRVENSTVIH Po uspešni zimski sezoni, v kateri so plavalci Plavalnega kluba Inles Ribnica dosegli tri državne rekorde in kopico odličij na zimskih državnih prvenstvih, so zaključili še poletno sezono z državnimi prvenstvi v vseh starostnih kategorijah. Na poletnih prvenstvih so osvojili še 11 zlatih, 3 srebrna in 10 bronastih odličij. Prvi so sezono zaključili najmlajši tekmovalci 14. in v Brestanici. V ekipnem seštevku so naši plavalci in plavalke osvojili skupaj 8. mesto med 24 slovenskimi klubi. Na stopničke se je uspelo dvakrat prebiti Nadji Padar, ki je med mlajšimi deklicami osvojila 3. mesto na 50 in 200 m prsno. Izkazala se je tudi moška štafeta v postavi Jan Arko, Gašper Hlebec, Gašper Marolt, Blaž Schönlieb, ki je na 4x50 m prosto zasedla 6. mesto, na 4x50 m mešano pa 8.mesto. Med moškimi posamezniki se je najbolj izkazal Jan Arko, ki je zasedel 11. mesto na 200 m prosto, 12. mesto na 100 m delfin in 100 m prosto, 13. mesto na 200 m mešano, 14. mesto na 50 m hrbtno, 16. mesto na 50 in 400 m prosto, ter Gašper Hlebec, ki je osvojil 11. mesto na 100 in 12. mesto na 200 m hrbtno. Teden dni kasneje so sezono v Ravnah na Koroškem uspešno zaključili dečki in deklice. S štirimi državnimi naslovi se je okitil Jošt Pavlin, ki je slavil na 50, 100, 200 m prsno in 200 m mešano. Poleg tega je Jošt in Chad sta skupaj, od skupno 11. zlatih, osvojila kar 7 zlatih medalj in bila najuspešnejša ribniška plavalca letnih državnih prvenstev osvojil še 4. mesto na 50 in 8. mesto na 100 m prosto. Na stopničke se je zavihtel še Robert Lovšin, ki je osvojil tretje mesto v mlajši kategoriji na 50 m, 100 m in 200 m delfin. Robi je je v finalu nastopil tudi na 400 m prosto, kjer je bil 15. Na 1500 m prosto je bil 13. in na 200 m hrbtno 14. V finale sta se z odličnimi nastopi prebila še Maja Ferko in Ožbe Poje. Maja je zasedla 4. mesto na 50 in 7. mesto na 100 m hrbtno, 8. mesto na 50 m prosto, 9. mesto na 200 m hrbtno, 14. mesto na 50 m delfin in 16. mesto na 100 m prosto. Ožbe pa je zasedel 7. mesto na 200, 10. mesto na 400, 11. na 50 in 100 m prosto ter 16. mesto na 50 m delfin. Zadnji so v boje za državne naslove skočili v bazen kadeti, mladinci in člani. V Kopru so si z državne naslove priborili Lucija Kous, Chad Andoljšek in Anže Pavlin. V članski konkurenci je Lucija slavila na 50, 100, 200 m hrbtno ter osvojila še 3. mesto na 400 ter 6. mesto na 50 m prosto in 100 m delfin. Anže je slavil na 50 m delfin, na tretjo stopničko pa je stopil na 50 m prosto, 50 in 100 m hrbtno in 100 m delfin. Poleg tega je zasedel še 4. mesto na 200 m hrbtno in 5. mesto na 200 m mešano. Na stopničke v članski konkurenci je stopil tudi Tilen Kočevar s 3. mestom na 400 m mešano. V popoldanskih finalih pa je zasedel še 4. mesto na 50 m delfin in 100,5. mesto na 50 m prosto in 200 m hrbtno, 6. mesto na 50 m hrbtno in 8. mesto na 100 m delfin. Med mladinci je na zmagovalni oder stopil Jan Mate, ki je osvojil 2. mesto na 50 m prsno in 200 m mešano. 3. mesto pa je osvojil na 400 m mešano. V finalu je nastopil še na 100 in 200 m prsno, kjer je osvojil 4. mesto. V kadetski kategoriji je na stopničke za zmagovalce stopil Chad Andoljšek, ki je slavil na 50 in 100 m prosto in 100 m hrbtno, na 50 m hrbtno pa je zasedel 2. mesto. V finalih plavanjih je nastopil še na 200 m hrbtno in zasedel 4. mesto, ter na 50 m delfin 7. mesto. V kadetski kategoriji je na stopničke stopila še moška štafeta na 4x100 m prosto v postavi Chad Andoljšek, Tim Zobec, Nik Obranovič in Matej Padar, ki je osvojila 3. mesto. V finalu v kadetski kategoriji sta nastopila še Maja Guduraš in Tim Zobec. Maja je na 50 m prsno osvojila 6. mesto in 8. mesto na 200 m prosto; Tim pa je osvojil 6. mesto na 100 m hrbtno in 8. mesto na 50 m prsno. Za Plavalni klub Inles Rihard Pavlin ŠPORTNI UTRINKI SEPTEMBER 2012 Datum: SOBOTA, Kam: na STORŽIČ (2132 m) skozi Žrelo. Zahtevnost: ZELO ZAHTEVNA pot. Trajanje hoje (okvirno): 6 ur. Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom, to je 28. avgusta, ob 19. uri, v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Primerna osebna oprema, pohodniške palice, čelada, plezalni pas in samovarovalni komplet, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak. Vodja pohoda: Marjan Intihar, vodnik PZS, informacije: Datum: SOBOTA, Kam: na GRINTOVEC (2558 m). Zahtevnost: ZAHTEVNA pot. Trajanje hoje (okvirno): 10 ur. Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom, to je 4. septembra, ob 19. uri, v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Primerna osebna oprema, pohodniške palice, čelada, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak. Vodja pohoda: Roman Petelin, vodnik PZS, informacije: Datum: SOBOTA, Kam: na KOBARIŠKI STOL (1673 m). Zahtevnost: LAHKA pot. Trajanje hoje (okvirno): 8 ur. Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom, to je 18. septembra, ob 19. uri, v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Primerna osebna oprema, pohodniške palice, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak. Vodja pohoda: Zdenka Mihelič, vodnica PZS, informacije: Datum: SOBOTA, Kam: na VIŠARJE in KAMNITI LOVEC, 8. skupni pohod s PD Kočevje. Zahtevnost: ZAHTEVNA pot. Trajanje hoje (okvirno): 4 ure. Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom, to je 25. septembra, ob 19. uri, v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Primerna osebna oprema, pohodniške palice, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak. Vodja pohoda: Marjan Intihar, vodnik PZS, informacije: Pred pohodi bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, potrebna oprema ). 41

42 ŠPORTNI UTRINKI VPIS V PLAVALNO ŠOLO PK INLES RIBNICA Plavalni klub Inles Ribnica vabi otroke, starejše od 4 let, k vpisu v našo začetno, nadaljevalno ali športno šolo plavanja. V naši plavalni šoli se otroci skozi šolsko leto postopoma učijo vseh potrebnih korakov do popolnega plavanja Od prilagajanja na vodo, učenja osnovnih in nadaljevalnih tehnik plavanja, do vse bolj pomembnega reševanja iz vode. Plavanje po naših metodah temelji na igri in dobrem počutju v vodi. Plavanja se je najlažje naučiti med sovrstniki in sebi enakimi, zato otroke najprej razdelimo v skupine po starosti, znotraj skupine pa nato še po znanju. S šolo pričnemo letos v ponedeljek, 1. oktobra. Strokovni kolektiv plavalnega kluba Inles Ribnica tvorijo trenerji, učitelji in vaditelji plavanja z večletnimi plavalnimi in pedagoškimi izkušnjami, ki prisluhnejo potrebam posameznika in skrbijo za celovit razvoj otroka. Plavanje je zdrav šport, saj krepi vse večje sisteme v telesu in se otrok z njim celostno razvija. Z vpisom svojega otroka v našo plavalno šolo mu boste omogočili, da se bo vse življenje v vodi in ob njej počutil varneje in sproščeno. Ob vsem tem pa potrebuje le kopalke in brisačo. URNIK PLAVALNE ŠOLE ZA SEZONO TERMIN 1. neprilagojeni in prilagojeni neplavalci 4-6 LET TOREK od 16:00 17:00 TERMIN 2. neprilagojeni in prilagojeni neplavalci 4-6LET SREDA od 17:00 18:00 TERMIN 3. neprilagojeni in prilagojeni neplavalci 4-6 LET PETEK od 16:00 17:00 TERMIN 4. prilagojeni neplavalci in slabši plavalci 5-8 LET TOREK IN PETEK od TERMIN 5. prilagojeni neplavalci in slabši plavalci 5-8 LET PON. in ČET. od TERMIN 6. slabši plavalci in boljši plavalci 6-9 LET PON., SRE., ČET. od 16:00 17:00 TERMIN 7. slabši plavalci in boljši plavalci 6-9 LET PON., TOR., ČET., PET. od 13:30 14:30 TERMIN 8. ni pogojeno LET SREDA OD 13:30 14:30 P.s.: Otroke, prijavljene v terminih 1., 3., 6., 7., lahko prevzamejo v vrtcu in OŠ Ribnica 15 minut pred začetkom vadbene enote trenerji PK Inles Ribnica. Vpišete se lahko preko klubskega elektronskega naslova s prijavnico, ki jo najdete na spletni strani (zavihek PLAVALNA ŠOLA). Vpis je možen tudi na bazenu, od ponedeljka, 17. septembra, vsak delovnik od 17ih do 18ih. Ker je število otrok v skupini omejeno, z vpisom ne čakajte do zadnjega dne. trenerski kolektiv Pk inles ribnica Transporter maščob iz maščobnih zalog neposredno v mišične celice Piše Natan hojč, ISSA Specialist in Performance Nutrition, Inštruktor fitnesa FZS THE L- Carnitine je pomemben zaveznik vsake diete. Je molekula, ki prenaša trigliceride (maščobe) iz maščobnega tkiva direktno v celice mišic in ostalih telesnih tkiv, kjer se iz maščob tvori energija za delo. Tehnično gledano L-karnitin, ki so ga odkrili leta 1905, pravzaprav ne spada med aminokisline. Je vodotopna, vitaminom podobna spojina, ki vsebuje dušik in spada med karboksilne kisline. Telo ga proizvaja iz lizina in metionina. Čeprav karnitin ne spada med esencialna (telo ne more samo proizvesti) hranila, ga velikokrat uvrščamo med pogojno esencialna, kajti njegovo pomanjkanje v telesu povzroči nezaželene učinke. Karnitin najdemo predvsem v nekaterih vrstah mesa, kot so govedina, ovčetina in jagnjetina ter nekaterih drugih živilih živalskega izvora: v mleku, siru, perutnini, ki pa ga vsebujejo le majhne količine. V sadju in zelenjavi se pojavlja le v sledovih. Zato vegetarijanci večinoma nujno potrebujejo dodatek L-karnitina v prehrani. L-karnitin deluje v tridelnem encimskem kompleksu (karnitin acetiltransferaza I, karnitin translokaza in karnitin acetiltransferaza II). Ti so odgovorni za prenos dolgoverižnih 42 OGLASNO SPOROČILO maščobnih kislin skozi notranje membrane mitohondrijev, kjer se predelajo in porabijo za energijo preko ss- oksidativnih encimov. Znanstvene raziskave so potrdile, da L-karnitin igra ključno vlogo pri presnovi energije. THE L-Carnitine omogoča prenos dolgoverižnih maščobnih kislin in trigliceridov v mitohondrije, ki jih oksidira in pretvori iz maščob v energijo. THE L-Carnitine tako izredno poveča in pospeši izgorevanje maščob, izboljša vzdržljivost in ohranja glikogenske rezerve, posledično pa mišicam dovaja energijo, ki jo potrebujejo za intenziven trening. Hkrati ima tudi pozitiven vpliv tudi na pridobivanje izgubiti bosta čiste mišične mase, saj uporaba Trgovina s športno prehrano Obrtna cona Ugar the l- carnitine vam PomAgAlA maščobo. THE L-Carnitine omogoča daljše in bolj intenzivne treninge. Pri nizkokaloričnih dietah je nepogrešljiv, saj vpliva na zmanjšanje teka in utrujenosti. V številnih raziskavah so uporabili L-Carnitine kot dodatek programu za zmanjšanje telesne maščobe. Rezultati so pokazali, da izdelek občutno zmanjša indeks telesne mase in količino maščobnih oblog, hkrati pa pomaga pri pridobivanje čiste mišične mase. THE L-Carnitine izboljša rezultate pri športih moči in drugih kratkotrajajočih anaerobnih aktivnostih (kratki šprinti, skoki, veslanje), saj preprečuje nastanek mlečne kisline, s tem pa omogoča daljše in intenzivnejše treninge. Poleg naštetih lastnosti zavira tek, je ugoden za zdravje in zato izredno priporočljiv za vse, ki želijo na zdrav način izgubiti odvečno telesno maščobo, izboljšati svoje atletske sposobnosti in izkoristiti svoje moči. THE L-Carnitine vsebuje le najčistejše sestavine, brez polnil ali aditivov, kar omogoča optimalno odvečno absorpcijo in najboljše dosežke. Naročilo na THE Nutrition revijo: Če vas zanima tematika fitnesa in prehrane, pošljite svoj naslov na: info@the-nutrition.com in se naročite na BREZPLAČNO REVIJO.

43

44

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček GROUP»SMALL BALLS«Age: 4-6 years Nursery teacher: Jožica Kenig Nursery teacher assistant: Nataša Gabršček

More information

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities 14 25 2014 14 25 2014 1 st Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities Tako bomo tudi letos odgovorili vsakemu, ki se nam bo oglasil. Javite se

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

TEKAŠKO-GORSKI KRONOMETER NA BUKOVCO TEKAŠKO DRUŠTVO SAVINJČAN

TEKAŠKO-GORSKI KRONOMETER NA BUKOVCO TEKAŠKO DRUŠTVO SAVINJČAN TEKAŠKO-GORSKI KRONOMETER NA BUKOVCO TEKAŠKO DRUŠTVO SAVINJČAN 8.9.2018 4. TEKAŠKO-GORSKI KRONOMETER»BUKOVCA 2018«POKAL SLOVENIJE V GORSKIH TEKIH 5. TEKMA (OTROŠKE KATEGORIJE) Tek na čas tečeš individualno,

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran

Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran podarjamo vam 1.800 EUR vredno potovanje v Egipt Več na strani 15 NEVERJETNO! Radio, kjer je lahko vsak poslušalec glasbeni urednik. Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran 7 Moja glasba

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

22. december Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser

22. december Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser Naši mladički so dočakali prvi rojstni dan. S tem dnem smo zaključili prvi del dnevnika, odprli pa novo poglavje, ki ga bomo imenovali Dogodivščine Berner Kaiserjev. Sproti bomo objavljali pripetljaje

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo

More information

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za glasbo DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za glasbo DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za glasbo DIPLOMSKO DELO ALEKSANDER ŠIJANEC Maribor, 2012 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za glasbo Diplomsko delo ŽIVLJENJE IN DELO BOJANA

More information

1. KRIŽANKE 9.30) 1. UVOD:

1. KRIŽANKE 9.30) 1. UVOD: 1. KRIŽANKE (9.15-do 9.30) 1. UVOD: Welcome to Ljubljana, the capital city of Slovenia. We hope that you will enjoy this walk. Are you ready? Today, you will be divided into three groups and you won't

More information

JURIŠ NA HMEZAD

JURIŠ NA HMEZAD 1. JURIŠ NA HMEZAD 2018 Žalec Prva omemba mesta Žalec je iz leta 1182, dandanes pa je Žalec mesto z živahnim utripom. Žalcu in okolici dajejo pečat nasadi hmelja, po katerem dolino imenujejo tudi dolina

More information

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja 29.10.2017-24.03.2018 Flight Timetable valid 29.10.2017-24.03.2018 2 vozni red / timetable LEGENDA LEGEND REDNI PREVOZNIKI / SCHEDULED AIRLINES AF AIR FRANCE

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

Letnik II, številka 3, maj 2017 Časopis dijakov Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije

Letnik II, številka 3, maj 2017 Časopis dijakov Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije Letnik II, številka 3, maj 2017 Časopis dijakov Ekonomske šole Murska Sobota, Srednje šole in gimnazije V poslavljanju od bogatega šolskega leta in v pričakovanju počitnic UVOD EŠ Novine, maj 2016 Izdajatelj:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

MARIBOR OPEN Maribor Open je tekmovanje s tradicijo in verjamem, da bo tudi letos ponudil dobro organizacijo in izjemne boje.

MARIBOR OPEN Maribor Open je tekmovanje s tradicijo in verjamem, da bo tudi letos ponudil dobro organizacijo in izjemne boje. 1 UVOD IN DOBRODOŠLI Dragi gostje, športniki in podporniki karateja, V veliko čast mi je, da lahko povabim vse tekmovalce; tako slovenske kot tudi mednarodne na že tradicionalno tekmovanje Maribor Open.

More information

* 20 let. Revija za kulturna in druga vprašanja Občine. Šoštanj. in širše. Intervju z Vladom Vrbičem LETO XX ŠT APRIL ,60 EUR

* 20 let. Revija za kulturna in druga vprašanja Občine. Šoštanj. in širše. Intervju z Vladom Vrbičem LETO XX ŠT APRIL ,60 EUR 1995-2015 * 20 let Revija za kulturna in druga vprašanja Občine in širše. Intervju z Vladom Vrbičem 12 16 17 18 Poštnina plačana pri pošti 3325 LETO XX ŠT. 5 2. APRIL 2015 1,60 EUR ŽALOSTNE FASADE NAŠEGA

More information

»Barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.«

»Barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.« informativna publikacija za nekdanje škofijke in škofijce leto 3 številka 5 maj 2012 www.alumni-skg.si»barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.«irena

More information

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI CENZURA ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI 1 CENZURA #4 GLASILO DIJAŠKEGA DOMA BEŽIGRAD Ljubljana, junij 2017 Naslovnica:»POKLICI«, avtorica Mia Škoberne Mentorica:

More information

Polona Vesel Mušič Vloga botrov v birmanski pastorali

Polona Vesel Mušič Vloga botrov v birmanski pastorali Pregledni znanstveni članek (1.02) BV 72 (2012) 2, 249 263 UDK: 27-46-558.4 Besedilo prejeto: 02/2012; sprejeto: 05/2012 249 Polona Vesel Mušič Vloga botrov v birmanski pastorali Povzetek: Botrstvo je

More information

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018 ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018 1 CENZURA #6 GLASILO DIJAŠKEGA DOMA BEŽIGRAD Ljubljana, maj 2018 Naslovnica:»CENZURA«, avtorica Doroteja Juričan Mentorica: Renata Veberič

More information

ISSN , Marec 2010 Številka 3. Blejske novice

ISSN , Marec 2010 Številka 3. Blejske novice Blejske novice ISSN 1855-4717, Marec 2010 Številka 3 Predsednik na obisku na Bledu Predsednik republike dr. Danilo Türk je 23. marca obiskal občino Bled. V prostorih občine se je srečal z županom in predstavniki

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:

More information

GORJUPKO 2015/16 OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA KOSTANJEVICA NA KRKI. Izzivalno dober! 2015/2016

GORJUPKO 2015/16 OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA KOSTANJEVICA NA KRKI. Izzivalno dober! 2015/2016 GORJUPKO 2015/16 OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA KOSTANJEVICA NA KRKI Izzivalno dober! 2015/2016 LETNIK IX Maj, 2016 GORJUPKO je glasilo učencev Osnovne šole Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki GLAVNA UREDNICA

More information

Čarovniščki STIK 2015/ Čarovniščki

Čarovniščki STIK 2015/ Čarovniščki Čarovniščki STIK 2015/16 24 1 Čarovniščki www.sers.si Kolofon Stik, glasilo Srednje elektro-računalniške šole Maribor 24. številka Šolsko leto 2015/16 Urednica: Marjana Nerat, prof. Uredniški odbor: Daniela

More information

Vesele božične praznike in srečno novo leto 2011 Vam želi uredniški odbor!

Vesele božične praznike in srečno novo leto 2011 Vam želi uredniški odbor! December 2010 Leto 16 Številka 1 Vesele božične praznike in srečno novo leto 2011 Vam želi uredniški odbor! Slovo stare ekipe V mesecu oktobru je bil na lokalnih volitvah v Tunjicah izvoljen novi Svet

More information

Stran,Termin: 14:00:00 Naklada:

Stran,Termin: 14:00:00 Naklada: Radio Slovenija 3 Datum: 13.06.2008 SLOVENIJA Rubrika, Oddaja: Oder Stran,Termin: 14:00:00 Naklada: Žanr: Dialogizirano poročilo Površina, Trajanje: 60 Avtor: Ilona Jerič, Miha Zore PETRA TANKO: Danes

More information

Stezice. Časopis Gimnazije Novo mesto. Letnik: 2010 / Številka 2. Naklada: 150 izvodov. Tisk: Grafika Špes. Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej

Stezice. Časopis Gimnazije Novo mesto. Letnik: 2010 / Številka 2. Naklada: 150 izvodov. Tisk: Grafika Špes. Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej junij 2011 Stezice Stezice Časopis Gimnazije Novo mesto Letnik: 2010 / 2011 Številka 2 Naklada: 150 izvodov Tisk: Grafika Špes Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej Lektura: Janez Gorenc, Tina Furlan Turk

More information

Slovensko muzikološko društvo. Slovenian Musicological Society

Slovensko muzikološko društvo. Slovenian Musicological Society Slovensko muzikološko društvo Slovenian Musicological Society 25 2009 Vsebina Pozdrav urednice... 3 Poročilo o delovanju društva... 5 Delovanje študentske sekcije SMD... 9 Večeri sodobne glasbe... 11 Mantuanijeva

More information

Šola poskusni poligon

Šola poskusni poligon Kočevska September 2018 / Poštnina plačana pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni izvod Šola poskusni poligon Manj vpisov v vrtec stran 2 Glifosat za ali proti stran 5 Nove kolesarske poti

More information

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008)

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) 1 SLOVENSKA FILANTROPIJA Izbrani prispevki IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) Ljubljana, marec 2009 2 I. UVODNI NAGOVOR.................................9

More information

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem SEA-DOO SPARK TRIXX Je evolucija Sea-Doojevega sparka, ki je začel revolucijo z 'downsizingom' mase, moči in cene, ne da bi to vplivalo na vozniški užitek. Je revolucionarni križanec med stoječim in sedečim

More information

Junij 2012 GRMSKI. Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija

Junij 2012 GRMSKI. Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija Junij 2012 GRMSKI S E J A L E C Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija UVODNI NAGOVOR BAJNOF POTUJE V maju leta 2004 je mlada slovenska država vstopila

More information

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije Biznis scenario: U školi postoje četiri sekcije sportska, dramska, likovna i novinarska. Svaka sekcija ima nekoliko aktuelnih projekata. Likovna ima četiri projekta. Za projekte Pikaso, Rubens i Rembrant

More information

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ.

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ. LK0-0 Lux/ a caella $2.00 Commissioned by aul and Joyce Riedesel in honor of their 5th edding anniversary. Offertorium and Communio from the Requiem Mass f declamatory - solo - - - - U Ex - au - di o -

More information

IZ VSEBINE: stran: Poletna kronika. 11. stran: Na svetovno in evropsko prvenstvo. 65. stran: Matic in Domen evropska rekorderja

IZ VSEBINE: stran: Poletna kronika. 11. stran: Na svetovno in evropsko prvenstvo. 65. stran: Matic in Domen evropska rekorderja Aplenca Glasilo občine Komenda 7/2013 Leto 22 31. julija 2013 Številka 7 IZ VSEBINE: 2. 3. stran: Poletna kronika 5. 6. stran: OPN - Re{itve gotovo niso idealne 7. stran: RLS merilna tehnika Naslovnica:

More information

NOBELOVCI 67 MAURICE MAETERLINCK. Slepci UREJA JANKO MODER

NOBELOVCI 67 MAURICE MAETERLINCK. Slepci UREJA JANKO MODER NOBELOVCI 67 MAURICE MAETERLINCK Slepci UREJA JANKO MODER lzvirni naslov LES A VEUGLES EDITIONS FASQUELLE OSEBE DUHOVNII\ TRIJE OD ROJSTVA SLEPI NAJSTAREJSI SLEPEC PETI SLEPEC SESTI SLEPEC NAJSTAREJSA

More information

DOBRODOŠLI V HOTELU EVROPA HOTELU Z DRUGO NAJDALJŠO TRADICIJO V SLOVENIJI.

DOBRODOŠLI V HOTELU EVROPA HOTELU Z DRUGO NAJDALJŠO TRADICIJO V SLOVENIJI. DOBRODOŠLI V HOTELU EVROPA HOTELU Z DRUGO NAJDALJŠO TRADICIJO V SLOVENIJI. V centru mesta Vrhunska kulinarika Dogodki Brezplačno parkirišče Izhodišče za ogled turističnih znamenitosti Srednjeveški stolp

More information

MENGŠAN. Mengšan - januar

MENGŠAN. Mengšan - januar MENGŠAN Mengšan - januar 2007 1 OBVESTILA KARO INŽENIRING d.o.o. Slovenska 24, 1234 MENGEŠ Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Fax: 01/723-80-15 www.karo.si Stanovanja: PRODAMO: - Škofja Loka novogradnja; na

More information

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MAJA GERBEC PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Mentor: Izr. prof. dr. Tanja Rener Ljubljana, november 2003 Kazalo 1 UVOD 3 1.1 METODA..4

More information

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI ČLANEK 405 DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI Bodoči starši pogosto slišijo vprašanje, kateri spol si želijo za svojega otroka. V slovenskem kulturnem prostoru je družbeno sprejemljiv

More information

Glasilo Občine Dolenjske Toplice. Poštnina plačana pri pošti 8350 Dolenjske Toplice. številka 222. december letnik 19/12

Glasilo Občine Dolenjske Toplice. Poštnina plačana pri pošti 8350 Dolenjske Toplice. številka 222. december letnik 19/12 Poštnina plačana pri pošti 8350 Dolenjske Glasilo Občine Dolenjske številka 222 december 2017 letnik 19/12 Čakamo na prenovljeni most Nova svetnica je Slavica Strajnar Topliški policisti z novim šefom

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Ana Gabrovec Vloga glasbe pri konstrukciji nacionalne identitete: slovenska nacionalna identiteta z glasbene perspektive Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

SLOVENIA. committee members at the club.

SLOVENIA. committee members at the club. SLOVENIA ISSN 1448-8175 Australia Post print approved PP 534387/00013 SOUTH AUSTRALIA ISSUE No. 55 Spring / pomlad 2010 NEWSLETTER President s Address Welcome to the Spring edition of the club newsletter.

More information

Za vas beležimo čas. Lokalna novica je kraljica PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA OBČANKE IN OBČANE V OBČINI CERKLJE

Za vas beležimo čas. Lokalna novica je kraljica PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA OBČANKE IN OBČANE V OBČINI CERKLJE PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA OBČANKE IN OBČANE V OBČINI CERKLJE Leto: XVII. - ISSN 1406-1369 September 2014 Številka 4 Novice izpod Krvavca Ob občinskem prazniku 23. septembru čestitamo vsem občankam in

More information

Začasno bivališče Na grad

Začasno bivališče Na grad Začasno bivališče Na grad Uredila: Milica Antić Gaber Začasno bivališče: Na grad 25, Ig Življenjske zgodbe žensk na prestajanju kazni zapora Uredila: Milica Antić Gaber Ljubljana, 2017 Začasno bivališče:

More information

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Slovenska različica e-knjige Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. Karmapa Ogyen Trinley Dorje Iz tibetanščine

More information

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011 K R I K 1 KRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011 Uredniški odbor: Bernarda Štern, 9. a; Ajda Hegler, 9. c; Luka Benedičič, Jan Kostanjevec, Tadeja Rožman,

More information

IZ VSEBINE: 2. stran Mladi so nam posodili zemljo. 23. stran Tudi osati lahko zacvetijo. 30. stran Deset let pravilne odlo~itve

IZ VSEBINE: 2. stran Mladi so nam posodili zemljo. 23. stran Tudi osati lahko zacvetijo. 30. stran Deset let pravilne odlo~itve Aplenca Glasilo občine Komenda 4/2009 Leto 18 30. aprila 2009 Številka 4 IZ VSEBINE: 2. stran Mladi so nam posodili zemljo 3. stran: Županova beseda 14. stran Komenda je lepa 23. stran Tudi osati lahko

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Mojca Česnik, Sandra Gošnak Naslov naloge: Usklajevanje delovnega in družinskega življenja; problem mladih družin Kraj: Ljubljana Leto: 9 Št. strani: 85 Št. slik:

More information

REVIJA JE BREZPLAČNA Številka 44 december Intervju z ministrico. Volilno leto Športnik leta str 15. str 6.

REVIJA JE BREZPLAČNA Številka 44 december Intervju z ministrico. Volilno leto Športnik leta str 15. str 6. REVIJA JE BREZPLAČNA Številka 44 december 2016 www.zsis.si Športnik leta 2016 str 6 Volilno leto 2017 str 5 Intervju z ministrico str 15 UVOD Kazalo Uvodnik Piše: Damijan Lazar (foto: Vid Ponikvar - Sportida)

More information

Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. številka 24, junij 2009

Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. številka 24, junij 2009 Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani številka 24, junij 2009 dr. Milan Pogačnik dr. MARJAN KOSEC EQUITANA Tujki gastrointestinalnega trakta Pri belem dihurju (Mustela putorius furo)

More information

Mengšan. Glasilo Občine Mengeš, november 2017 letnik XXIV, številka 10

Mengšan. Glasilo Občine Mengeš, november 2017 letnik XXIV, številka 10 Mengšan Glasilo Občine Mengeš, november 2017 letnik XXIV, številka 10 Tek v Mengšu postaja tradicionalen in je vsako leto bolje obiskan. Organizator že četrtega sobotnega teka, ki se je zgodil 11. novembra,

More information

Prigodnik se vrača! Letnik 3, številka 2. V tej številki:

Prigodnik se vrača! Letnik 3, številka 2. V tej številki: Letnik 3, številka 2 Junij 2017 V tej številki: Vsebina stran Prigode naših najmlajših 2 Če bi bil oče, bi... 3 Naravoslovni dan 4 Food Revolution 5 Ekskurzija v Celovec 6 Območno srečanje gledaliških

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

DIPLOMSKA NALOGA RAZLIKE MED MLAJŠIMI IN STAREJŠIMI POSLUŠALCI NARODNO-ZABAVNE GLASBE

DIPLOMSKA NALOGA RAZLIKE MED MLAJŠIMI IN STAREJŠIMI POSLUŠALCI NARODNO-ZABAVNE GLASBE FAKULTETA ZA KOMERCIALNE IN POSLOVNE VEDE DIPLOMSKA NALOGA RAZLIKE MED MLAJŠIMI IN STAREJŠIMI POSLUŠALCI NARODNO-ZABAVNE GLASBE Urška Tržan Belej Mentorica: Elena Marulc, mag. Celje, december 2013 ZAHVALA

More information

B A C I L...B A C I L...BA...C I L

B A C I L...B A C I L...BA...C I L B A C I L 2011...B A C I L...B A C I L...BA......C I L Živjo, dragi bralec!... ...Počitnice so se končale, konec je dolgih sončnih večerov in vročih noči, pred nami pa je spet utrujajoča šola. Zgodnje

More information

ŠOLSKI SPLETNI ČASOPIS GLAŽOVNA

ŠOLSKI SPLETNI ČASOPIS GLAŽOVNA ŠOLSKI SPLETNI ČASOPIS GLAŽOVNA SEPTEMBER 2016 UREDNIŠKI ODBOR PISCI PRISPEVKOV Glavna urednica Teja Boršić Mentorici Helena Topolovec Bernarda Leva Lektorica Bernarda Leva NASLOVNICA Valentina Bek Valentina

More information

stevilka 73 julij 2012

stevilka 73 julij 2012 Pozdrav svetlobe! In ko smo mislili, da je sprememb konec se bomo začeli zavedati, da ne gre za spremembe, temveč za preobrazbo, za metamorfozo metulja, v kateri se moramo popolnoma razpustiti v kozmično

More information

ŠTUDIJSKA POROČILA ERASMUS ŠTUDENTOV MEDICINSKE FAKULETE UNIVERZE V LJUBLJANI. za študijsko leto 2008/2009

ŠTUDIJSKA POROČILA ERASMUS ŠTUDENTOV MEDICINSKE FAKULETE UNIVERZE V LJUBLJANI. za študijsko leto 2008/2009 ŠTUDIJSKA POROČILA ERASMUS ŠTUDENTOV MEDICINSKE FAKULETE UNIVERZE V LJUBLJANI za študijsko leto 2008/2009 Pripravil: Tomaž Marš koordinator programa Erasmus Ljubljana, september 2009 1 Predgovor Študijsko

More information

KO SO NA RIBNIŠKEM LOVILI ČAROVNICE, SO NA KOČEVSKEM PREVAŽALI PREMOG Učenje zgodovine na drugačen način

KO SO NA RIBNIŠKEM LOVILI ČAROVNICE, SO NA KOČEVSKEM PREVAŽALI PREMOG Učenje zgodovine na drugačen način Primljeno: 19.02.2014. Stručni rad UDK: 371.388:94(497.434) KO SO NA RIBNIŠKEM LOVILI ČAROVNICE, SO NA KOČEVSKEM PREVAŽALI PREMOG Učenje zgodovine na drugačen način Dr. Natalija Mihelčić, prof. Osnovna

More information

Prigodnik je ponovno tu!

Prigodnik je ponovno tu! Letnik 3, številka 1 Marec 2017 V tej številki: Prigodnik je ponovno tu! Vsebina stran Športni dan 2 KD Aškerčevina 3 Gorenjska 4 CŠOD Breženka 5 Ogled medijske hiše PRO Plus Naš osebni iziv 6 Peter Kauzer

More information

Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA

Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA SLOVENŠČINA JANES: POGOVORNA, NESTANDARDNA, SPLETNA ALI SPRETNA? Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA Stabej, M.,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Olga Šušteršič MEDIJSKI IZBIRNI PREDMETI V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI.

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Olga Šušteršič MEDIJSKI IZBIRNI PREDMETI V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Olga Šušteršič MEDIJSKI IZBIRNI PREDMETI V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI diplomsko delo Ljubljana, 2005 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Olga Šušteršič

More information

BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g

BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g Letnik 2, številka 2 Datum izdaje 23.12.2014 Naslov glavne zgodbe BOŽIČ PRI NAS IN PO SVETU IZMENJAVA FRANCIJA SLOVENIJA V časopisu najdete tudi: MARTIN KRPAN vam je znan? SI JUNAK

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

Slovenska beseda v živo

Slovenska beseda v živo Andreja Markovič, Mojca Stritar Kučuk, Tanja Jerman, Staša Pisek Slovenska beseda v živo 1b Delovni zvezek za začetni tečaj slovenščine kot drugega in tujega jezika Kazalo 1 enota A veste, da imamo novega

More information

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Milan Nedovič Metodologija trženja mobilnih aplikacij DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. doc. dr. Rok Rupnik Ljubljana,

More information

Poslovanje skupine v letu Naše štromarke. 120 let elektrifikacije. Zmagovalci v plezanju na drog

Poslovanje skupine v letu Naše štromarke. 120 let elektrifikacije. Zmagovalci v plezanju na drog ISSN 2232-5409 INTERNO GLASILO SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA LETO XVI JUNIJ 2016 ŠTEVILKA 1/2 Poslovanje skupine v letu 2015 Naše štromarke 120 let elektrifikacije Zmagovalci v plezanju na drog www.elektro-ljubljana.si

More information

Vpliv popularne glasbe na identiteto mladostnic na primeru Rihanne in Adele

Vpliv popularne glasbe na identiteto mladostnic na primeru Rihanne in Adele UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anica Šircelj Vpliv popularne glasbe na identiteto mladostnic na primeru Rihanne in Adele Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

Odprta stalna razstava del kiparja Franceta Ahčina

Odprta stalna razstava del kiparja Franceta Ahčina 6 VELIKI INTERVJU FRANC MIŠ, GRS KAMNIK 8 TEMA MESECA KAMNIŠKA BISTRICA REKA, KI POVEZUJE ZELENO OS NAŠE REGIJE 9 PORTRET ANDREJ GIRANDON, ARHITEKT glasilo občine domžale 27. maj 2016 letnik lvi številka

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Polonca Bezjak ARBORETUM VOLČJI POTOK (Odnos ljudi do narave, prostega časa in Arboretuma) DIPLOMSKO DELO Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

STILSKO UDOBJE Z NAVDIHOM NARAVE Four Points by Sheraton Ljubljana Mons

STILSKO UDOBJE Z NAVDIHOM NARAVE Four Points by Sheraton Ljubljana Mons STILSKO UDOBJE Z NAVDIHOM NARAVE Four Points by Sheraton Ljubljana Mons 2014 Starwood Hotels & Resorts Worldwide, Inc. Vse pravice pridržane. Politika zasebnosti gradivo se ne sme razmnoževati ali distribuirati

More information

KRIK UVODNIK. Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj, šolsko leto 2015/2016

KRIK UVODNIK. Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj, šolsko leto 2015/2016 0 KRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj, šolsko leto 2015/2016 Uredniški odbor: Maša, Julijana, Klara, Mirjam, Neža, 7. b; Ana, Alja, Maša, Žana, 8. c Pomagali pa so tudi: Jan Jure, Matej,

More information

SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan.

SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. 1) Kod pravilnih glagola, prosto prošlo vreme se gradi tako

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek : Ana Dalmatin Naslov naloge: PODPORA REJENCEM PRI PRIHODU V REJNIŠKO DRUŽINO IN ODHODU IZ NJE Leto : 2008 Št. strani : 88 Št. slik : 0 Št. tabel : 6 Št. bibli.

More information

... Najlepša od deklic je Alenka bila... Stran 8. Foto: Martin Oxmec PTUJ / PROSTORSKA STISKA SREDNJIH SOL

... Najlepša od deklic je Alenka bila... Stran 8. Foto: Martin Oxmec PTUJ / PROSTORSKA STISKA SREDNJIH SOL LETO IL, št. 40 PTUJ, 3. oktobra 1996 CENA 110 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Ifalre med uspešne? Tako sem se vprašal nič kolikokrat, ko razmišljam o vrhunskih znanstvenikih, gospodarstvenikih, umetnikih,

More information

KAZALO. Ob koncu šolskega leta str. 3. Zgodilo se je. str. 6. Ustvarjalnica. str. 16. Devetošolci... str. 36. Naši uspehi. str.

KAZALO. Ob koncu šolskega leta str. 3. Zgodilo se je. str. 6. Ustvarjalnica. str. 16. Devetošolci... str. 36. Naši uspehi. str. KAZALO KOLOFON Ob koncu šolskega leta str. 3 Zgodilo se je. str. 6 Ustvarjalnica. str. 16 Devetošolci... str. 36 Naši uspehi. str. 51 Uredniški odbor: učenci OŠ Šmartno Mentorica: Katja Apat Rožič Oblikovanje

More information

PREPOZNAVNOST PRIREDITVE PODEŽELJE V MESTU

PREPOZNAVNOST PRIREDITVE PODEŽELJE V MESTU UNIVERZ V LJULJNI IOTEHNIŠK FKULTET OELEK Z ZOOTEHNIKO Klemen MUMELJ PREPOZNVNOST PRIREITVE POEELJE V MESTU IPLOMSKO ELO Univerzitetni študij Ljubljana, UNIVERZ V LJULJNI IOTEHNIŠK FKULTET OELEK Z ZOOTEHNIKO

More information

MELITA ŽARN TAHIROVIĆ, direktorica ZD Hrastnik. Sovretov pohod LOKALNE VOLITVE 2014 ZAMBIJA. Koledar prireditev v veselem decembru.

MELITA ŽARN TAHIROVIĆ, direktorica ZD Hrastnik. Sovretov pohod LOKALNE VOLITVE 2014 ZAMBIJA. Koledar prireditev v veselem decembru. Časopis brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Hrastnik. številka 10 2014 INTERVJU MELITA ŽARN TAHIROVIĆ, direktorica ZD Hrastnik KULTURA Sovretov pohod LOKALNE VOLITVE 2014 POSEBNA PRILOGA HUMANITARNA

More information

Marec za interno uporabo. kar. interno glasilo za jadralne padalce in zmajarje

Marec za interno uporabo. kar. interno glasilo za jadralne padalce in zmajarje Marec 2017 za interno uporabo kar interno glasilo za jadralne padalce in zmajarje KAZALO 4 se dogaja 6 11 iz zpls zpls pomaga 20 28 32 o njih se pišejo legende thermik messe 2017 ikarjeva šolska klop Ikar,

More information

VICI ŠPORT STRIP IZPOD PERESA MED ODMOROM. POD ŠOLSKIM DROBNOGLEDOM Narisala: Maša Lavrič, 7. a

VICI ŠPORT STRIP IZPOD PERESA MED ODMOROM. POD ŠOLSKIM DROBNOGLEDOM Narisala: Maša Lavrič, 7. a A D E S E B A V ) A PR( OŠ Franceta Bevka Ljubljana 11. številka junij 2014 INTERVJU VICI ŠPORT STRIP IZPOD PERESA MED ODMOROM POD ŠOLSKIM DROBNOGLEDOM Narisala: Maša Lavrič, 7. a UVODNIK UVODNIK Dragi

More information

Razvoj rocka na Slovenskem

Razvoj rocka na Slovenskem Srednja ekonomska šola Celje Ekonomska gimnazija Vodnikova ulica 10 3000 Celje Razvoj rocka na Slovenskem RAZISKOVALNA NALOGA Avtorja: Andraž Podvez Jakob Pečnik Mentor: Matevž Goršič, prof. Mestna občina

More information

Kazalo. Uvodnik. Dragi stripoholiki!

Kazalo. Uvodnik. Dragi stripoholiki! Uvodnik Dragi stripoholiki! Vztrajamo tudi v teh poletnih mesecih in pred vami je tretja številka našega fanzina. Potrudili se bomo, da bi obdržali dvomesečni ritem izhajanja, razmišljamo, da bi v prihodnosti

More information

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Černivec Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC Fotografija: BrandXPictures

NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC Fotografija: BrandXPictures NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC 2009 KAJ NAJ JEDO BOLNIKI Z RAKOM? VSE (PRE)VEČ SLOVENK KADI! ZDRAVNICA KSENIJA TUŠEK BUNC O SVOJEM RAKU NADA IRGOLIČ

More information

Časopis OŠ PRULE Šolsko leto 2015/16 1. številka,

Časopis OŠ PRULE Šolsko leto 2015/16 1. številka, Časopis OŠ PRULE Šolsko leto 2015/16 1. številka, 10. 6. 2016 U vodnik NE MISLITE, DA SEM TO, KAR SEM BIL NEKOČ Tudi v letošnjem šolskem letu smo besedno in likovno ustvarjali in poustvarjali, kar smo

More information

L e G r a NOVOSTI V GRADBENIŠTVU IN LESARSTVU PROJEKTNI DNEVI SPOMINI NA SREDNJO ŠOLO MLADI UPI NAGRADNA KRIŢANKA

L e G r a NOVOSTI V GRADBENIŠTVU IN LESARSTVU PROJEKTNI DNEVI SPOMINI NA SREDNJO ŠOLO MLADI UPI NAGRADNA KRIŢANKA L e G r a ČASOPIS SREDNJE GRADBENE IN LESARSKE ŠOLE LETNIK XII ŠT. 1 FEBRUAR 2012 CENA 1 EUR NOVOSTI V GRADBENIŠTVU IN LESARSTVU PROJEKTNI DNEVI SPOMINI NA SREDNJO ŠOLO MLADI UPI NAGRADNA KRIŢANKA Vsako

More information

BEŽEČE NOVIČKE. Izdaja Uredniški odbor članov šolskega novinarstva, OŠ Bežigrad, Črtomirova ulica 12, 1000 Ljubljana.

BEŽEČE NOVIČKE. Izdaja Uredniški odbor članov šolskega novinarstva, OŠ Bežigrad, Črtomirova ulica 12, 1000 Ljubljana. BEŽEČE NOVIČKE. Izdaja Uredniški odbor članov šolskega novinarstva, OŠ Bežigrad, Črtomirova ulica 12, 1000 Ljubljana. Uredniški odbor: Teodora Ilić, 8. a; Srna Mihelač, 8. a; Luka Nikolić, 8. a; Anna Sitki,

More information

Komunitator. številka

Komunitator. številka Komunitator Časopis KONCERNA KOLEKTOR Letnik 17 Pomlad 2017 številka 82 Območje topilnice živega srebra odprto za obiskovalce Kolektor podpisal pogodbo o nakupu družbe Conttek Group Luka Rupnik:»Košarko

More information

Časopis Mestne občine Kranj Maj 2010, številka 5

Časopis Mestne občine Kranj Maj 2010, številka 5 Kranjski glas je redna priloga časopisa Gorenjski glas Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja mesečno www.gorenjskiglas.si Nakupi in zabava v mestu S podaljšanim časom obratovanja trgovin in

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JAKA TRČEK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JAKA TRČEK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JAKA TRČEK LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Košarka ORGANIZIRANOST IN PROGRAM DELA V KOŠARKARSKI ŠOLI GORENJA

More information

GOLF ZVEZA SLOVENIJE TEKMOVALNE SELEKCIJE 2018

GOLF ZVEZA SLOVENIJE TEKMOVALNE SELEKCIJE 2018 GOLF ZVEZA SLOVENIJE TEKMOVALNE SELEKCIJE 2018 Ljubljana, februar 2018 Kazalo vsebine ORGANIZACIJSKA STRUKTURA TEKMOVALNIH SELEKCIJ GZS... 4 1. SEZNAM SELEKCIJ 2018... 5 1.1 Profesionalna ekipa... 5 1.2

More information