VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR KOMERCIALIST/NA DALJAVO

Size: px
Start display at page:

Download "VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR KOMERCIALIST/NA DALJAVO"

Transcription

1 VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR KOMERCIALIST/NA DALJAVO DIPLOMSKA NALOGA AĆIMOVIĆ LEA Maribor 2008 DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE

2 DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE

3 VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR KOMERCIALIST/NA DALJAVO RAZCVET GOSPODARSTVA SAUDSKE ARABIJE AĆIMOVIĆ LEA Predavatelj-ica- mentor-ica: Mentor-ica praktičnega izobraževanja v organizaciji: Organizacija: Lektor/ica: Prevod v tuj jezik: Manica Zupanič Tonči Turk Elect Marija Zmagaj Lea Aćimović Maribor 2008

4 ZAHVALA Pri izdelavi naloge mi je svetovala Manica Zupančič, za kar se ji iskreno zahvaljujem. Prav tako se zahvaljujem vsem zaposlenim na Dobi, višji strokovni šoli. Lea Ačimovič

5 POVZETEK V nalogi so zbrani in predstavljeni podatki o napredku, ki ga je Saudska Arabija uspela doseči na področju turizma, kmetijstva, izobraževanja in diverzifikacije drugih področij ekonomije. Vse spremembe so posledica odločitve vlade, da ekonomija Saudske Arabije ne bo več toliko odvisna od nestabilnega naftnega trga. Velik vpliv na odločitve vlade, da krene na pot sprememb, je imela tudi globalizacija. Kot primer vdirajoče globalizacije so predstavljeni tudi podatki o nakupnih navadah Saudijcev in Slovencev. Ključne besede: islam, turizem, kmetijstvo, izobraževanje, ekonomska mesta, vlaganja, nakupne navade. SUMMARY In this diploma some data about the progress Saudi Arabia made in tourism, agriculture and education are presented. From presented data the level of diversification of Saudi Arabia economy can also be deduced. All the changes are direct consequence of government decision that Saudi Arabia economy in future will not depend on instable oil market in such a great deal as it did so far. Major influence on government decision to undertake the way of changes had the proruption of globalization process, to. As an example of globalisation impact on Saudi Arabia the data of shopping habits in Saudi Arabia and Slovenija are presented. Key wards: Islam, tourism, agriculture, education, economic cities, investments, shopping habits.

6 KAZALO 2 PREDSTAVITEV SAUDSKE ARABIJE Geopolitično gospodarska predstavitev Arabski polotok Povezovanje in islam SAUDSKA ARABIJA Gospodarska predstavitev ISLAM Koran Islamsko pravo Islamska ekonomija Položaj žensk GOSPODARSKO PLANIRANJE Zgodovinski razvoj ekonomije saudske arabije Petletni razvojni plani Vstop v WTO NAFTNA INDUSTRIJA KMETIJSTVO TURIZEM IZOBRAŽEVANJE Splošno izobraževanje Višje izobraževanje Usposabljanje Posebno izobraževanje in izobraževanje odraslih GLOBALIZACIJA... 35

7 11 EKONOMSKI KAZALNIKI Odprtost za tuja vlaganja Saudizacija EKONOMSKA MESTA VLADNA PODPORA ZASEBNEMU SEKTORJU PREDVIDEVANJA O GOSPODARSKI RASTI NAKUPNE NAVADE Nakupne navade v Saudski Arabiji Nakupne navade v Sloveniji PRIMERJAVA ZAKLJUČKI LITERATURA VIRI KAZALO SLIK Slika 1: Geografski položaj Saudske Arabije KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Proizvodnja nafte v Saudski Arabiji Preglednica 2: Proizvodnja ostalih proizvodov na podlagi nafte Preglednica 3: Proizvodnja nekaterih pomembnejših kovin Au, Ag, Cu in Zn Preglednica 4: Kreditiranje rudarstva Preglednica 5: Bančni krediti za kmetijstvo in ribištvo Preglednica 6: Kmetijske površine in proizvodnja Preglednica 7: Proizvodnja mesa, mleka, mlečnih izdelkov in jajc Preglednica 8: Proizvodnja živine (000 glav) Preglednica 9: Ribištvo v Saudski Arabiji Preglednica 10: Višine reditov in subvencij v kmetijstvu Preglednica 11: Razporeditev kreditov v kmetijdstvu po namenu Preglednica 12: Prejemniki posojil Preglednica 13: Pogostost destinacij... 29

8 Preglednica 14: Kategorije nastanitvenih kapacitet Preglednica 15: Število turistov Preglednica 16: Poraba v turizmu Preglednica 17: Prispevek turističnega sektorja k BDP Preglednica 18: Delovna mesta v turizmu Preglednica 19: Predvideno število delovnih mest v turizmu (000) Preglednica 20: Statistični podatki za leto 2008 (predvidevanja) Preglednica 21: Predvidevanja o rasti turizma do leta Preglednica 22: Število vpisanih, učiteljev, šol in razredov (splošno izobraževanje, 2006) Preglednica 23: Dokončana stopnja študija v letu 2006 (višje izobraževanje) Preglednica 24: Stopnja ekonomske odprtosti Preglednica 25: Vrednost neposrednih tujih vlaganj Preglednica 26: Zaposleni v Saudski Arabiji v letih Preglednica 27: Stopnja nezaposlenosti domačinov Preglednica 28: Nezaposlnenost v Saudski Arabiji Preglednica 29: Nezaposleni glede na stopnjo izobrazbe Preglednica 30: Starost nezaposlenih Preglednica 31: Predvidevanja o rasti nekaterih kazalnikov Preglednica 32: Najbolj pogosti razlogi za nakupovanje v trgovinah z izelki vsakdanje rabe... 60

9 1 UVOD V času, ki sem ga prebila v Saudski Arabiji sem opazila, da se Saudska Arabija spreminja. Seveda so bile opazne le zunanje spremembe velik porast turistične ponudbe, povečano število gradbišč, večja ponudba kmetijskih proizvodov in podobno. Zato sem se odločila, da raziščem, kaj je temu vzrok. Namen naloge je predstaviti podatke, ki se nanašajo na ekonomijo Saudske Arabije, predvsem pa ugotoviti, kaj je gonilna sila tega gospodarstva. V nalogi sem v ta namen predstavila: privatizacijo, globalizacijo, saudizacijo in skrb, ki jo država namenja kmetijstvu, turizmu, izobraževanju in brezposelnosti. Kot enega izmed pogledov na odprtost gospodarstva Saudske Arabije, v pogojih naraščajoče globalizacije, sem predstavila nakupovalne navade Saudijcev in jih primerjala z nakupovalnimi navadami Slovencev. Namen naloge je bil tudi ugotoviti, kako se Saudska Arabija»spopada«z islamom, ki je tam prevladujoča religija. S tem mislim z njegovim vplivom na gospodarstvo. V nalogi bom predstavila tudi institucije, ki se v Saudski Arabiji ukvarjajo s financiranjem gospodarstva in njihov vpliv nanj. Ker je v Saudski Arabiji pretežno v uporabi angleščina, nosijo tudi Saudske institucije angleške nazive. V nalogi jih nisem slovenila. Cilj naloge je bil na podlagi teh podatkov ugotoviti, ali stopa Saudska Arabija na novo gospodarsko pot, ko njeno gospodarstvo ne bo v tolikšni meri odvisno od načrpane nafte, ampak bo oprto za tuja in domača vlaganja, oprto na lastne kadrovske vire (saudizacija), kakšna je vladna podpora turizmu in kmetijstvu ter podobno. Vrednosti so podane v rialih, njihovi domači valuti in dolarjih, kar pa za nalogo ni moteče, saj gre v veliki večini za primerjavo med predstavljenimi podatki, ne pa za predstavitev absolutnih zneskov. Statistični podatki so dostopni na internetnih mestih, pa tudi kar nekaj literature, ki obravnava to področje, je bilo mogoče dobiti v Saudski Arabiji. Šlo je za knjižne publikacije pa tudi za vrsto časopisnih člankov, ki sem jih zbirala. To je bila prva omejitev pri tej raziskavi, drugo pa je predstavljalo obdobje med leti 2003 in 2007, na katero je bila predvsem omejena raziskava. 7

10 Pri pripravi naloge bom uporabila naslednje metode: študij literature (v papirnati in elektronski obliki), proučevanje letnih poročil, deskripcije in komparacije. Osnovna trditev, ki sem jo v nalogi dokazovala, je: H 1: zbrani podatki kažejo na to, da se Saudska Arabija zaveda globalizacije, ki je na pohodu in se ji ne bo mogla izogniti. V pogojih globalizacije pa odvisnost ekonomije od načrpane nafte ni perspektivna. 8

11 2 PREDSTAVITEV SAUDSKE ARABIJE 2.1 Geopolitično gospodarska predstavitev Arabski polotok Prevladujoč faktor povezovanja tega področja je islamska religija, ki jo je mogoče predstaviti kar kot identiteto tega področja. Vgradila se je v vsa področja življenja (tudi ekonomijo) arabskih držav. Islam je tako postal gonilna sila, ki stoji za arabsko kulturo, družbo, obnašanjem, mišljenjem in moralo. Evropska kolonizacija arabskega sveta se je začela v začetku 19. stoletja. Anglija in Francija sta obvladovali pretežni del arabskega sveta vse do sredine dvajsetega stoletja. Drugo pomembno poglavje za arabske države v dvajsetem stoletju je bil dvig cen nafte v sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ta dvig je omogočil velikansko rast porabe v nekaterih področjih Srednjega vzhoda. Arabski svet predstavlja 280 milijonov arabsko govorečih ljudi v dvajsetih državah. Povezujeta jih skupna kultura in jezik, vendar med njimi obstajajo velike razlike v politični orientaciji. Tudi življenjski standard teh držav je različen. Na eni strani gre za z nafto bogate zalivske države, na drugi strani pa so revne države drugega dela Arabije. Države, ki niso bogate z nafto, imajo običajno visoko nezaposlenost, kapitalske in uvozne omejitve pa zavirajo njihovo ekonomsko rast (Campell, 1995 str. 27). Z nafto bogate arabske države, med njimi tudi Saudska Arabija, obračajo približno 90% naftnega dohodka in imajo zato visok dohodek na prebivalca, vendar pa so zelo slabo industrijsko razvite. Nekatere izmed teh držav pa so pospeševale industrijsko diverzifikacijo. V glavnem je ta potekala pod ostro državno kontrolo. V to skupino sodijo Irak, Libija in Alžirija. Države, ki sodijo v skupino držav brez naftnega bogastva, pa so odvisne predvsem od kmetijstva. Vsem arabskim državam pa je skupno, da uvažajo veliko industrijske in transportne opreme. Arabske države se lahko uspešno povezujejo s svetovnimi trgovinskimi tokovi, zato lahko zadovoljujejo svoje osnovne ekonomske potrebe. Moralne temelje, na katerih temelji njihova družba, lahko pri tem zaščitijo tako, da sledijo principu islamskega prava. Islam ne nasprotuje modernizaciji. Problem namreč ni modernizacija sama po sebi, ampak nekateri njeni vidiki. Muslimani potrebujejo hotele, vendar se postavi vprašanje, ali potrebujejo kazinoje. Muslimanski konservativci ne nasprotujejo tujim vlaganjem, če 9

12 takšna vlaganja ne pomenijo pornografije, alkoholizma, odvisnosti od drog, iger na srečo, mladinskega prestopništva ali kriminala. Konservativci to zavračajo, ker ni v nikakršni zvezi z napredkom in modernizacijo. Razvojni potenciali posameznih držav so zelo različni. Ta različnost izhaja predvsem iz razlike v naravnih bogastvih, iz oblike in sestave terena, števila prebivalcev in odnosa do življenja nasploh. Na primer: velika razlika med Marokom in Saudsko Arabijo izhaja predvsem iz naravnih virov. Imata pa skupne kulturne osnove, ki izhajajo iz prevladujočega islama. V Saudski Arabiji je islam vsakodnevni način življenja, kar je opazno v molitvah, konservativnem načinu življenja in vsakoletnem prihodu romarjev v Meko in Medino. Ne glede na to, ali si iz Maroka ali Saudske Arabije, je v način življenja vključen tudi zahodnjaški utrip. To je posledica dejstva, da mnogo ljudi iz tega področja študira in dela v tujini in da veliko tujih delavcev dela v teh deželah. Gre predvsem za Evropejce. Skupen cilj vseh arabskih držav je tehnološka neodvisnost od razvitih držav. Da bi to dosegle, je potrebno postaviti dobre industrijske temelje in dober izobraževalni sistem, saj pri teh poskusih lahko pomenijo slabo izobraženi prebivalci oviro, kot je to v primeru Saudske Arabije. Komunikacijski sistemi, televizija in telefonske storitve so dobro vzpostavljeni v velikem delu arabskega sveta. Seveda so te storitve daleč najbolj razvite v Saudski Arabiji. K razvoju teh držav lahko pripomore tudi uporaba novih tehnologij, kot so uporaba sončne energije, inovativni pristopi v kmetijstvu in tehnologija za obdelavo voda - desalinizacijo. Arabska regija ni le regija, kjer so ljudje povezani le zaradi geografske danosti, skupne zgodovine ali skupnih moralnih in religioznih standardov. Druži jih tudi tradicija trgovanja. Znotraj arabskega sveta ne obstaja skupni trg, ampak gre za številne individualne trge znotraj posamezne države. Nastajajoča podjetja so odvisna od tuje tehnologije. Njihove inovativne aktivnosti so primarno vezane na prilagajanje in asimilacijo uvožene tehnologije. Ugotovitev, ki jo je podal Maeena (1997, str. 113), pravi:»mi v arabskem svetu nismo vedno zadovoljni z industrijsko proizvodnjo v arabskem svetu. Čeprav je bilo nekaj napredka na nekaterih področjih, so nas na mnogih področjih prehitele azijske države, če odmislimo Evropo in Ameriko. Kar sedaj potrebujemo, je iskrena in poštena kritika našega sedanjega položaja in vzpostavitev raziskovalnih centrov. Dovolj nam je velikih 10

13 letališč in nakupovalnih središč, ki so založena z uvoženimi izdelki. Osredotočiti se moramo na bolj potrebno in bolj pomembno tehnologijo, ki bo odigrala pomembno vlogo v naslednjem stoletju. Ne smemo si več dovoliti oklevanja.«zanimivo je, da v Združenih državah Amerike na področju razvoja novih tehnologij delujejo mnogi mladi Arabci. Zato morajo Arabci spodbuditi vrnitev mladih izobraženih ljudi arabskih ekonomistov, akademikov in znanstvenikov Povezovanje in islam Mednarodno ekonomsko sodelovanje pomeni ekonomsko povezavo med skupino ali skupinami držav. Pogostokrat to opredeljujemo kot popolno ekonomsko povezovanje na nekem ozemlju ali kakšno drugo mednarodno povezovanje, ki vključuje ekonomsko sodelovanje. Gre lahko na primer za svobodno trgovinsko območje, carinsko unijo ali skupni trg. S stališča islama so vsaka taka povezovanja dobrodošla, v kolikor vodijo k večjemu povezovanju med muslimani (Yousry, 1998, str. 84). V islamski ekonomski filozofiji je namreč povezovanje pojmovano kot osnovna vrednota. Poleg tega, da zahteva po povezovanju izhaja iz zahteve po sodelovanju, enakosti in povezovanju skupnih interesov in da jo Koran odobrava, postaja povezovanje dandanes potreba človeštva. Ekonomski odnosi, posebej še proizvodnja in izmenjava dobrin, morajo biti plod sodelovanja. Islamski pogled na sodelovanje ne izključuje svobodne in poštene konkurence na trgu (lokalnem, regionalnem ali globalnem), če se vsi vključeni držijo islamske morale. Muslimanska družba je orientirana v to, da zagotovi mir in blagostanje za vse. Ekonomski razvoj in sodelovanje sta tako pogoj, ki ga je potrebno izpolniti, da bodo muslimani oziroma Arabci dobro živeli v splošnem in v ekonomskem smislu. Arabci skratka želijo dobrega življenja, v katerem je ekonomski vidik le eden izmed vidikov (Siddiqui, 1997, str. 36). Ozko nacionalistično gledanje na ekonomijo ni v skladu z islamom. Islam namreč zagovarja globalni pristop, ki zagotavlja medsebojno sodelovanje med bogatimi in revnimi državami in splošno dobrobit za človeško družbo. Arabska zveza je bila prva, ki je bila odgovor na zahtevo o ekonomskem sodelovanju med arabskimi deželami. Arabci te zveze niso pojmovali kot ekonomsko zvezo, ampak so jo izkoristili za dogovarjanje o političnem in vojaškem povezovanju. Poslovanje in trgovanje sta bili stvari, ki so ju arabski politiki imeli za manj pomembni. Imeli so ju za posledico, ne pa za vzrok političnih povezovanj. 11

14 V zgodovini je bilo več poizkusov oziroma projektov povezovanja med arabskimi ali islamskimi državami. Tako velja omeniti Arabski fond za ekonomski in socialni razvoj, Kuvajtski fond za arabski ekonomski razvoj, Zalivski svet za sodelovanje (GCC), Arabski monetarni fond (AMF), Arabski skupni trg in Arabsko prosto trgovinsko cono (SAGIA). Kljub takšnim poizkusom povezovanja je arabski svet še vedno razdeljen, čeprav vlada med Arabci veliko zanimanje za sodelovanje in ekonomsko integracijo. Brez sodelovanja in integracije se bodo arabske države težko spopadle z globalnim ekonomskim redom. 12

15 3 SAUDSKA ARABIJA Saudska Arabija (angleško Kingdom of Saudi Arabia, krajše KSA; uradno Al - Mamlaka al Arabia) obsega skoraj celotno področje Arabskega polotoka, ki leži med Rdečim morjem na zahodu in Perzijskim zalivom na vzhodu. Na severu meji z Egiptom, Izraelom (ki je na vseh arabskih zemljevidih naveden kot Palestina), Jordanijo ter Kuvajtom in Irakom. Na jugu pa meji na Jemen, Aden, Muskat in Oman. Večino države obsega puščava, le na zahodu, ob Rdečem morju, je malo bolj zeleno, ker je v tem področju padavin»kar«80 mm na leto. Na zahodu leži Asirsko gorovje, z najvišjim 2925 m visokim vrhom, ki pa nima imena (planinarjenje in alpinizem iz razumljivih razlogov nista ravno najbolj popularni dejavnosti v tej vroče - suhi državi). Trajnih vodotokov ni. Wadi (tako ime imajo v teh krajih suhe rečne struge) se napolnijo z vodo samo ob kratkotrajnih močnih nalivih. Oaze so nastale tam, kjer je podtalnica dovolj blizu površja. Na jugu in jugozahodu se razprostira puščava Rub al Khali. Poleg tega Saudsko Arabijo sestavljajo še štiri večja področja. Največje je Nejd na centralni planoti, katere vrhovi dosegajo višine tudi do 2000 m. Heyaz leži ob Rdečem morju in poteka od Arabskega zaliva pa do Asirja. Na tem področju sta tudi sveti mesti Meka in Medina. Asirsko področje ima nekaj rodovitne zemlje, vendar ima zelo visoke vrhove, ki dosežejo tudi do višine 2743 m. Vzhodna provinca poteka vzdolž Perzijskega zaliva in je pomembna zaradi proizvodnje nafte. Populacijo Saudske Arabije predstavlja 90% muslimanskih Arabcev iz Wahhabi sekte (veja Sunitskih muslimanov). Šiitski muslimani, ki jih je malo, so nastanjeni pretežno na severovzhodu. Velik del domačega prebivalstva se ukvarja s kmetovanjem v Hajazu. Nomadi in polnomadi vzgajajo kamele, koze in konje. Tujci so pretežno zaposleni v naftni industriji kot računalniški strokovnjaki in svetovalci. Delajo tudi kot gradbinci in kot pomoč na domu. Govorijo arabsko. Ta jezik govorijo skorajda vsi. Prvo univerzo so odprli leta 1975 v Riyadhu. Kasneje so jih odprli tudi v Dhahranu, Dammanu, Jeddi in Meki. Politično je Saudska Arabija relativno nova tvorba. Njene začetke je potrebno iskati v gibanju Wahhabi (18. stoletje), ko so se Nejdi (močna Saudska družina) in beduini združili in zavzeli velik del polotoka. 13

16 Po politični ureditvi je kraljevina, ki ji vlada kralj Abdul-Aziz kot absolutni poglavar države, vojske in religije. Ker je uradna religija islam, je državna ureditev povsem islamistična, kar v grobem pomeni, da v praksi uveljavljajo življenje po Koranu, šeriatsko pravo s strogimi kaznimi, tudi telesnimi, in da ženske nimajo nikakršnih pravic. Slika 1: Geografski položaj Saudske Arabije Vir: Gospodarska predstavitev Zaradi pomanjkanja vode je kmetijstvo omejeno na Asir in oaze, ki so vzdolž suhih rečnih strug, ki se ob dežju napolnijo z vodo - vadijev. Namakanje pa je v zadnjem času omogočilo kmetijsko proizvodnjo na mnogih dodatnih površinah, predvsem na območju Al Kharj in Hofuf. Pri tem igra pomembno vlogo tudi proizvodnja desalinizirane vode. Pitno vodo za Riyadh pridobivajo na primer na obalah Perzijskega zaliva. Kmetijska proizvodnja obsega pridelavo pšenice, citrusov, zelenjave in živinorejo. Kmetijstvo se v Saudski Arabiji pospešeno razvija, zato bo država kmalu dosegla samozadostnost pri oskrbi s hrano. Povečuje se tudi industrijska proizvodnja, ki zajema proizvodnjo kovin, kemičnih in farmacevtskih proizvodov, cementa in gnojil. V tej zvezi je potrebno omeniti tudi rudarstvo. Saudska Arabija je bogata s fosfati, železovo rudo, bakrom, zlatom, boksitom in uranom. Hitro se razvijata tudi bančništvo in posojilništvo. Pomembno pa je, da se država trudi pospeševati turizem, še zlasti vzdolž obale Rdečega morja. Meka, Medina in pristanišče Jidda so iz turizma, predvsem iz verskega, dosegli 14

17 velik dohodek, saj se v ta mesta ob vsakoletnem hajju v Meko zgrne okoli 2 milijona romarjev. Naftna industrija, ki je locirana vzdolž Perzijskega zaliva, prevladuje v ekonomiji Saudske Arabije, saj predstavlja 90% vsega Saudijskega izvoza. Na tem področju so največji trgovinski partnerji Saudske Arabije Združene države Amerike, Japonska, Velika Britanija in druge Evropske države, Južna Koreja in Singapur. Saudska Arabija se v tem delu sveta, gospodarsko gledano, razlikuje od ostalih držav. Vzrok za to je v skorajda neomejenih možnostih, ki jih nudijo nafta in druge, v zadnjem času odkrite rude. Saudska Arabija planira hiter industrijski razvoj, izgradnjo potrebne infrastrukture in uvedbo obveznega šolanja. Vse to naj bi omogočilo moderen način življenja. 4 ISLAM Beseda islam pomeni poslušnost in mir s predanostjo Alahovi (božji) volji. Pripadniki islama se imenujejo muslimani, kar pomeni pokorni. Na svetu je okrog milijardo muslimanov. V glavnem je islam razširjen na Bližnjem vzhodu, severni Afriki in nekaterih delih Azije. Je druga, za krščanstvom, najbolj razširjena religija, število vernikov pa se hitro povečuje. Muslimani imajo nekatere nazore o bogu in zgodovini enake kot judje in kristjani. Najpomembnejši dogodek v muslimanski zgodovini je bilo razodetje božje besede Mohamedu v začetku 7. stoletja, ko je Mohamed zaslovel kot božji poslanec in prerok. Zaradi izkrivljene slike o islamu in muslimanih, ki je nastala v zadnjih desetletjih, je bilo približno 25% svetovne populacije nerazumljene (Tash, 1997, str. 98). Arabski in muslimanski vodje se zato trudijo, da bi spremenili ali vsaj omilili takšno percepcijo, ki so jo o njih ustvarile zahodne države. Tako bo olajšano sodelovanje z ljudmi in državami različnih identitet, kultur in ver. Islam je vera usmiljenja, pravičnosti, tolerance in spoštovanja obljub. Spodbuja ljudi, da se med seboj zbližujejo, promovira dogovarjanje, vzpodbuja ljudi, da so vljudni, ko so vpleteni v spore. V preteklosti so se muslimani zlili z drugimi civilizacijami. Od njih so prevzeli tisto, kar so imeli za koristno in zavrgli tisto, kar ni bilo zanje uporabno. Takšen način je prinesel napredek na kulturnem, političnem, socialnem in ekonomskem področju. Če je bilo to mogoče v preteklosti, je to mogoče tudi v sedanjosti. Čeprav ohranja svojo identiteto, se je muslimanski svet popolnoma sposoben spopasti z globalizacijo moderne 15

18 dobe. S tem, da muslimani uporabljajo metode, ki poudarjajo njegovo islamsko in intelektualno identiteto ter ščitijo njegovo družbo, ni nič narobe. To se pogosto dogaja tudi na zahodu. Francozi in Angleži so na primer odprto skeptični do ameriških vrednot, zato jih zavračajo. Prav tako to počnejo azijske družbe, posebej še Kitajci in Japonci. Bistvena razlika med zahodno in islamsko družbo je v tem, da v zahodni družbi prevladuje sekularizem. To je način življenja, ki povezuje religijo s privatnim življenjem, medtem ko na področju»javnega«upošteva znanstvena spoznanja. V islamskih družbah temu ni tako. Religija je vpeta v vse pore družbenega življenja (Rashid, 1991 str. 39). 4.1 Koran Koran je sveta knjiga muslimanov, ki verujejo, da vsebuje božje razodetje Mohamedu med zadnjimi 22-imi leti njegovega življenja. Njegov avtor je torej Alah in ne Mohamed. Razodetja so se najprej širila ustno, kmalu pa so jih tudi zapisali, vendar so jih šele po Mohamedovi smrti zbrali v knjigo. Koran uči o edinosti in moči Alaha in tem, v kaj morajo muslimani verovati. Daje jim tudi natančne napotke za življenje. Ker velja Koran za božjo besedo, se ga skuša večina muslimanov naučiti brati v izvirniku, to je v arabščini, čeprav ni njihov materin jezik. Samo šestina vseh muslimanov na svetu je namreč Arabcev. Muslimani se naučijo več sur ali poglavij korana na pamet, nekateri se poskušajo naučiti celo vso knjigo. Vsak dan preberejo kakšno poglavje in kot znak spoštovanja se umijejo, preden se ga dotaknejo. Skupina spisov, imenovana suna, vsebuje poročilo o Mohamedovem nauku in dejanjih. Ti spisi razlagajo Koran in dajejo dodatne smernice za vero, čaščenje in ravnanje. Islam preko Korana nalaga verujočim, da si morajo med seboj pomagati in biti dobri in usmiljeni. To velja le v primeru, ko gre za dobra dela, ne pa v primeru zlobnih in škodljivih dejanj (stih 2 v 5. suri). Ta Mohamedov princip princip sodelovanja je, kot to razlaga Koran, potrebno prenesti v vsakdanje življenje, na odnose s sosedi. Ni pomembno ali so to muslimani ali ne. Takšne odnose je potrebno razširiti tudi na mednarodni nivo. Sosednje države postanejo tako države, ki imajo lahko normalne ekonomske in politične odnose z islamskim svetom (Yousry, 1988). 16

19 4.2 Islamsko pravo Islamsko versko pravo se imenuje šeriat, kar pomeni jasna, ravna pot. Vira za šeriat sta Koran in suna. To pravo daje izčrpna navodila za osebno življenje in za vodenje države. V državah, ki so trdnjava islamizma, to je v Saudski Arabiji in Iranu, je le malo razlik med verskim in državnim pravom. Na splošno ima islam stroge prepovedi in kazni za prestopke, ki naj bi bili nevarni družbi. Šeriat zahteva smrtno kazen za prestopek, kot je umor. Muslimani, ki živijo v nemuslimanskih deželah, so pogosto razpeti med potrebo, da ravnajo skladno z zakoni in navadami dežele, in željo, da bi živeli v skladu z islamom, kot ga narekuje Koran. Na primer, šolska športna oblačila, kot so kratke hlače in trikoji, lahko ogrožajo islamske navade oblačenja. Izdajanje knjig, ki veljajo za bogokletne (v primeru, da obravnavajo Alaha brez spoštovanja), se lahko šteje za prestopek. 4.3 Islamska ekonomija Islamska definicija ekonomije ni nič drugačna od njene splošno sprejete definicije. Seveda je lahko islamska rešitev drugačna od drugih, toda sama definicija ekonomskega problema ni drugačna od tiste, ki je splošno sprejeta. Vezana je na sprejetje islamskih ciljev in njihove vizije božjega ter bratskega in njene terminologije, kot na primer riba', zaka'h, sadakah, infaq, shirkah, mudara'b in podobno. Kot vsaka druga sekularna ekonomija razlaga magnitude in premike na določenih področjih kot so na primer trg, cene, plače, poraba, zaposlovanje, inflacija in podobno. V skladu z islamsko ekonomsko filozofijo pa je potrebno te kvantitete obravnavati na teoretičnem in političnem nivoju, ki vključuje tudi etične in moralne poglede, (Mannan, 1982, str. 127). Ko enkrat sprejmemo te predpostavke, potem je mogoče islamsko ekonomijo obravnavati kot del globalne ekonomije, tako s strani muslimanov kot s strani nemuslimanov. Utilitaristična racionalnost namreč ne izključuje uresničevanja moralnih in duhovnih ciljev tako na mikro kot na makro nivoju. 4.4 Položaj žensk Žensko vprašanje je v Saudski Arabiji postalo pomembno v letih 2003 in V tem obdobju je potekala živahna preobrazba družbe v smislu odstranjevanja mnogih tabujev. V tem obdobju je bilo vloženih veliko sredstev v izobraževanje žensk. Posledica tega je, da so ženske mnogo bolje izobražene kot moški. Ne glede na to, pa se število zaposlenih 17

20 žensk ni bistveno povečalo. Na drugi strani pa pomenijo dejstva, kot so izobrazba, možnost potovanj, globalizacija (zlasti uporaba interneta) in položaj žensk v sosednjih državah, da je ostalo vprašanje bolj aktivnega sodelovanja žensk v družbi, še vedno aktualno. Ženske so še vedno zaposlene pretežno v državni upravi, izobraževanju in zdravstvu. Tako ostaja zasebni sektor tisto področje, kjer se bodo ženske lahko zaposlovale, čeprav je tradicija zaposlovanja moških v tem sektorju, še vedno zelo močna. Zavoro pri zaposlovanju žensk namreč še vedno predstavlja prepoved, da ženske ne smejo delati tam, kjer se lahko družijo z moškimi. Glede na to se v Saudski Arabiji trudijo najti način, da bi ohranili tradicijo na eni strani in pritegnili ženske k ekonomskemu razvoju Saudske Arabije. Vlada Saudske Arabije sodeluje pri pospeševanju razprav o ženski problematiki. V ta namen je bil tudi ustanovljen King Abdulazis National Dialogue Center, ki ga je ustanovil kronski princ. Problematika položaja žensk v islamski družbi je presegla okvire Saudske Arabije. Obravnavana je bila tudi na mednarodnih forumuh, kot je bil ekonomski forum v Jeddi. Sodelujoči so se strinjali, da je ženske potrebno podpirati tako, da bodo lahko aktivno sodelovale pri ključnih socialnih in ekonomskih aktivnostih. Ženske v Saudski Arabiji so pripravljene na spremembe. Pripravljene so namreč prevzemati tudi dela, ki so do nedavnega veljala za moške. Vendar se še vedno dogaja, da ne dobijo zaposlitve. Ženske so se zato odločile, da bodo šle po poti, da ko ženske začnejo s poslom, zaposlijo ženske. Zanimanje za takšen način zaposlovanja žensk je tako veliko, da so ženske naslovile na SAGIA (Saudi Arabian General Investment Authority) zahtevo po ustanovitvi industrijskih mest, kjer se bodo lahko zaposlovale samo ženske. 18

21 5 GOSPODARSKO PLANIRANJE 5.1 Zgodovinski razvoj ekonomije saudske arabije Z masovno proizvodnjo nafte so v Saudski Arabiji začeli šele po drugi svetovni vojni. To je omogočilo Saudski Arabiji hiter ekonomski razvoj, ki se je začel v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Svoj vrhunec je dosegel v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Zaloge nafte so v Saudski Arabiji največje na svetu, kar jo postavlja med vodilne proizvajalce in izvoznike nafte. Nafta namreč predstavlja več kot 90% izvoza Saudske Arabije in s tem približno 75% vladnih dohodkov. Več kot 95% saudske nafte je proizvedenih pod nadzorom vlade. Proizvodnjo vodi paradržavni gigant ARAMCO. V juniju leta 1993 je ARAMCO prevzel tudi vladno podjetje za marketing in predelavo nafte SAMAREC. Tako je postal največje, popolnoma integrirano, naftno podjetje. Največji del izvoza nafte in njenih derivatov poteka preko terminalov v Ras Tanuri in Ju'aymahu. Manjši del nafte pa gre preko naftovodov preko Saudske Arabije do pristanišča Yanbu ob Rdečem morju. Zaradi velikega skoka cen nafte v letu 1974, ki je sledilo arabsko izraelski vojni leta 1973, je postala ekonomija Saudske Arabije ena izmed najhitreje rastočih na svetu. Uvoz se je povečeval, vlada je zato lahko vlagala v razvoj, obrambo in pomoč drugim arabskim in islamskim državam. Visoke cene nafte so imele za posledico, da je prišlo do odkritja mnogo novih naftnih polj v svetu in da se je zmanjšala njena poraba. Proizvodnja nafte, ki se je povečala na skoraj 10 milijonov sodčkov na dan med leti 1980 in 1981, je padla na 2 milijona v letu Proračunski primanjkljaji so izničili presežek, ki ga je Saudska Arabija imela s tujino. To jo je prisililo, da se ni več obnašala kot»vzporedni proizvajalec«nafte znotraj OPEC, ampak je poleti 1985 sprejela proizvodne kvote. Od takrat naprej si je Saudska Arabija prizadevala, da bi obdržala tržni delež prodaje nafte, da bi lahko na ta način podpirala stabilnost svetovnega naftnega trga. Saudska Arabija je bila leta 1999 glavni akter v uspešni kampanji OPEC in drugih proizvajalkah nafte za dvig cene nafte, ki je dosegla svojo najvišjo raven po Zalivski vojni, z uravnavanjem njene proizvodnje. Istega leta je Saudska Arabija ustanovila Supreme Economic Council, ki je imel za nalogo formulirati in koordinirati boljšo ekonomsko razvojno politiko, ki naj bi pospešila reforme institucij in industrije v Saudski Arabiji. 19

22 Kot odgovor na povečano povpraševanje po nafti je ARAMCO pričel s povečevanjem proizvodnje nafte. Planirali so povečanje količine načrpane nafte od 9,5 do 10 milijonov sodčkov dnevno na 12 milijonov sodčkov v naslednjih nekaj letih. Saudski Aramco poskuša povečevati tudi proizvodnjo plina, ki je namenjen hitro se razvijajoči petrokemični industriji. Zato je Saudijska Arabija najela tuje družbe, da opravljajo raziskave o količinah plina na določenih področjih. Gre za prvo sodelovanje s tujimi družbami od podržavljanja ARAMCO v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. V Saudski Arabiji se nadaljuje industrijski razvoj, ki ga vodi petrokemični sektor. Saudi Basic Industries Corporation (SABIC), ki je paradržavna petrokemična družba, je postala v svetovnem merilu največji proizvajalec v petrokemiji. Vlada pospešuje tudi vključevanje privatnega sektorja v petrokemično proizvodnjo. 5.2 Petletni razvojni plani Skozi svoje petletne plane je vlada poskušala alocirati dohodke iz proizvodnje nafte tako, da bi preobrazila svojo nerazvito ekonomijo in da bi tako postala moderna država kljub temu, da bi ohranila tradicionalne islamske vrednote in običaje. Prva dva razvojna plana, ki sta zajemala obdobje sedemdesetih let prejšnjega stoletja, sta bila namenjena izgradnji infrastrukture. Rezultati so bili impresivni. Potrojila se je dolžina asfaltiranih cest, proizvodnja energije se je povečala za osemindvajsetkrat in zmogljivosti pristanišč za desetkrat. V tretjem planskem obdobju so se prioritete spremenile. Vlaganja v infrastrukturo so se zmanjšala, vendar so se zelo povečala vlaganja v izobraževanje, zdravstvo in socialo. Delež vlaganj v diverzifikacijo in razvijajoče se proizvodne sektorje (primarno industrijo) ni dosegel željenega nivoja. Vendar sta v tem obdobju nastali dve industrijski mesti Jubail in Yanbu, kjer se je s pomočjo domačega plina in nafte proizvajalo jeklo, petrokemični izdelki, gnojila in naftni proizvodi. V četrtem planskem obdobju ( ) je bila osnovna infrastruktura dograjena, vendar sta izobraževanje in usposabljanje še vedno bila skrb vzbujajoča. Pospeševalo se je podjetništvo. Dobrodošla so bila skupna vlaganja tujcev z vladnimi in privatnimi družbami. Privatni sektor je postajal vse močnejši, saj je kmalu dosegel 70% nenaftnega BDP v letu Čeprav je bila velika večina privatnih vlaganj koncentrirana v trgovino, so se zasebna vlaganja povečevala tudi v industriji, kmetijstvu, bančništvu in gradbeništvu. Ta privatna vlaganja je finančno podpirala vlada preko programov subvencij. 20

23 Peti plan ( ) je poudarjal obrambo, pospeševal socialne programe, regionalni razvoj in kar je najbolj pomembno - zaposlovanje v privatnem sektorju je temeljilo na zaposlovanju Saudijcev. Pri tem se je seveda možnost zaposlovanja tujcev zmanjšala. Šesti plan ( ) je temeljil na zmanjševanju stroškov za vladne službe. Pazili so, da pri tem niso zmanjševali njihovega obsega tako po dejavnosti kot po številu zaposlenih. Trudili so se tudi za razširitev izobraževalnih programov in programov usposabljanj. Bistvo plana je bilo zmanjševanje odvisnosti od naftnega sektorja s pomočjo diverzifikacije ekonomskih aktivnosti, predvsem v privatnem sektorju. Poseben poudarek je bil dan industriji in kmetijstvu. Nadaljeval se je proces saudizacije. Sedmi plan ( ) se je še bolj usmeril v ekonomsko diverzifikacijo in večjo vlogo privatnega sektorja v ekonomiji Saudske Arabije. V času med 2000 in 2004 je vlada pričakovala 3,16% rast BDP vsako leto. Projekcija rasti za celotno obdobje pa je bila 5,04% za privatni sektor in 4,01% za ne naftni sektor. Vlada si je za nalogo zadala tudi nastanek novih delovnih mest za Saudijce. Osmi plan ( ) ponovno poudarja diverzifikacijo skupaj z izobraževanjem in vključevanje žensk v družbeno življenje. Glede na plan bodo ustanovili nekaj univerz in fakultet, ki bodo temeljile na podajanju tehničnih znanj. Vlada namreč meni, da bosta privatizacija in ekonomija, ki bo temeljila na znanju, pomagala pri promociji in doseganju ekonomske diverzifikacije. 4.3 Vstop v WTO Potem ko je Saudska Arabija izrazila svoj namen, da bo vstopila v WTO, so se vrstila pogajanja o možnosti dostopa na trg Saudske Arabije za tuje blago in storitve in o časovnih okvirih popolnega članstva v WTO. WTO se je pridružila po desetih letih pogajanj decembra Med potekom pogajanj za vstop v WTO, je Saudska Arabija pomembno liberalizirala tržišče, preuredila zakonodajo in definirala svoje osnovne ekonomske cilje. Spremembe, ki so vse vodile k bolj odprti in uravnoteženi ekonomiji, se odražajo v tem, da je postala Saudska Arabija pomemben član mednarodne skupnosti. Spoznala je pomembnost prisotnosti tujih ekonomij v njeni ekonomiji in to, da je takšna prisotnost pogojena s stabilnostjo in predvidljivostjo, za kar pa so bile potebne strukturne spremembe v njenem ekonomskem in pravnem sistemu. Poleg tega sta bili za to potrebni tudi devirzifikacija in privatizacija. Zato se je lotila ambicioznih programov reform. Poleg tega, da je Saudska Arabija vzpostavila nove legalne trgovinske strukture in zmanjšala 21

24 birokracijo, je njen vstop v WTO ugodno vplival tudi na zaščito tujih vlagateljev pri vstopu na njen trg predvsem na zaščito intelektualne lastnine. 6 NAFTNA INDUSTRIJA V Saudski Arabiji se po ocenah nahaja približno ena četrtina svetovnih naftnih rezerv. Nafto črpajo na štirinajstih naftnih poljih. Največji kompleksi za črpanje nafte so v Al Jubaylu in Yanbu ob Rdečem morju. Rafinerijski kompleksi pa so locirani v Ras Tanuri in Ras Hafji ob Perzijskem zalivu. Načrpano nafto transportirajo tudi v Bahrain na rafiniranje. Naftni boom po drugi svetovni vojni je bil vzrok za razvoj pristanišč kot so Al Damman in pospešeno elektrifikacijo mest. Gradili so šole, bolnišnice in stanovanja za naftne delavce. Država se je pričela soočati z letnim deficitom sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so cene nafte pričele padati in je Saudska Arabija pričela z oboroževanjem in s širitvijo svojih socialnih programov. Prava recesija se je začela v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, tako da je bila primorana v zmanjševanje porabe. Preglednica 1: Proizvodnja nafte v Saudski Arabiji mio sodčkov LETO PROIZVODNJA DNEVNO POVPREČJE Vir: Ministry of petroleum and Mineral Resources V letu 2007 je proizvodnja surove nafte upadla za 1,6%, to je na 3361 milijonov sodčkov. V letu 2005 je bila ta proizvodnja 3256 milijonov sodčkov. Povprečna dnevna proizvodnja je bila v letu milijona sodčkov. Preglednica 2: Proizvodnja ostalih proizvodov na podlagi nafte mio sodčkov LETO UTEKOČINJENI NAFTNI PLIN NAFTA KAROZIN DISEL KURILNO OLJE ASFALT Vir: Ministry of petroleum and Mineral Resources Po podatkih ARAMCO, bo Saudijska Arabija investirala 561 milijarde dolarjev v aktivne in planirane projekte v obdobju med 2007 in Pri tem bo 248 milijard dolarjev alociranih v naftno industrijo, proizvodnjo plina in druge petrokemične projekte, kar predstavlja 44% tako planiranih investicij. 22

25 Agencija za nafto in mineralne vire poskuša pospeševati tudi vlaganja v rudarstvo, ki bi poleg proizvodnje nafte lahko imelo velik pomen za gospodarstvo Saudske Arabije. Kakšni so bili rezultati, je mogoče videti na podatkih o proizvodnji zlata, srebra, bakra in cinka, čeprav predstavlja rudno bogastvo Saudske Arabije še veliko drugih rud. Tako je na primer Saudska Arabija bogata s kaolinom, silicijem, granitom, batitom in podobnimi rudami. Preglednica 3: Proizvodnja nekaterih pomembnejših kovin Au, Ag, Cu in Zn LETO ZLATO SREBRO BAKER CINK ,5 384, , ,0 559, , ,8 466, ,7 434, ,6 411, Vir: Ministry of petroleum and Mineral Resources Preglednica 4: Kreditiranje rudarstva LETO VREDNOST KREDITOV (mio rialov) Vir: SAGIA Saudi Arabian Monetary Agency unč 23

26 7 KMETIJSTVO Število prebivalcev, ki hitro narašča, v povezavi s klimatskimi pogoji, premalo obdelovalne zemlje in pomanjkanjem vode pomeni, da je Saudska Arabija odvisna od uvoza vseh vrst hrane in pijače. Predvsem sveže in predelane hrane. Ker je bila Saudska Arabija dolgo časa uvoznik hrane, je kmetijstvo ena izmed pomembnejših panog, ki jih je sklenila razvijati. Zaveda se namreč njene vitalne vloge v razvijajoči se ekonomiji, predvsem pa vloge, ki ju ima pri zagotavljanju neodvisnosti pri oskrbi s hrano. Takšen koncept je pripomogel k konstantnemu povečevanju proizvodnje žitaric, zelenjave, sadja, perutnine, rib, jajc, mleka in mlečnih izdelkov. Leta 2005 je tako Saudska Arabija dosegla samozadostnost v oskrbi s temi proizvodi. Proizvodnja zelenjave zadovoljuje 85%, sadja 65% in mesa 50% vseh potreb, ki jih ima Saudska Arabija. Delež, ki ga je doprineslo kmetijstvo k BDP, je v letu 2006 znašal 38,3 milijarde rialov, kar predstavlja 6,9% delež nenaftnih prihodkov oziroma 3,3% delež celotnega BDP Saudske Arabije. Leta 1999 je bila višina bančnih kreditov namenjenih kmetijstvu in ribištvu 1,5 milijarde rialov, kar je pomenilo 0,9% vseh kreditov v ekonomskem sektorju. Leta 2007 se je višina kreditov za ta dva sektorja povzpela na 6,8 milijard rialov, kar je predstavljalo 1,5% vseh kreditov v ekonomskem sektorju. Preglednica 5: Bančni krediti za kmetijstvo in ribištvo LETO VREDNOST KREDITOV (mio rialov) Vir: SAGIA Saudi Arabian Monetary Agency Vladni projekti za leto 2007 so vključevali nove programe za kmetijstvo. Tako so predvideli ustanovitev novih karanten za živino in zelenjavo ter ustanovitev novih laboratorijev za veterinarske analize. V okviru teh programov je bila tudi modernizacija in razvoj datljevih farm v Alashi in povečevanje mlevskih kapacitet za žita. Kmetijska proizvodnja se je v letu 2005 znižala za 1,8%, kar je posledica vladne politike, da zmanjša proizvodnjo žita in ga nadomesti z drugimi proizvodi, ki ne zahtevajo toliko namakanja kot so proso, ječmen, in krmne rastline. Proizvodnja zelenjave predstavlja 26,8% vse kmetijske proizvodnje se je v letu 2006 povečala za 3,7% glede na predhodno leto. To je bila posledica uvajanja 24

27 sodobnih metod v vzgojo zelenjave. Povečale so se tudi površine, na katerih vzgajajo zelenjav, in sicer za 3,9%. Sadjarstvo je v letu 2006 predstavljalo 16,1% vse kmetijske proizvodnje. Proizvodnja sadja se je v letu 2006 povečala, glede na predhodno leto, za 6,3%. Preglednica 6: Kmetijske površine in proizvodnja POVRŠINA (ha) PROIZVODNJA (000 ton) % % PŠENICA , ,6 PROSO , ,8 KORUZA , ,7 JEČMEN , ,9 SEZAM , OSTALA ŽITA , PARADIŽNIK , ,3 LUBENICE , DRUGA , ,6 ZELENJAVA DATLJI , ,1 DRUGO SADJE , ,1 KRMNE RASTLINE , ,5 Vir: Ministry of Agriculture Živinorejska proizvodnja (rdeče meso, perutnina in ribe) se je v letu 2007 povečala za 2,2% glede na leto To povečanje je potrebno pripisati predvsem povečevanju proizvodnje perutnine (21,9%). Proizvodnja rdečega mesa se je v tem obdobju povečala za 1,2%. Takšno povečanje je bilo posledica projekta posebnih metod vzgoje ovac. Čeprav se je število ovac zmanjšalo, se je povečala pridelava ovčjega mesa. Preglednica 7: Proizvodnja mesa, mleka, mlečnih izdelkov in jajc 000 ton LETO RDEČE MESO PIŠČANČJE MESO RIBE MLEKO JAJCA Vir: Ministry of Agriculture Podobna je situacija pri reji goveje živine. Kljub zmanjšanju števila govedi se je povečala pridelava mesa. Število krav se je zmanjšalo namreč za 2,5%. Celotno število kamel se je tudi zmanjšalo glede na predhodno leto, in sicer za 0,3%. Število kamel predstavlja 4,5% vsega staleža živine. 25

28 Preglednica 8: Proizvodnja živine (000 glav) LETO % KOZE ,2 OVCE ,6 GOVEDO ,5 KAMELE ,3 Vir: Ministry of Agriculture Skupno število živine (koz, ovac, goveda in kamel) se je v obdobju 2006 do 2007 povečalo za 2,5%. Povečalo se je število ovac (3,6%), zmanjšalo pa se je število koz, goveda in kamel. Proizvodnja farm, ki so specializirane za proizvodnjo piščančjega mesa, je dosegla leta ton, kar je predstavljalo 2,6% povečanje glede na predhodno leto. Takšno povečanje je bila posledica povečanja števila rejcev. Proizvodnja jajc se je povečala za 16,6%. Takšno povečanje v piščančereji in proizvodnji jajc je sledilo povečanju števila projektov, ki so bili izpeljani na tem področju. Proizvodnja mleka in mlečnih izdelkov se je v obdobju povečala za 16,3%. Ulov rib v Arabskem zalivu se je zmanjšal za 4,5% - iz 35000č ton v letu 2006 na tisoč ton v letu Število ribiških ladij se je v letu 2007, glede na prejšnje leto, povečalo za 3,6% (leta , leta ). Leta 2006 se je z ribištvom ukvarjalo ribičev, leta 2007 pa ribičev, kar predstavlja 1,3% povečanje. Preglednica 9: Ribištvo v Saudski Arabiji LETO % ULOV V RDEČEM MORJU ,7 ULOV V ARABSKEM ZALIVU ,5 ULOV V MEDNARODNIH VODAH ULOV NA RIBJIH FARMAH ,5 ŠTEVILO RIBIČEV ,3 ŠTEVILO RIBIŠKIH LADIJ ,6 Vir: Ministry of Agriculture Saudska Arabija se je lotila razvoja kmetijstva z načrtnim kreditiranjem tega sektorja. Celotna vrednost posojil, ki jih je odobrila Saudi Arabian Agricultural Bank od svojega nastanka leta 1964 do konca leta 2007, znaša 39 milijard rialov. To višino sredstev so odobrili za financiranje kreditov. Ti krediti so pripomogli k razvoju in modernizaciji kmetijskega sektorja in k realizaciji različnih projektov. 26

29 Preglednica 10: Višine reditov in subvencij v kmetijstvu KREDITI (mio rialov) SUBVENCIJE (mio rialov) LETO ŠTEVILO VIŠINA VIŠINA , ,9 246, , ,6 SKUPAJ , Vir: Ministry of Agriculture Porazdelitev kreditov po namenu je prikazana v spodnji preglednici. Preglednica 11: Razporeditev kreditov v kmetijdstvu po namenu VREDNOST (mio rialov) % STROJNA OPREMA 111,7 43,2 ČRPALKE 82,3 31,8 POGONSKI STROJI 62,3 24,1 OPREMA ZA PIŠČANČJE FARME 0,4 0,2 DRUGO 1,9 0,7 SKUPAJ 158,6 100 Vir: Ministry of Agriculture Ta razporeditev kreditov po njihovem namenu 258,6 milijonov rialov kaže, da je bilo največ posojil namenjenih strojni opremi, najmanj pa opremi za piščančje farme. Med drugo sodijo na primer tudi stroji za nanos insekticidov. Preglednica 12: Prejemniki posojil ŠTEVILO PREJEMNI KOV mio rialov VREDNOST % POVPREČNA VREDNOS T NA POSAMEZ NIKA KMETJE POSAMEZNIKI ,8 80,2 188,3 KMETIJSKI PROJEKTI ,2 17,4 3822,9 RIBIČI 86 21,7 2,2 252,8 ČEBELARJI 47 1,4 0,1 30 SKUPAJ , Vir: Saudi Arabian Agricultural Bank Skupaj je bilo prjemnikov posojil SAB (Saudi Arabian Agricultural Bank), v letu 2006, Največ med njimi je bilo kmetov, posameznikov. Najmanj kreditov pa je bilo namenjenih kmetijskim projektom. Od svojega nastanka je SAB podpirala kmetijski sektor. Vrednost sredstev, ki jih je v ta namen namenila v letu 2007, je bila 258,6 milijonov rialov. Sredstva so bila namenjena v različne namene, kot je to prikazano v zgornji preglednici. Še posebno pozornost je vlada posvetila vzgoji, proizvodnji, porabi in izvozu dateljnov. Velikost površin, kjer v Saudski Arabiji vzgajajo dateljeve palme, je hektarjev, kar predstavlja 14,2% površin na svetu, zasajenih z dateljevimi palmami. Saudska 1 Kumulativno od leta 1964, ko je banka pričela z delom 27

30 Arabija se uvršča na tretje mesto v proizvodnji dateljev v svetu. Gojenje dateljev je za Saudsko Arabijo pomembno ne le zaradi tega, ker gre za kmetijski pridelek, ampak tudi zato, ker je to najljubša hrana v kraljestvu. Datlji so primerna hrana za ljudi, ker vsebujejo sestavine kot so: sladkor, sadne kisline, minerale, maščobe in proteine. Datlji imajo visoko vsebnost sladkorja (72%), zato je to sadež z največjo kalorično vrednostjo. Datelj je sestavina mnogih prehranskih proizvodov. Tako poznajo dateljeve paštete, kis, sirup, uprabljajo pa ga tudi za krmo. Industrija dateljev omogoča tudi zaposlovanje v predelavi, marketingu in izvozu. Konec leta 2006 je število palm v Saudski Arabiji znašalo 22,6 milijona, od teh je bilo 76% dateljnovih. Pridelali so tisoč ton dateljev. V svetu je država po pridelavi dateljev na drugem mestu. Izvozijo 53% vse proizvodnje. Sestava izvoza dateljev je bila naslednja: ton je bilo svežih dateljnov, ton je bilo posušenih dateljev in 5900 ton dateljev je bilo uskladiščenih, ostali datelji so bili izvoženi v drugih oblikah (16400 ton). 28

31 8 TURIZEM Turizem že po definiciji vključuje aktivnosti ljudi, ki potujejo iz kraja, kjer običajno živijo zaradi zabave, nakupovanja, posla, obiska prijateljev ali sorodnikov in podobno, za različno dolga obdobja. Turizem je mnogostranska industrija, ki je povezana z velikim številom drugih sektorjev. Zaradi tega prispeva, posredno ali neposredno, k ekonomskemu razvoju države. Poleg tega turizem omogoča zaposlovanje in povečevanje deviznih rezerv, kar pomeni, da pripomore k stabilnosti domače valute. Svetovni turizem je v letu 2006 dosegel 961 milijonov potovanj, kar pomeni 5,5% povečanje glede na leto 2005 (SCT). Preglednica 13: Pogostost destinacij DESTINACIJA ŠTEVILO POTOVANJ (mio) % EVROPA 341,5 35,53 AZIJA IN PACIFIK 125,4 13,04 AMERIKA 113,4 11,80 SREDNJI VZHOD ,21 AFRIKA 32,7 3,40 Vir: SCT Saudska Arabija ima različne naravne in kulturne znamenitosti, veliko turističnih objektov in dobro infrastrukturo. Vse to lahko prispeva k razvoju turističnega sektorja. Glede na raziskave, ki jih je izvedel Supreme Commission for Tourism (SCT) je število hotelov različnih kategorij v Saudski Arabiji Ti hoteli lahko nastanijo turistov. Preglednica 14: Kategorije nastanitvenih kapacitet KATEGORIJA HOTELA ŠTEVILO DE LUXE 61 PRVA KATEGORIJA 236 DRUGA KATEGORIJA 468 POČITNIŠKE HIŠE 16 Vir: SCT Ob koncu leta 2006 je bilo število hiš z opremljenini sobami za turiste ocenjeno na Njihova kapaciteta je bila ocenjena na opremljenih stanovanj. Kategorije nastanitvenih objektov ustrezajo tistim, ki jih poznamo v zahodnem svetu. Preglednica 15: Število turistov ŠTEVILO (mio) % DOMAČI TURISTI 30,2 79 TUJI TURISTI 8 21 Vir: SCT Po podatkih SCT je bilo v letu 2006 domačih turistov 30,2 milijona, tujih pa 8 milijonov. Potovanj, ki so jih opravili prebivalci Saudske Arabije v tujino, je bilo 4,3 milijona. 29

32 Poleg tega kazalnika sta za turistično gospodarstvo pomembna še dva podatka, to je število nočitev in poraba. Preglednica 16: Poraba v turizmu milijard rialov TURIZEM ZNOTRAJ DRŽAVE POTOVANJA V TUJINO PRIHODI TURISTOV Vir: SCT NAMEN VREDNOST PORABE % POČITNICE IN NAKUPOVANJE 6,9 21,6 UDELEŽBA NA HAJJ IN 12,3 38,6 UMRAH OBISK PRIJATELJEV IN 7,8 24,5 SORODNIKOV DRUGO 4,9 15,4 POČITNICE IN NAKUPOVANJE 10,2 72,3 UDELEŽBA NA HAJJ IN 0 0 UMRAH OBISK PRIJATELJEV IN 1,3 9,2 SORODNIKOV DRUGO 2,6 18,4 POČITNICE IN NAKUPOVANJE 0,5 2,5 UDELEŽBA NA HAJJ IN UMRAH OBISK PRIJATELJEV IN 0,8 3,9 SORODNIKOV DRUGO 5 24,6 Preglednica 17: Prispevek turističnega sektorja k BDP milijard rialov Spremenjene kode polj BDP TURIZEM BDP DRŽAVA NENAFTNISEKTOR %DOPRINOSA DOPRINOSA BDP TURIZEM TURIZMA V NENAFTNEM SEKTORJU ,9 804,6 466,2 3,9 6, ,2 938,8 505,8 3,6 6, ,5 1157,4 541,9 2,5 5,3 Vir: SCT Po predvidevanjih WTTC (World Travel and Tourism Council) bo neposreden doprinos turizma k BDP Saudske Arabije 29,7 milijarde rialov ali 1,8%. Do leta 2018 pa predvidevanja kažejo na 2,1% BDP, kar bo predstavljalo 57 milijard rialov. Pri tem predstavljajo delovna mesta, ki bodo na razpolago v turizmu 2,5% vseh delovnih mest, kar je delovnih mest. Preglednica 18: Delovna mesta v turizmu NEPOSREDNADELOVNA SAUDIZACIJA (%) MESTA (000) HOTELI IN LETOVIŠČA 30,9 18,1 OPREMLJENE SOBE 24 21,5 RESTAVRACIJE IN BARI 187,5 2,7 POTOVALNE IN TURISTIČNE 8,4 21,8 AGENCIJE PREVOZNE USLUGE 2 34,8 69,9 Vir: SCT 2 Vključno z letalskimi prevozi, železniškimi prevozi, javnim prevozom, rent a car prevozi, brez prevozov s taksijem 30

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNIKOV REVŠČINE V PODSAHARSKI AFRIKI Ljubljana, september 2009

More information

JAPONSKO GOSPODARSTVO V ZADNJIH TREH DESETLETJIH

JAPONSKO GOSPODARSTVO V ZADNJIH TREH DESETLETJIH UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO JAPONSKO GOSPODARSTVO V ZADNJIH TREH DESETLETJIH Ljubljana, januar 2004 ROK ŠTEMBAL IZJAVA Študent Rok Štembal izjavljam, da sem avtor tega dela,

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO IVAN BUHANEC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO KULTUROLOŠKE ZNAČILNOSTI POSLOVANJA V SAUDOVI ARABIJI LJUBLJANA, junij 2010

More information

Avtorja: Aleš Stele in Irena Žaucer. Fotografija na naslovnici: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Avtorja: Aleš Stele in Irena Žaucer. Fotografija na naslovnici: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Avtorja: Aleš Stele in Irena Žaucer Fotografija na naslovnici: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Publikacija je na voljo na spletnem naslovu: www.stat.si/pub.asp Informacije daje Informacijsko središče:

More information

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Grobelnik Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju Primerjava: Slovenija in skandinavske države Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM Ljubljana, september 2007 TANJA GRUBLJEŠIČ IZJAVA Študentka TANJA GRUBLJEŠIČ izjavljam, da sem

More information

Poročne strategije v Indoneziji in Sloveniji

Poročne strategije v Indoneziji in Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Diplomsko delo Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Mentor: izr. prof. dr. Anton Kramberger Diplomsko

More information

MAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S PORTUGALSKO PODJETJE KRKA, D. D.

MAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S PORTUGALSKO PODJETJE KRKA, D. D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR MAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S PORTUGALSKO PODJETJE KRKA, D. D. Maribor, avgust 2015 Sabina Ambrož UNIVERZA V MARIBORU

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

POSEBNOSTI OBLIKOVANJA PODJETIJ NA DALJNEM VZHODU

POSEBNOSTI OBLIKOVANJA PODJETIJ NA DALJNEM VZHODU UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POSEBNOSTI OBLIKOVANJA PODJETIJ NA DALJNEM VZHODU Stopar Andreja Šumenjakova ulica 1, Limbuš Št. Indeksa: 81544833 Redni študij Univerzitetni

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

RAZVOJ INDUSTRIJE V MARIBORU S POSEBNIM POUDARKOM NA RAZVOJNIH DEJAVNIKIH

RAZVOJ INDUSTRIJE V MARIBORU S POSEBNIM POUDARKOM NA RAZVOJNIH DEJAVNIKIH RAZVOJ INDUSTRIJE V MARIBORU S POSEBNIM POUDARKOM NA RAZVOJNIH DEJAVNIKIH Andreja Slavec * IZVLEČEK UDK 91133338.45(497.12 Maribor) Prispevek obravnava razvoj industrije v Mariboru po posameznih značilnih

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Gabrijela Štesl

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Gabrijela Štesl UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Gabrijela Štesl Maribor, oktober 2006 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI IN USPEŠNOSTI

More information

VPLIV DAVČNE POLITIKE NA VISOKO GOSPODARSKO RAST NA IRSKEM

VPLIV DAVČNE POLITIKE NA VISOKO GOSPODARSKO RAST NA IRSKEM UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV DAVČNE POLITIKE NA VISOKO GOSPODARSKO RAST NA IRSKEM Ljubljana, maj 2009 TJAŠA HABIČ IZJAVA Študentka Tjaša Habič izjavljam, da sem avtorica

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Marina Ferfolja

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Marina Ferfolja UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Marina Ferfolja Proces sprejemanja vinske reforme 2008: Vplivi in odločanje na nacionalni ravni držav članic Primer Slovenije Diplomsko delo Ljubljana, 2010

More information

SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA EU: PREGLED REFORM

SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA EU: PREGLED REFORM UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA EU: PREGLED REFORM Ljubljana, september 2009 KLEMEN DANEU IZJAVA Študent/ka izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega

More information

Gradivo pripravili Prepared by. Nelka Vertot Erika Žnidaršič Milena Ilić Darja Šter Janja Povhe Tanja Garvas

Gradivo pripravili Prepared by. Nelka Vertot Erika Žnidaršič Milena Ilić Darja Šter Janja Povhe Tanja Garvas Gradivo pripravili Prepared by Nelka Vertot Erika Žnidaršič Milena Ilić Darja Šter Janja Povhe Tanja Garvas CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 314(497.4)

More information

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA Ljubljana, september 2008 NATAŠA ZULJAN IZJAVA Študentka Nataša Zuljan

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Madžo Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji Vpliv socialnega in kulturnega kapitala na priložnosti priseljencev iz bivše SFRJ na trgu

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 Izvirni znanstveni članek UDK 316.324..8:316.472.47:001.92 Blaž Lenarčič Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 POVZETEK: V prispevku obravnavamo obtok, diseminacijo in aplikacijo znanstvenih

More information

ANALIZA KONKURENČNOSTI SLOVENSKE ŽIVILSKOPREDELOVALNE INDUSTRIJE OB VSTOPU SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO

ANALIZA KONKURENČNOSTI SLOVENSKE ŽIVILSKOPREDELOVALNE INDUSTRIJE OB VSTOPU SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA KONKURENČNOSTI SLOVENSKE ŽIVILSKOPREDELOVALNE INDUSTRIJE OB VSTOPU SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO Kandidatka: Štefka

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA UKREPOV ZA SPODBUJANJE UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V IZBRANIH DRŽAVAH EU Ljubljana, september 2010 NIKA KLEMENČIČ ŠTRIGL IZJAVA

More information

UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU

UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU Ljubljana, september 2010 GAŠPER GOBEC IZJAVA Študent GAŠPER GOBEC izjavljam,

More information

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS

More information

MANAGEMENT V TURIZMU RAZVOJ UNIOR TURIZMA

MANAGEMENT V TURIZMU RAZVOJ UNIOR TURIZMA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer : Organizacija dela MANAGEMENT V TURIZMU RAZVOJ UNIOR TURIZMA Mentor: red. prof. dr. Jože Florjančič Kandidat: Lea Sebunk Kranj, december 2007

More information

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Neudauer Mentor: prof. dr. Lojze Sočan VLOGA SKLADA ZA MALE PROJEKTE V OKVIRU PHARE PROGRAMA ČEZMEJNEGA SODELOVANJA MED SLOVENIJO IN MADŽARSKO Diplomsko

More information

UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA HUMANISTIKO PREGLED GOSPODARSKE ZGODOVINE SOVJETSKE ZVEZE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI DIPLOMSKO DELO.

UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA HUMANISTIKO PREGLED GOSPODARSKE ZGODOVINE SOVJETSKE ZVEZE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI DIPLOMSKO DELO. UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA HUMANISTIKO PREGLED GOSPODARSKE ZGODOVINE SOVJETSKE ZVEZE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI DIPLOMSKO DELO Jani Toplak Mentor: prof. dr. Žarko Lazarević Nova Gorica, 2014 ZAHVALA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Demokracija danes? Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Mentor: izr. prof. dr. Franc

More information

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Filej Tržno komunikacijski načrt za mladinski hotel v Goriških brdih Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA

PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA Ljubljana, avgust 2011 SERGEJA OMAN IZJAVA Študentka Sergeja Oman izjavljam, da sem avtorica

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAJA NEMANIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAJA NEMANIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAJA NEMANIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA TRŽENJSKEGA SPLETA DVEH TURISTIČNIH DESTINACIJ: LJUBLJANE IN SEVILJE

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN. Turizem in regionalna neravnovesja

Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN. Turizem in regionalna neravnovesja UDK 196.5.002.23:914.971.2 Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN Turizem in regionalna neravnovesja V sklopu proučevanja problematike regionalnih razlik v

More information

22 TRANSPORT TRANSPORT

22 TRANSPORT TRANSPORT 22. NOVEMBER 2010 22 NOVEMBER 2010 št./no 26 22 TRANSPORT TRANSPORT št./no 3 PREGLED RAZVOJA LETALIŠKEGA PROMETA IN ZRAČNEGA PREVOZA, SLOVENIJA, 1992 2009 KONČNI PODATKI REVIEW OF THE DEVELOPMENT OF AIRPORT

More information

KRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA

KRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA KRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA Petra Gostinčar Ulica Jožeta Kopitarja 58, SI 1351 Brezovica, Slovenija e-naslov: petra.go@gmail.com Boštjan Jerebic Mostje 63,

More information

EKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI

EKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI Ljubljana, marec 2008 NINA PFEIFER IZJAVA Študentka Nina Pfeifer izjavljam, da sem avtorica

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MOJCA KRAJNC IN MARKO HRVATIN najem delovne sile kot nova oblika fleksibilnega zaposlovanja DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2003 UNIVERZA V LJUBLJANI 1 FAKULTETA

More information

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju REPUBLIKA SLOVENIJA Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 2020 2014 2020 www.eu-skladi.si Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ISLAMSKI FINANČNI SISTEM: KONCEPT IN OSNOVNE ZNAČILNOSTI

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ISLAMSKI FINANČNI SISTEM: KONCEPT IN OSNOVNE ZNAČILNOSTI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ISLAMSKI FINANČNI SISTEM: KONCEPT IN OSNOVNE ZNAČILNOSTI Ljubljana, julij 2009 STAŠA CILENŠEK IZJAVA Študentka Staša Cilenšek izjavljam, da sem avtorica

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO URŠKA MARKELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO URŠKA MARKELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO URŠKA MARKELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEDNARODNE HOTELSKE VERIGE IN VSTOP HOTELSKE VERIGE ACCOR V SLOVENIJO Ljubljana,

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

GOSPODARSKI RAZVOJ MESTA NINGBO V PROVINCI ZHEIJANG

GOSPODARSKI RAZVOJ MESTA NINGBO V PROVINCI ZHEIJANG GOSPODARSKI RAZVOJ MESTA NINGBO V PROVINCI ZHEIJANG I. PREDSTAVITEV SODOBNEGA NINGBA 1. Splošna predstavitev Ningbo je gospodarski center, ki leži na južnem krilu reke Yangtze in je tako rekoč motor razvoja

More information

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Valentinčič POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS

STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS Ljubljana, maj 2007 ROK HRIBAR IZJAVA Študent Rok Hribar izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole

More information

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE Ljubljana, september 2010 KAJA DOLINAR IZJAVA Študent/ka Kaja Dolinar izjavljam, da sem avtor/ica

More information

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU SUZANA HVALA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Suzana

More information

EVALVACIJA POLITIČNIH DOKUMENTOV V LUČI KONCEPTA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

EVALVACIJA POLITIČNIH DOKUMENTOV V LUČI KONCEPTA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE JASMINA ZAKONJŠEK EVALVACIJA POLITIČNIH DOKUMENTOV V LUČI KONCEPTA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI. Raziskava

INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI. Raziskava INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI Raziskava O Mednarodni organizaciji za migracije Mednarodna organizacija za migracije IOM je predana načelu, da humane in urejene

More information

EVROPSKA CENTRALNA BANKA 01/ / / / / / / / / / / /2006 JUNIJ 2006

EVROPSKA CENTRALNA BANKA 01/ / / / / / / / / / / /2006 JUNIJ 2006 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1/26 2/26 3/26 4/26 5/26 6/26 7/26 8/26 9/26 1/26 11/26 12/26 M E S E Č N I B I LT E N JUNIJ 26 EVROPSKA CENTRALNA BANKA MESEČNI BILTEN JUNIJ 26 V letu 26 bo na vseh publikacijah

More information

ANALIZA ŠTEVILA DIPLOMANTOV NA VISOKOŠOLSKIH USTANOVAH V REPUBLIKI SLOVENIJI IN PRIMERJAVA S ŠPANIJO

ANALIZA ŠTEVILA DIPLOMANTOV NA VISOKOŠOLSKIH USTANOVAH V REPUBLIKI SLOVENIJI IN PRIMERJAVA S ŠPANIJO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo ANALIZA ŠTEVILA DIPLOMANTOV NA VISOKOŠOLSKIH USTANOVAH V REPUBLIKI SLOVENIJI IN PRIMERJAVA S ŠPANIJO Inga Lamešić Ljubljana, junij 2015 UNIVERZA

More information

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Koper, 2012 UNIVERZA

More information

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI Ljubljana, marec 2004 MARKO OPLOTNIK Študent Marko Oplotnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,

More information

Slovenska Strategija Pametne Specializacije

Slovenska Strategija Pametne Specializacije Slovenska Strategija Pametne Specializacije S4 Ljubljana, 10.07.2015 KAZALO KAJ JE S4... 4 1. VIZIJA IN STRATEŠKI CILJI... 5 1.1. Kje smo... 5 1.2. Cilji: kam gremo... 7 1.3. Kako bomo tja prišli koncept

More information

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,

More information

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole

More information

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Maks Tajnikar (urednik) Petra Došenović Bonča Mitja Čok Polona Domadenik Branko Korže Jože Sambt Brigita Skela Savič Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA

More information

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ.

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ. LK0-0 Lux/ a caella $2.00 Commissioned by aul and Joyce Riedesel in honor of their 5th edding anniversary. Offertorium and Communio from the Requiem Mass f declamatory - solo - - - - U Ex - au - di o -

More information

Vrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«)

Vrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«) Vrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«) Znižanje brezposelnosti mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo v starosti od 15 do 29 let v kohezijski regiji

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA PROCESA MANAGEMENTA PO TEMELJNIH FUNKCIJAH V PODJETJU SAVA TIRES d. o.

More information

Maca JOGAN* SLOVENSKA (POSTMODERNA) DRUŽBA IN SPOLNA NEENAKOST. Skupna evropska dediščina - androcentrizem IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK

Maca JOGAN* SLOVENSKA (POSTMODERNA) DRUŽBA IN SPOLNA NEENAKOST. Skupna evropska dediščina - androcentrizem IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK * SLOVENSKA (POSTMODERNA) DRUŽBA IN SPOLNA NEENAKOST IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Povzetek. Avtorica v prispevku obravnava odpravljanje neenakosti po spolu v slovenski družbi glede na nekatere pomembne zunanje

More information

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE

INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, marec 2010 ZDRAVJE V SLOVENIJI Izdajatelj: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Trubarjeva 2, Ljubljana Spletni naslov: www.ivz.si

More information

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih doris gomezelj omerzel Univerza na Primorskem, Slovenija S prispevkom želimo prikazati načine pridobivanja znanja v podjetjih. Znanje

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE Ljubljana, februar 2003 MATEJA ŠTEFANČIČ IZJAVA Študentka Mateja Štefančič izjavljam, da sem avtorica

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE TAMARA MAKORIČ FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA

MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA Ljubljana, julij 2006 JANA PAVLIČ IZJAVA Študentka Jana Pavlič izjavljam, da sem avtorica

More information

GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO

GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO Ref. Ares(2014)76397-15/01/2014 GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO MINI DRUŽBE V SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU PROJEKT NAJBOLJŠEGA POSTOPKA: KONČNO POROČILO STROKOVNE SKUPINE EVROPSKA KOMISIJA

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

Izdala: BANKA SLOVENIJE Slovenska Ljubljana Tel.: Fax.: This publication is also available in English.

Izdala: BANKA SLOVENIJE Slovenska Ljubljana Tel.: Fax.: This publication is also available in English. Izdala: BANKA SLOVENIJE Slovenska 3 1 Ljubljana Tel.: 1 7 19 Fax.: 1 1 1 This publication is also available in English. ISSN 3-99 MAKROEKONOMSKA GIBANJA IN PROJEKCIJE, april 13 Pregled vsebine Povzetek

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ALEŠ PUSTOVRH UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO INTERNACIONALIZACIJA MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ NA TRGE EVROPSKE UNIJE S

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Mojca Česnik, Sandra Gošnak Naslov naloge: Usklajevanje delovnega in družinskega življenja; problem mladih družin Kraj: Ljubljana Leto: 9 Št. strani: 85 Št. slik:

More information

Konkurenčne prednosti in slabosti Slovenije kot turistične destinacije

Konkurenčne prednosti in slabosti Slovenije kot turistične destinacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mitja Vidic Konkurenčne prednosti in slabosti Slovenije kot turistične destinacije Diplomsko delo Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Černivec Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

ANALIZA KMETOVANJA NA KMETIJAH S TURISTIČNO DEJAVNOSTJO NA OBMOČJU POMURJA

ANALIZA KMETOVANJA NA KMETIJAH S TURISTIČNO DEJAVNOSTJO NA OBMOČJU POMURJA UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Davorin LAJNŠČEK ANALIZA KMETOVANJA NA KMETIJAH S TURISTIČNO DEJAVNOSTJO NA OBMOČJU POMURJA DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij

More information

ČEZMEJNO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO PRI ZAGOTAVLJANJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA

ČEZMEJNO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO PRI ZAGOTAVLJANJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ČEZMEJNO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO PRI ZAGOTAVLJANJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA Ljubljana, april 2005 TATJANA

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

Razvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe s hrano

Razvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe s hrano Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Interdisciplinarni študijski program Varstvo okolja Anamarija Slabe Razvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe

More information

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Milan Nedovič Metodologija trženja mobilnih aplikacij DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. doc. dr. Rok Rupnik Ljubljana,

More information

Vplivi živinoreje na okolje: varnostni izziv 21. stoletja

Vplivi živinoreje na okolje: varnostni izziv 21. stoletja UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Teo Golja Vplivi živinoreje na okolje: varnostni izziv 21. stoletja Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Teo Golja

More information

VPLIVI TURIZMA V SLOVENSKEM ALPSKEM SVETU NA VODE

VPLIVI TURIZMA V SLOVENSKEM ALPSKEM SVETU NA VODE razprave Dela 28 2007 255-271 VPLIVI TURIZMA V SLOVENSKEM ALPSKEM SVETU NA VODE Dejan Cigale Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija e-pošta: dejan.cigale@ff.uni-lj.si

More information

Trajnostni razvoj v luči demografskih sprememb

Trajnostni razvoj v luči demografskih sprememb Trajnostni razvoj v luči demografskih sprememb Prof. dr. Igor Masten Pripravljeno za evropskega poslanca Iva Vajgla (ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu) Maj 2017

More information