AGRESIVNOST PRI TENISU DIPLOMSKA NALOGA

Save this PDF as:
 WORD  PNG  TXT  JPG

Size: px
Start display at page:

Download "AGRESIVNOST PRI TENISU DIPLOMSKA NALOGA"

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT AGRESIVNOST PRI TENISU DIPLOMSKA NALOGA ŽIGA PAPEŽ Ljubljana, 2016

2

3 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Tenis in Atletika AGRESIVNOST PRI TENISU DIPLOMSKO DELO MENTORICA: izr. prof. dr. Tanja Kajtna, univ. dipl. psih. RECENZENT: izr. prof. dr. Aleš Filipčič, prof. šp. vzg. Avtor dela: ŽIGA PAPEŽ Ljubljana, 2016

4 ZAHVALA Moja velika zahvala, gre vsem mojim znancem, prijateljem, ljudem, ki so mi kakorkoli pomagali in stali ob strani vsa ta leta mojega študija. Zahvalil bi se tudi profesorjema, ki sta mi pomagala pri pisanj in urejanju moje diplomske naloge, izr. prof. dr. Tanja Kajtna in izr. prof. dr. Aleš Filipčič, hvala. Predvsem bi se rad zahvalil moji prečudoviti družini, ki so ves čas šolanja verjeli vame in nikoli niso podvomili v moje sposobnosti. Ta diplomska naloga je posvečena prav njim, moji družini. Najlepša vam hvala za vse! "Success is walking from failure to failure with no loss of enthusiasm." Winston Churchill

5 Ključne besede: agresivnost, psihologija, jeza, šport, tenis, Slovenija AGRESIVNOST PRI TENISU Žiga Papež Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016 Športno treniranje, Tenis in Atletika Število strani: 48; Število slik: 2; Število preglednic: 4; Število virov: 21; Število prilog: 1 IZVLEČEK Diplomska naloga Agresivnost pri tenisu opisuje, razlaga, pojasnjuje in posreduje podatke novo opravljene raziskave na področju agresivnosti oziroma agresivnosti v tenisu. Namen in cilj dela je predstaviti agresivnost na splošno in bolj specifično agresivnost, njene oblike, razloge in posledice, ki se pojavljajo pri športu oziroma tenisu samemu. V slednji dipomski nalogi smo raziskovali različne oblike agresivnosti in jih primerjali med tenisači razvrščenimi v različne kategorije. Za merjenje agresivnosti ali merjenje osmih oblik agresivnosti smo uporabili Buss Durkee-jev vprašalnik agresivnosti (Lamovec, 1988), ki ga sestavljajo trditve, na katere se odgovarja s TAKO JE ali NI TAKO. Ugotovili smo, da prihaja do razlik v agresivnosti med boljšimi in slabšimi teniškimi igralci, vendar le pri eni od osmih oblik prihaja do statistično pomembnih razlik. Ugotovili smo tudi, da prihaja do minimalnih razlik med teniškimi igralci in teniškimi igralkami,vendar so te razlike statistično ne pomembne. Primerjali smo tudi razlike v agresivnosti med mlajšimi in starejšimi teniškimi igralci, tu prihaja do pomembnih statističnih razlik pri dveh oblikah. Zadnja hipoteza, ki smo jo postavili pa je, da ni razlik med teniškimi igralci, ki so že sodelovali s športnim psihologom vsaj štirikrat in teniškimi igralci, ki so sodelovali s športnim psihologom manj kot štirikrat. Ugotovili smo, da prihaja do statistično pomembnih razlik samo pri dveh spremenljivkah.

6 Key words: aggression, psychology, anger, sport, tennis, Slovenia AGGRESSIVENESS IN KARATE Žiga Papež University of Ljubljana, Faculty of sport, 2016 Number of pages: 28; Number of pictures: 2; Number of tables: 4; Number of sources: 21; Number of annex: 1 ABSTRACT This thesis, entitled Aggression in tennis, reveals, describes and explains the findings of a newly conducted research on aggression and, more particularly, aggression in tennis. It aims to explain the notion of aggression in general, determine how and why aggression is present in sports, especially in tennis, and explore its consequences. The thesis analyses different forms of aggression; we compared the level of aggression among different categories of tennis players. To describe the level and the form of aggression, we used the Buss-Durkee Aggression Inventory, a two-choice measure of aggression consisting of several questions, answered with CORRECT or INCORRECT. Firstly, our research showed differences in aggression depending on the quality of players; however, we only found statistically important differences in one of the eight categories. Secondly, we found slight differences between male and female players; however, these differences were not statistically important. Furthermore, we compared differences in aggression based on the age of players; we found important statistical differences in two of the eight categories. Finally, our last hypothesis predicted there were no differences between tennis players who had had less than four sessions with a sports psychologist, and those who had undergone four or more; we found statistically important differences in two of the eight variables.

7 Kazalo 1. UVOD Agresivnost Različna pojmovanja agresivnosti Oblike agresivnosti Oblike izražanja agresivnosti in osebnost Agresivnost kot odziv na frustracijo Fiziološke osnove in telesni izrazi agresivnosti Vpliv modelov na agresivnost Agresivnost in šport Dejavniki pri razvoju agresivnosti v športu Posledice pretirane agresivnosti in nasilja Model agresivnosti v športu Merjenje agresivnosti v športu Etika v športni psihologiji Tenis Zgodovina tenisa Psihologija tenisa Trening mentalne moči in kontroliranja agresivnosti v tenisu Cilji in hipoteze METODE DELA a) Preizkušanci b) Pripomočki c) Postopek REZULTATI IN INTERPRETACIJA SKLEP VIRI PRILOGE... 50

8 1. UVOD 1.1. Agresivnost Različna pojmovanja agresivnosti V celotni psihologiji je ravno agresivnost najbolj nejasen pojem.»različni avtorji jo poimenuje kot instinkt, nagon, izvor energije, čustvo, način prisile, navado, reakcijo na frustracijo itd«(lamovec in Rojnik, 1978, str. 11). Pod»agresijo«štejemo dogodke, kadar se le ta nanaša na trenutno reakcijo. Izraz»agresivnost«pa pripisujemo značilnosti posameznega človeka (Lamovec in Rojnik, 1978). Agresivnost v širšem pomenu pravzaprav pomeni nek aktiven pristop k okolju, kar predstavlja tudi pravi pomen besede»aggredi«, približevati se, pristopiti. Agresivnost pravzaprav vsebuje in je del vsake oblike gibanja, grizenja hrane, zajema tudi neka čustva kot so jeza, bes in sovraštvo, da o telesnem nasilju nad ostalimi ljudmi sploh ne govorimo. Velika legenda psihologije Freud je agresivnost predstavljal kot zelo široko in je nikoli ni zares opredelil. Na začetku je poudarjal predvsem, da je sestavni del samoohranitve, čez čas pa je vse bolj poudarjal njene razdiralne vidike, kar je označil kot instinkt smrti. Daleč najožjo opredelitev agresivnosti najdemo pri behavioristih, kot je bil Buss-Durkee. Slednji jo je opredelil kot dejansko povzročitev škode nekemu drugemu živemu bitju. Dollard in Miller sta opredelila, da je cilj agresivnosti poškodba živega organizma (Lamovec in Rojnik, 1978). AGRESIVNA REAKCIJA VZPODBUDE ZAVORE AGRESIVNI MOTIV? KONFLIKT KATARZA POTISKANJE PREMIK AGRESIJE Slika 1. Frustracijski model agresivnosti po Dollardu in Millerju (1939, v Lamovec in Rojnik, 1978).

9 Lamovec in Rojnik (1978) razlagata še eno smer razlikovanja agresivnosti, ki se nanaša na njene pozitivne ali negativne učinke. Razlikovanje pozitivne in negativne agresivnosti temelji predvsem na možnih posledicah nekega vedenja in ne na nekih značilnostih vedenja. V tem psihološkem vidiku se smatra pozitivna agresivnost kot agresivnost, ki uspešno razreši neko konfliktno situacijo. Zelo pomemben pa je tudi etično-socialni vidik, ki pravzaprav določa, katere oblike vedenja oziroma agresivnosti so v neki družbi sprejemljive in tiste ki niso. Veliko širših opredelitev agresivnosti ima po navadi vsebujejo tako pozitivne kot negativne oblike, kar pomeni, da prihaja do nesporazumov, saj nekatere značilnosti ne veljajo za oboje. Kaufmann (1970) pravi, da je jeza na prvi pogled zasnovana kot čustveno stanje. Ampak čustva, ki jih prikličejo drugi ljudje povzročijo drugačno zaznavo oziroma sodbo, kot če ta čustva zaznamo sami pri sebi. Ko zaznamo čustva pri sebi je znano, da ima oseba kognitivno komponento oziroma etiko, ko opisuje svoje čustveno stanje. Jeza in agresija se nujno ne pojavljata skupaj in v odvisnosti drug od drugega. Jeza ima lahko več kognitivnih in motivacijskih pomenov. Ko rečemo, da je oseba»jezna«, mislimo na to, da je vznemirjena ali čustveno vzburjena. To diagnozo postavimo ljudje ne le na izjavi»jezne«osebe. Dokaj enostavno je z opazovanjem ugotoviti, da mnogi psihološki vidiki opravijo drastične spremembe. Na primer, jezna oseba lahko postane rdeča v obraz, njegov dih in srčni utrip se pospešita. Oseba se po navadi sprehaja sem ter tja, je zbegana, neprisotna in zmedena. Ko je oseba v takšnem stanju so velike možnosti, da ne glede na vedenje, ki ga bo oseba zavzela, agresivno ali kakršnokoli drugo, bo to vedenje potekalo z mnogo večjo intenzivnostjo. Vendar pa gotovo ne moremo enačiti prisotnost jeze s kasnejšo agresijo. Nič nenavadnega ni, da ta vrsta agitacije ne povzroči nasilje nad drugim posameznikom, temveč v se ta negativna energija preusmeri v nova prizadevanja za razne naloge, pri katerih je bila oseba prej neuspešna (Kaufmann, 1970). Kot smo omenili emocije prvo kot prvo vključujejo psihološke spremembe. Ljudje smo»noro srečni,slabotni,zgroženi,anksiozni,«in tako naprej. Obstaja pa zares malo dvoma, da se nekatera čustva da zlahka razlikovati s priložnostnim opazovanjem. Sami zase lahko povemo ali smo srečni, žalostni ali jezni, tudi za druge osebe lahko po navadi dobro razločimo ali je oseba vzhičena ali popolnoma potrta (Kaufmann, 1970). Agresivnost mnogo ljudi v pogovornem jeziku jemlje kot nekaj negativnega, tako je beseda agresivnost dobila nek negativen pomen, pravita Lamovec in Rojnik (1978). Dostikrat se zgodi, da nekomu rečemo, da je agresiven in ga tako nehote moralno označimo, žal negativno. Tu imajo velik vpliv tudi posamezne kulture. Nekatere kulture sprejemajo oziroma ne označujejo nekaterih vedenj kot agresivne, spret druge jih.»tako npr. pripadniki ameriškega srednjega razreda, ki izhajajo iz protestantske tradicije, ocenjujejo glasno govorjenje kot agresivno, posebno, če ga spremljajo živahne kretnje in mimike obraza. Isti način govora je povsem neagresiven za amerikance španskega porekla«(lamovec in Rojnik, 1978, str. 12). Dostikrat spoznamo, da ima pri označitvi agresivnega vedenja vlogo tudi socialni ugled. Če je socialni ugled neke osebe visok, potem bo manj pogosto obtožena oziroma prikazana kot agresivna oseba.

10 Oblike agresivnosti Samo agresivnost lahko razporedimo na take in drugačne vidike. Lamovec in Rojnik pravita, da agresivnost delimo na smer in obliko, ki se večkrat pokrivata med seboj. Nadaljnja delitev agresivnosti je v povezavi z izborom cilja agresivnega vedenja. Agresivnost je lahko usmerjena na dve stvari, na izvor same frustracije ali pa je premeščena na drugi cilj. Zelo pomemben je tudi psihološki vidik, pri katerem razlikujemo instrumentalno, frustracijsko, ter posnemovalno agresivnost. Lamovec (1978, str. 14) poudarja, da:»instrumentalna agresivnost nam pomaga doseči nek zunanji cilj, vloga frustracijske agresivnosti, pa je predvsem sproščanje napetosti«. Prav zanimivo obliko agresivnosti pa predstavlja tudi posnemovalna agresivnost, ki sloni na občutku pripadanja neki skupini ali pa poistovetenju z določenimi vzorniki (Lamovec in Rojnik, 1978). Slika 2. prikazuje najpogostejšo delitev agresivnosti, na smer in obliko. NAVZNOTER NEPOSREDNA POSREDNA OBČUTKI KRIVDE SAMOMORILNOST PSIHOSOMATIKA ALKOHOLIZEM DEPRESIVNOST NAVZVEN NEPOSREDNA POSREDNA AKTIVNA PASIVNA SOVRAŽNOST RAZDRAŽLJIVOST TESNA BESEDNA NEGATIVIZEM SUMNIČAVOST Slika 2: Delitev agresivnosti glede na smer in obliko (1939, v Lamovec in Rojnik, 1978).

11 Mrak Černelič (2001) v svojem članku navaja, da agresivnost delimo tudi na samo ustvarjalno ali pa razdiralno moč oziroma vlogo. Erich Fromm, ki je raziskoval agresivnost, je poudarjal pomembnost pozitivne (benigne) in negativne (maligne) agresivnosti. Enostavno razlaganje pozitivne agresivnosti je, da ohranja, potrjuje življenje, negativna agresivnost pa življenje ruši oziroma ga izničuje. Erich Fromm pozitivno (benigno) agresivnost deli na psevdoagresivnost in obrambno agresivnost. Fromm k prevdoagresivnosti prišteva nehotno, igrivo, ter samopotrditveno agresivnost. K obrambni agresivnosti pa vključuje konformistično in instrumentalno agresivnost. Nehotna agresivnost predstavlja neko slučajnost, ki povzroča škodo, ki je posameznik ni želel povzročiti. Igrivo agresivnost opazimo pri različnih borilnih veščinah in pri nekaterih športih. Samopotrditvena agresivnost ne vsebuje nikakršne sovražnosti do drugih, je pa pokazatelj odločne usmerjenosti k cilju. Slednja agresivnost posamezniku pomaga pri aktivnem pristopu k problemom, raznim dejavnostim in boljši inovativnosti na več področjih. Osebe, ki imajo visoko samopotrditveno agresivnost, so manj napadalne, sovražne, manjkrat se branijo, saj imajo manjši občutek ogroženosti (Mrak Černelič, 2001). Obrambna agresivnost je najpogostejša oblika agresivnosti. Mrak Černelič (2001) pojasnjuje, da obrambna agresivnost pride na plano, ko se posameznik počuti napadenega, ogroženega tako na fizični kot psihični ravni. Pomen obrambne agresivnosti je ohranitev življenja in posameznikove osebnosti. Obrambno agresivnost ponavadi prikliče strah, ki je namišljen ali pa podzavesten, to povzroči neprilagojeno agresivnost. Do tega dogodka pride ko je posameznik močno zagledan vase oziroma ob narcisoidnosti. Posameznik je narcisoiden, ko doživlja in vidi samo sebe, svoje telo, svoje potrebe, čustva in misli, vse kar pa se dogaja okoli njega pa mu ne prestavlja nič pomembnega oziroma nikakršnega pomena. Kot smo že omenili, Erich Fromm deli obrambno agresivnost na konformistično in instrumentalno agresivnost. Konformistična agresivnost predstavlja ubogljivost, ki sloni na avtoriteti, torej agresivno obnašanje ne izhaja iz posameznika, temveč neke avtoritete. Kot primer lahko ponudimo skupino vojakov v vojni, ki ves čas sodelujejo, če vojak odkloni poslušnost potem si je neposredno nakopal grožnjo usmrtitve. Potem je tu še instrumentalna agresivnost, ki predstavlja nekakšen instrument, s katerim posameznik poskuša doseči uresničitev zunanjih ciljev. Taka agresivnost ne opisujejo močna čustva in nikakor ne pomaga obrambi kot tudi neposrednemu sproščanju napetosti. Primer take agresivnosti predstavlja umor iz koristoljubja, delo mafije ali pa aktivnost vojaških plačancev (Mrak Černelič, 2001). Mrak Černelič (2001) pravi, da si»zločesto«agresivnost razlagamo kot nezadostno zadovoljevanje človekovih potreb. Fromm loči dve vrsti, začasne in predhodne oblike, ki se pokažejo kot nekakšen trenutni odziv na nekakšen neprimerne življenjske pogoje in tiste, ki izvirajo iz razdiralnega značaja. Med začasne, predhodne oblike prištevamo maščevalnost in ekstatično agresivnost. Obe agresivnosti lahko kaj hitro postanejo karakteristična posebnost. Maščevanje postane posameznikov centralni življenjski smoter. Ekstatična agresivnost pa lahko preraste oziroma se pridruži razdiralni ideologiji, na primer nacizem. Klasičen primer razdiralnega karakterja po Frommu je sadizem. Tak karakter oziroma značaj opisuje trma, natančnost, skopost, togost in pretirana čistoča. Fromm misli, da imajo pomembno vlogo

12 pri izgradnji značaja tudi družbeni odnosi. Družba, ki izkorišča posameznika ima pomembno vlogo pri razvoju sadizma. Najmočnejša oziroma skrajna oblika sadizma pa po Frommu predstavlja nekrofilni značaj. Nekrofilni karakter zajema skupek sadističnih, narcisoidnih in avtističnih teženj. Cilj posameznika z nekrofilnim značajem je izničenje vsega živega, ne kot pri sadistu, kateremu je cilj nadvladati neko drugo osebo. Nekrofilni karakter predstavlja najhujšo in najnevarnejšo obliko duševne motenosti, ki jo opisuje nagnjenost do vsega neživega, propadajočega in mehaničnega, uničevanje življenja in vsega živega je temelj nekrofilije. Za primer nekrofilije lahko podamo nacistične zločine oziroma zločince, kot sta Hitler in Himmler (Lamovec in Rojnik, 1978). Lamovec in Rojnik (1978) poudarjata, da se razčlenitev agresivnosti, ki smo jo omenili zgoraj, nanaša pravzaprav samo na njeno psihološko vlogo. Benigno agresivnost najdemo opazimo pri normalnih osebah, maligno agresivnost pa zaznamo pri osebah, ki imajo moten značaj. Znano je, da tudi pozitivna (benigna) agresivnost pri posamezniku samemu, lahko v neki drugačni družbeni situaciji privedejo do razdiralne situacije Oblike izražanja agresivnosti in osebnost Različne osebnostne značilnosti ob medsebojnem prepletanju raznih učinkov vzgoje pripeljejo do razvoja takšnih in drugačnih oblik agresivnosti. Poznamo osebnostne lastnosti, ki že kar same po sebi vzpodbujajo ali pa zaustavljajo agresivnost oziroma agresivno vedenje. Takšne osebnostne lastnosti so stopnja splošne aktivnosti posameznika, impulzivnost, ter moč čustvenih reakcij. Slednje lastnosti skupno imenujemo temperament, posameznikov stil, ali pa kar način obnašanja. Temperament dobi svojo pravo obliko že zelo kmalu, v samem otroštvu in ostane v veliki meri nespremenjen, izraža pa se v posameznikovem delovanju na različnih področjih. Temperament in njegove lastnosti je v veliki meri pogojen dedno, koliko nanj vpliva okolje pa še ni popolnoma pojasnjeno (Lamovec in Rojnik, 1978). Same lastnosti temperamenta pa niso edine, ki vplivajo in so v povezavi z agresivnostjo. Tu je še mnogo osebnostnih lastnosti, ki so po navadi rezultat učenja. Če dobro poznamo osebnostne lastnosti neke osebe, potem lahko tudi dobro predvidevamo kakšno bo posameznikovo agresivno vedenje. Iz vsega tega lahko razberemo tudi pogoje socialnega učenja, v katerih je oseba odraščala. Lamovec (1978, str ) pravi, da:»med take lastnosti prištevamo stopnjo neodvisnosti, zaupanja vase, razvitosti jaza, dominantnosti, samokontrole oziroma razvitosti super-ega, spolne identifikacije, radikalizma, pa tudi stopnjo osebnostne (integracije) ter čustvene uravnoteženosti«. Eden od bolj pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj agresivnosti je stopnja vzburjenja, ki je pri vsakem posamezniku na različnem nivoju. Povečana agresivnost se zgodi zaradi večjega delovanja

13 simpatičnega živčnega sistema. Samo povečano vzburjenje pri človeku še ne bo povzročilo, je pa pomembno, da ga bo posameznik v tej meri interpretiral. Vzburjenost se bo prelevila v agresivnost oziroma agresivno vedenje le, če bo posameznik vzburjenost sprejel kot nekaj agresivnega. Lamovec in Rojnik (1978) razlagata, da je bil Buss-Durkee psiholog, ki je odkril oziroma izdal vprašalnik agresivnosti, ki je sestavljen iz osmih oblik agresivnega vedenja. Telesna agresivnost, posredna agresivnost, razdražljivost, negativizem, sovražnost, sumničavost, besedna agresivnost, občutki krivde. Telesna agresivnost je povezana s pripravljenostjo osebe za telesno obračunavanje v raznih situacijah. Posredna agresivnost predstavlja agresivnost pri kateri namen in cilj agresivnosti ni točno določen. To je na primer loputanje z vrati, metanje različnih stvari, norčevanje ali zbijanje šal na račun osebe, ki nam ni pri srcu. Razdražljivost je nekakšna povečana občutljivost osebe na čustvenem nivoju, zato se taka oseba hitro razburi, plane v jezo, ogorčenost in podobno. Negativizem je nekakšno nasprotovalno vedenje posameznika, ki zavrača moč in vpliv avtoritete. Sovražnost je oblika agresivnosti, ki izhaja iz sovraštva in ljubosumnosti. To ljubosumje ali sovraštvo je lahko izmišljeno ali pa temelji na resničnosti. Sumničavost je nezaupljivost, in pretirana previdnost v mnogih situacijah, prepogosto pa je sumničav posameznik prepričan, da je žrtev zaničevalnih pogovorov ali sovražnih naklepov. Besedna agresivnost je oblika agresivnosti, ki temelji na grobih, neprimernih besedah oziroma besednih zvezah, kot so grožnje, preklinjanje, kričanje in tako naprej. Občutek krivde je osma in zadnja oblika agresivnosti po teoriji Buss- Durkee. Občutek krivde predstavlja navznoter obrnjeno agresivnost, ki se odraža v tem, da posameznik ne verjame vase, si ne zaupa in ima o sebi lahko celo negativno mnenje ali samopodobo. Buss-Durkeejev vprašalnik agresivnosti med ostalimi dejavniki meri tudi jakost procesov vzburjenja oziroma ekscitacije in jakost zaviralnih procesov oziroma inhibicije. Če je oseba vzburjena ima ta oseba bolj vzdržljiv in manj občutljiv živčni sistem, ob večji stopnji aktivnosti, višjimi absolutnimi pragi in tako naprej. Če pa je oseba bolj nagnjena k zaviranju živčnih procesov, se to kaže v zmožnosti prekinjanja, odlaganja in nadzora reakcij. Ravno moč zaviranja je še dandanes slabše preučena in raziskana kot moč vzburjenja. Na temo oblik izražanja agresivnosti, dejavnikov in načinov obvladovanja agresivnosti je Tušak (2001) napisal zanimiv članek. Članek je posvečen predvsem obvladovanju agresivnosti in nasilja v šoli, vendar kljub temu poda kar nekaj zanimivih podatkov. Agresivnost odraslih in predvsem otrok je pridobljena tako kot ostala obnašanja in dejavnosti. Agresivno obnašanje razvijemo predvsem, ker smo se iz preteklih izkušenj naučili agresivnosti, ker smo v preteklosti prejemali nagrade za agresivno vedenje in ker je na nas vplival agresiven model oziroma okolica. Prepogosto doživljanje frustracij in neprijetnih občutkov, ki si jih posameznik razlaga kot neupravičene, včasih celo namerne, lahko kaj hitro pripeljejo do razvoja agresivnega obnašanja in agresivnih navad. Torej, kateri so dejavniki za pojav agresivnosti v šoli? Na agresivno vedenje posameznika najpomembneje vplivajo osebnostne lastnosti. Poleg osebnostne lastnosti pa imajo pomembno vlogo še frustracijska toleranca osebe (višja bo ta toleranca, manj bo oseba agresivna), stresne situacije, komunikacija in interakcija z okoljem, percepcija različnosti v učiteljevem obravnavanju in ojačevanju agresivnih reakcij. Ravno na slednje dejavnike lahko učitelj v šoli ali trener v klubu največ vpliva (Tušak, 2001).

14 Kontroliranje agresivnosti je zelo zahtevno, vendar zelo pomembna kvaliteta osebe. Če gledamo na nastanek agresivne reakcije pri učencu kot na sistem, potem mora učitelj ali trener brez dvoma bolj kot učenec, s svojim pristopom in delovnim položajem obvladati situacijo. Učitelj in trener sta odgovorni, zreli, dovolj stari osebi, da bi morali ravnati po načelu zmanjševanja pretirane napetosti in znati situacijo umiriti. Najpomembnejše v takšnih situacijah je, da se učitelj uspe obvladati in mirno pristopiti k reševanju problema. To še ne pomeni, da mora učitelj oziroma trener dopuščati takšno vedenje in popuščati učencem, nikakor ne. Vsako tako imenovano popuščanje se bo slej ali prej vrnilo učitelju ali trenerju še v večji in težji obliki. Dosledni in pravilni postopki so pri reševanju konfliktov ključnega pomena. Učitelj ali trener naj bi ob pojavu konflikta, hitro in preudarno analiziral konflikt, če se učitelj pripravi že v naprej, potem otrokom jasno da vedeti, da pozna rešitve in izhode iz tega položaja. Učitelj naj bi poznal v teoriji in praksi različne tehnike relaksacije za zmanjševanje vzburjenja, da bi tako zmanjšali verjetnosti ekscesne agresivnosti. Priporočljivo je tudi opozarjanje in pripravljanje otrok oziroma učencev na različne stresne situacije, ki se lahko zgodijo v prihodnosti. Pred izjemno zahtevnimi, stresnimi in napornimi dogodki za otroka, je pametno in koristno obiskati psihologa, da se otrok lažje pripravi na situacijo, ki prihaja. Kot vemo agresivnost izhaja že iz otroštva, kar pomeni, da je zelo koristno tesno sodelovanje učiteljev in staršev. Vemo tudi, da agresivnost lahko sprožijo notranji in zunanji dejavniki. Zato je pomembno, da ima učitelj ali trener dober vpogled v otrokovo počutje, značilnosti, sedanje in pretekle izkušnje, za kar je ponovno potrebno dobro sodelovanje s starši (Tušak, 2001) Agresivnost kot odziv na frustracijo Danes večina sodobnejših avtorjev ne upošteva oziroma zavrača instinktivistično pojmovanje agresivnosti in razlaga agresivno vedenje kot nekakšen odziv posameznika na različne frustracije. Lamovec (1978, str. 21) pravi, da:»erich Fromm loči dve vrsti agresivnosti. Prva, ki je skupna tako človeku kot živalim je dedno pogojena težnja k napadu ali begu, kadar so ogroženi osnovni življenjski interesi. To je pozitivna (benigna) agresivnost, ki je nujna za obstanek posameznika in vrste ter služi prilagoditvi. Traja le toliko časa, dokler deluje mnenj vzrok, z razrešitvijo frustracije pa preneha«. Za človeka je značilna tako imenovana»zločesta«agresivnost, ki vsebuje maščevalno, ekstatično in karakterno agresivnost. Omenjene oblike agresivnosti nimajo nikakršne prilagoditvene vloge in niso dedno zasnovane. Različni avtorji jih spoznavajo kot nekakšne strasti, ki predstavljajo gorivi nadomestnega zadovoljstva. V pravih življenjskih pogojih se pri človeku oblikuje ustvarjalni karakter, ki se pokaže pri ustvarjalnem delu in ljubezni. Pri ljudeh, ki so živeli v pravih življenjskih pogojih najdemo samo pozitivno agresivnost, ki jih močno olajša premagovanje frustracij. Človek, ki ni živel v pozitivnih, dobrih okoliščinah oziroma pogojih, pa bo razvil razdiralni (destruktivni) značaj. Ta značaj oziroma karakter razvije zato, da bi deloval ustvarjalno, če ne more ustvarjati, bo uničeval (Lamovec in Rojnik, 1978).

15 Agresivnost je vedno posledica neke frustracije. Pojav agresivnega vedenja vedno predpostavlja obstoj frustracije in obratno, obstoj frustracije vedno vodi v neko obliko agresije. Frustracija je definirana kot stanje, ki se pojavi ob motnjah, ki otežujejo doseganje ciljev. Z drugimi besedami, kadarkoli se pojavi kakršnakoli vrsta agresivnega vedenja, je to v skladu s prej omenjeno hipotezo, in to agresivno vedenje je vedno posledica neke frustracije ali neke prepreke pri doseganju ciljev. Tudi obratno velja, kadar je organizem utrpel kakršnokoli frustracije ali oviro pri doseganju ciljev, bo to preraslo v nekakšno vrsto agresivnosti (Kaufmann, 1970). Kaufmann (1970) razlaga, da v bistvu ta trditev, da agresivnosti sledi frustraciji in frustracija povzroča agresivnost, kmalu naleteli na težave oziroma nasprotovanja. Kratko opazovanje je poudarilo, da zelo pogosto ljudje, pa tudi živali, so pogosto izpostavljeni stvarem, ki ovirajo njihovo doseganje in uresničevanje ciljev in kljub temu ne prikazujejo agresivnega vedenja. Res je, avtorji so priznali, da ni potrebno da je taka agresivnost vedno vidna, vendar pa trdijo, da čeprav se ta agresivnost nekako prikrije oziroma skrije, ni bila nikoli uničena, vedno je prišla na dan, takoj ali pa z zamudo. Bolečina je tudi velik razlog, ki včasih povzroči agresivno vedenje posameznika. Obstaja hipoteza, ki zajema učinke, da agresijo izzove bolečina. Nekateri avtorji pravijo, da sama bolečina še ne pripelje do agresivnega odgovora, temveč povezava med bolečino in frustracijo. Ko je bolečina tako huda oziroma tako neprijetna, ta povzroči frustracijo, frustracija pa se spreobrne v agresivno vedenje. Frustracija in agresivnost pripadata v razred averzivnih dražljajev (Kaufmann, 1970) Fiziološke osnove in telesni izrazi agresivnosti Čeprav v človeškem telesu ne obstajajo posebni centri, ki naj bi nadzorovali agresivnost, je kljub temu agresivno obnašanje povezano z fiziološkimi mehanizmi. Različne raziskave potrjujejo, da je agresivno vedenje ne obstaja popolnoma ločeno od zunanjih dejavnikov oziroma dražljaji, ki sprožajo neko agresivno vedenje, poleg tega pa je agresivno vedenje povezano tudi s preteklimi izkušnjami. Fiziološke osnove so le nekakšen predpogoj za dejansko agresivno vedenje. Za povzročitev agresivnega vedenja morajo obstajati ustrezni zunanji dejavniki oziroma dražljaji, samo aktiviranje fizioloških vzorcev ne bo pripeljalo do agresivnega vedenja. Kakšen obseg in intenzivnost dražljajev, ki sprožijo agresivno vedenje človeka je odvisno od posameznih fizioloških struktur in od posameznika samega (Lamovec in Rojnik, 1978). Ribarič (2000) v svojem članku omenja, da agresivno vedenje močno povezano z delovanjem limbičnega sistema in njegovih povezav s skorjo velikih možganov. Pojavlja se vse več dokazov, da sta oba vzorca agresivnega obnašanja vzrok različnih patofizioloških sprememb v možganih. Današnje raziskave poročajo, da so osebe, ki so se agresivno vedle bile brez vidnih poškodb ali patoloških sprememb na možganih, imele pa so zmanjšan pretok krvi v čelnem (frontalnem) in senčnem (temporalnem) režnju

16 velikih možganov. Pri ženskem spolu se agresivno vedenje povezuje z zvišano plazemsko koncentracijo estrogena, pri moškem spolu pa je povečana koncentracija testosterona. Da bi dobro razumeli agresivno vedenje, moramo čim bolje razumeti fiziologijo čustev. Ribarič (2000, str. 758) pravi, da:»sodobna funkcionalna nevroanatomija uvršča v limbični sistem naslednje strukture z njihovimi medsebojnimi povezavami: parahipokampalni, cingulatni, subkalozni in dentatni girus; hipokampus, hipotalamus, anteriorni talamus, mamilarna telesa, prefrontalni korteks in amigdala«. Raziskave na ljudeh nam potrjujejo povezavo med morfološko spremembo limbičnega sistema ter agresivnim obnašanjem oziroma vedenjem. Nekaj izmed mnogih študij kaže na to, da je možna pozitivna povezava med stopnjo motene funkcije čelnega režnja in stopnjo ponavljajočega agresivnega vedenja. Pri ljudeh, ki so imeli razne psihološke zdravstvene težave in so doživljali nekontrolirane izbruhe agresije so potrdili zmanjšan pretok krvi in zmanjšano porabo glukoze v levem čelnem in senčnem možganskem režnju, glede na primerjave z zdravimi osebami. Poraba glukoze je zelo različna pri zdravih in ne zdravih bolnikih s shizofrenijo. Na primer, agresivni bolniki s shizofrenijo so imeli manjšo porabo glukoze izrecno samo v levem senčnem režnju, nenasilnim bolnikom pa je primanjkovalo glukoze v obeh senčnih režnjih (Ribarič, 2000). Raziskave na mladoletnikih starih med petnajst in sedemnajst let potrjujejo povezavo med zvišano serumsko koncentracijo testosterona in povečano verjetnostjo agresivnega odgovora na razne frustracije. Pri odraslih je glavni dejavnik povečanja koncentracije testosterona zmaga, glavni dejavnik znižanja testosterona pa je poraz. Agresivno obnašanje se ne navezuje samo na moški spol, seveda se agresivno vedejo tudi pripadnice ženskega spola. Pri ženskah testosteron ne spreminja in ne vpliva na agresivnost samo. Pri ženskah je glavni dejavnik agresivnega vedenja povečana plazemska koncentracija estrogena (Ribarič, 2000). Ribarič (2000) potrjuje, da so raziskave potrdile tudi povezavo med zvišano koncentracijo razgradnih produktov noradrenalina v likvorju in nivojem agresivnega vedenja. Ta povišana koncentracija razgradnih produktov naj bi se zgodila zaradi povečanega izločanja noradrenalina v možganih. Tudi serotonin ima kar pomembno vlogo pri pojavu agresivnega vedenja. Serotonin povečuje izločanje različnih hormonov iz hipotalamusa, adenohipofize in skorje ledvične žleze. Preko stimuliranja oziroma izločanja glukokortikoidov zmanjšuje občutek ogroženosti ali agresivnosti, ki sta posledica vplivanja noradrenalina na možgane. Večje kot je izločanje kortizola, večja je sinteza serotonina in obratno (Ribarič, 2000). Poznavanje fizioloških osnov agresivnosti je pri ljudeh še precej nesistematično. Porast agresivnosti se po navadi pojavi kot nepričakovani stranski učinek takih in drugačnih medicinskih posegov. Potrdili so, da draženje zadnjega predela hipotalamusa povzroči nagle občutke besa. Podoben izbruh besa so opazili tudi pri vbrizgavanju atropina v predel septuma in hipokampusa, pri bolnikih z tumorjem na možganih, epilepsijo in drugimi okvarami. Drugače pa je pri draženju mandljevih jeder, agresivnost se po navadi zmanjša (Lamovec in Rojnik, 1978). Telesni izrazi agresivnosti vsebujejo večje število telesnih občutkov in znakov, ki se pojavijo ko je človek pod vplivom povečanega čustvenega vzburjenja. Nekateri značilni telesni izrazi agresivnosti so,

17 povečanje krvnega pritiska, obraz pordeči, žile na čelu se odebelijo in postanejo vidnejše, telo pa zavzame izzivalno držo, ob močnejših občutkih agresivnosti posameznik le s težavo obstoji na mestu, v rokah pa občuti močan pritisk oziroma napetost. Takšen telesni napad je del reakcije telesa na jezo, vendar ga lahko posameznik zaustavi ali pa preusmeri na besedno raven. Nekatere osebe, ki poskušajo zavirati izraze jeze, pogosto razvijejo psihosomatske simptome, kot so povečan krvni pritisk, zardevanje, lahko pa izbruhne tudi v hujši obliko kot so čiri na želodcu in podobno (Lamovec in Rojnik, 1978). Lamovec in Rojnik (1978) pojasnjujeta, da je jeza lahko izražena na različne načine, ki zajemajo tudi različne stopnje jeze, od rahle razdraženosti pa vse do močnega besa. Ljudje se razlikujejo v tem kaj jih pripravi oziroma spravi v jezo, kako hitro se ujezijo, zato lahko jeza pride na plano počasi in postopoma, ali pa se kar na enkrat pokaže v polni obliki. Pri nekaterih ljudeh ni vmesne stopnje in se ujezijo v trenutku, ne gredo čez prehodna obdobja kot je razdražljivost. Drugi ekstrem pa so ljudje, ki se pravzaprav nikoli zares ne razjezijo oziroma tega ne pokažejo ali pa se sploh ne zavedajo. Trajanje jeze se pri ljudeh mnogo razlikuje. Ljudje, ki so v tisti kritični situaciji, ki je povzročila jezo doživeli vrhunec jeze jih po navadi jeza hitro mine, pri ljudeh, ki pa tega vrhunca niso doživeli, pa lahko občutek jeze traja še dolgo po tem dogodku. Sama jeza se lahko preliva tudi z ostalimi čustvi kot je strah, žalost, gnus, presenečenje, včasih pa se pojavlja skupaj z občutkom zadovoljstva, to se kaže v posmehu. Zadovoljstvo nakazuje, da nekateri ljudje najdejo v jezi velik užitek, ljudje se radi prepirajo ali pa kar pretepajo. Nekaterim ljudem jeza pripomore pri zbliževanju in dojemanju druge osebe. Potrditev slednjega so mnogi zakonski pari, ki jim za njih običajni izbruhi jeze pomagajo pri boljši spolnosti in povečanem občutku čutenja drug drugega oziroma bližine. Jeza pri nekaterih ljudeh povzroča povečanje spolne privlačnosti in vzburjenja, spet pri drugih pa je ravno obratno in ljudi oddaljuje od spolnosti (Lamovec in Rojnik, 1978). Lamovec in Rojnik (1978) pravita, da je obraz zelo pomembno sredstvo za izražanje jeze, agresivnosti oziroma katerega koli čustva, ki ga oseba občuti v tistem trenutku. Ljudje smo po veliki večini vizualnega tipa, kar pomeni, da ljudje težko razberemo čustva svojega sogovornika, če nam sam ne pokaže z izrazom na obrazu oziroma z obrazno mimiko. Nekateri ljudje niso sposobni pravilno in dobro pokazati čustev, kar pomeni, da imajo taki ljudje težave z komunikacijo, povezovanjem, zbliževanjem in samo socializacijo Vpliv modelov na agresivnost Mnogo raziskav omenja vpliv nekega modela na razne aktivnosti posameznika. Ljudje si izberemo nekega vzornika katerega zavedno ali nezavedno posnemamo na takšen ali drugačen način. Torej obnašanje nekega posameznika je v veliki meri odvisno tudi od obnašanja ljudi ki so nam blizu, ali pa nam predstavljajo vzornike oziroma modele (Bandura, 1973).

18 Bandura (1973) pojasnjuje, da je ravno agresivno vedenje najbolj pogosto posnemano pri človeški in živalskih vrstah. Agresivni modeli vplivajo predvsem na otroke, adolescente, seveda pa vplivajo tudi na odrasle. Modele ali vzornike si izbirajo tako moški kot ženske. Večina študij, ki govori o povezavi učenja nekega vedenja z modelom, potrjuje, da so filmi z agresivnim vedenjem posneti zato, da bi pritegnili širšo množico gledalcev. Agresivno vedenje večino ljudi privlači, se jim zdi zanimivo, jih spravi v ekstazo, hkrati pa jih preko agresivnega modela v filmu pripravi do učenja agresivnega vedenja. Leta 1963 sta Walters in Llewellyn-Thomas naredila raziskavo kakšen vpliv ima film na gledalca. Dvema gledalcema sta najprej prikazala agresivni film poln pretepa z noži. Oba gledalca sta se po ogledu tega filma obnašala bolj agresivno in napadalno. Po ogledu prvega pa sta jima predvajala umetniško-kulturen film, ki je bil zelo umirjen, tih in sproščen. Po tem filmu sta se oba gledalca počutila in obnašala bolj sproščeno, umirjeno in veselo. Na agresivnost vplivajo tako pravi modeli, na primer ljudje, kot simbolični modeli, na primer film v prejšnji raziskavi. Agresivni odziv običajno vsebuje dva pomembna elementa. To sta agresivno vedenje napadalca in bolečina, ki jo izraža žrtev. Številne raziskave so poročale o spremembah v agresivnem vedenju ob gledalčevi izpostavljenosti agresivnemu vedenju (Bandura, 1973). Znaki bolečine in poškodbe, ki izhajajo iz otrokovega agresivnega vedenja se pojavljajo dovolj pogosto v povezavi z odstranitvijo svojih frustracij, pravi Bandura (1973). Ko otrok vidi bolečine pri drugi osebi, lahko v tem vidijo in pridobijo lastnost nagrajevanja in s tem povečujejo agresivnost. V nasprotju s tem bi bilo treba iz načela generalizacije in objektivnega vzburjenja napovedati, da izrazi bolečine izzovejo sočutne in anksiozne reakcije, ki služijo kot inhibitorji agresivnosti Agresivnost in šport Kristančič razlaga, da je šport eden izmed boljših načinov s katerim si lahko človek pomaga izprazniti prekomerno nabrano količino agresivnosti v telesu. Šport je nastal iz ritualiziranega boja. Šport si lahko razlagamo tudi kot nekakšno obliko ne prijateljskega boja, ki ga nadzorujejo in usmerjajo stroga kulturna pravila. Motiviranost v športu je predvsem agresivnega izvora. V osnovi šport služi kot sredstvo izboljševanja zdravja in katarzična oblika praznjenja agresivnega vedenja oziroma nagona. Vendar to še zdaleč ni vse. V športu so prisotne močne emocije, ki nas prisilijo v to, da se jih naučimo zavestno kontrolirati oziroma nadzorovati. Nauči nas odgovorno sprejemati odločitve, postavljati pravilne dolgoročne in kratkoročne cilje, nauči nas upornosti, s katero se znamo znova in znova motivirati in dvigniti iz na videz nemogoče situacije, nauči nas poštene igre, spoštovanja drugih ljudi. Kristančič (2002, str. 100) pravi, da:»tako šport prispeva k oblikovanju norm družbenega vedenja«. Šport kot fizična aktivnost pomaga zmanjševati stres, sprošča nas, možgani celo proizvajajo hormon sreče. Kajtna in Jeromen (2007, str. 100) pravita, da:»že Aristotel je rekel, da je lahko vsakdo jezen in da je to pravzaprav lahko. Težko pa je biti jezen na pravo osebo, v pravi meri, ob pravem času, za pravo stvar, na

19 pravi način«. Šport je dejavnost oziroma aktivnost pri kateri velikokrat prihaja do pretirane jeze, razburjenja, agresivnega obnašanja in tako naprej. V športu smo lahko razburjeni zaradi veliko stvari, na primer zaradi nepravilne sodniške odločitve, provokativnega obnašanja nasprotnikov, nešportnega navijanja gledalcev, ali pa zaradi grobega načina posredovanja trenerja. Vse to nas lahko spravi iz tira in nas pripelje do agresivnega obnašanja. Jeza in agresivnost sta bila vedno v povezavi. Žal imata oba pojma v očeh navadnih smrtnikov negativen predznak. Današnji psihologi pa znova in znova potrjujejo, da je agresivnost in jeza lahko nekaj zelo koristnega, še posebej pri športu samemu. Zato se v športu deli agresivnost na reaktivno, ki je negativna in instrumentalno, ki predstavlja pozitivno agresivnost. Psihologija športa je znanstvena smer pri kateri so principi psihologije logično umeščeni v šport. Takšni principi so dodani v šport z namenom povečanja performansa. Pravi športni psiholog ne bo usmerjen samo v končen rezultat športnika in ga bo zanimalo še veliko več, na primer kako bo športnik napredoval, se bogatil tudi na osebnostnem nivoju oziroma kot človek sam. Način razmišljanja»zmaga ali nič«je nepravilna, ne konstantna in nas bo pripeljalo daleč od svojega zastavljenega cilja. Cilj športnega psihologa je pripeljati posameznika do svojega maksimuma, ne pa da bo postal svetovni prvak v svoji disciplini, vsi nismo rojeni za to, vendar vsak športnik pa lahko s pravim usmerjanjem in pravo pomočjo uspe na takšnem nivoju kot je sam sposoben in si to tudi zasluži. Imamo športnike, ki jim dobri rezultati dvignejo samozavest, samokontrolo, motivacijo in tako naprej. Obstajajo pa tudi športniki, ki jim dober, sproščen in kvaliteten nastop pomeni več kot sama zmaga in se iz tega naučijo veliko več, postanejo samozavestni, imajo dobro samokontrolo in motivacija se jim še dodatno poveča. Športna psihologija na splošno je zanimiv predmet, ki je posvečen napredovanju obeh, športnika samega in bogatenju socialne psihologije oziroma družbe same (Cox, 1994). V zadnjih dvajsetih letih se je psihologija na splošno in psihologija v tenisu uspešno razvijala predvsem na štirih področjih. Prvi napredek je bil opravljen na psiholoških vprašalnikih, ki so bili še pred leti preveč splošni in dvomljivo zapisani. Sedaj ima vsak šport svoj psihološki vprašalnik, ki je konkreten, enostaven in hiter za ocenjevanje psihološke pripravljenosti športnika. Drugi napredek je ta, da je sedaj mentalni trening enakovreden tehničnemu in taktičnemu treningu, kar v preteklosti ni držalo. Sedaj je mentalna pripravljenost igralca eden od pomembnejših parametrov, ki kaže kakovost teniškega igralca. Psihologija je sedaj vključena in se izboljšuje na samem igrišču, z raznimi vajami, ki povezujejo tako tehnični del, taktične namere in mentalni trening. Leta so pripeljala tudi nove pripomočke, ki pomagajo teniškim igralcem pri napredovanju na mentalnem področju. Eksponentna rast moderne tehnologije sedaj omogoča teniškim trenerjem in športnim psihologom veliko lažje opravljanje dela, z raznimi video analizami, računalniškimi programi in bio-feedback metodami. Poznamo kar nekaj sodobne opreme, ki nam pomaga izboljšati mentalno pripravljenost športnikov kar na igrišču. Za vizualno koncentracijo uporabljamo v tenisu različne velikosti teniških žogic in žogice različnih oblik, ki imajo drugačen odboj. Nadzorovanje telesnega vedenja lahko opravimo z enostavno vajo, ki jo opravimo s pomočjo navadne kocke za igranje raznih iger. Kocka ima šest strani, vsaka stran pomeni neko telesno govorico, ki jo bo moral teniški igralec oponašati. Na kockah so napisane besede, ki pomenijo neko obnašanje in govorico telesa, na primer bojevnik, zen mojster, oko tigra, poraženec, nervoza, nergač. Igralec mora pred začetkom vsake nove točke vreči kocko, na katerokoli stran zadane, tisto telesno govorico bo moral odigrati v naslednji točki. Na tak način se bo igralec začel zavedati kakšno obnašanje mu prinese največ

20 in katero obnašanje mu vzame največ. Potem tu obstajajo še računalniški programi, preko katerega se športnik nauči kontrolirati vse od jeze, koncentracije, dihanja, pozitivnih in negativnih čustev na splošno. Tej tehniki se reče bio-feedback metoda. Igralec si na prst pritrdi napravo, ki zaznava njegovo psihološko stanje in pošilja podatke v ta program. Igralec preko programa dobi različne naloge, ki ga prisilijo, da kontrolira svoja čustva na različne načine. Drugi pomemben sodoben računalniški program pa je video analiza. Obstajajo dobro razviti program, ki tekmovalcu pokažejo, izračunajo in predlagajo optimalne rešitve v določeni situaciji (Girod, 2009). Zanimiva je tudi študija, ki govori o povezavi med agresivnostjo in športom, opravila pa jo je Ioana Oproiu (2013). V študiji so primerjali sedemnajst do osemnajst let stare športnike in štirinajst do petnajst let stare športnike, pri čemer se je pokazala velika razlika v pojavu agresivnosti. Adolescenti pokažejo veliko večjo dovzetnost za agresivna vedenja oziroma obnašanja. V adolescenci se mladi športniki zelo radi primerjajo z ostalimi, radi si izberejo model, ker si želijo nekam pripadati, želijo se čutiti povezane z nekim modelom ali skupino. Ko športniki vzpostavijo tesno (vsaj na videz) povezavo z skupino ali modelom, potem hitro začnejo kršiti pravila, se obnašati v nasprotju z normami, vse to, če je model negativen. Adolescenti se hočejo počutiti proste, da jih nihče ne nadzira, jim ne govori kaj naj počno in radi bi bili avtonomni. Adolescenti so v tem obdobju še posebej ranljivi, kajti še ne znajo dobro prepoznavati in kontrolirati čustev, kot sta jeza in agresivnost. Vse našteto lahko vodi do lažje asimilacije agresivnega vedenja. Kot pravi socialna teorija učenja, agresivno vedenje bo dokončno utrdila socialna potrditev. Dostikrat se pojavi, da gledalci na tribunah s ploskanjem oziroma kakršnim koli navijanjem potrjujejo in spodbujajo agresivno vedenje športnika, kar pomeni, da to predstavlja športniku dodatno vzpodbudo in nagrado, zato bo to v prihodnosti počel še večkrat. Dandanes je šport močno povezan z agresivnostjo, zato je integracija v takšno okolje povezana z adaptacijo agresivnega vedenja. Kot atlet oziroma športnik se lahko zelo hitro naučite agresivnega vedenja od okolice v kateri živite, od staršev, od trenerjev, od soigralcev ali celo od gledalcev. Na žalost, dokler ne bo agresivnosti zamenjala poštenosti in fair-play, je potrebno poiskati nekakšne rešitve. Oproiu (2013) predlaga, da bi bilo potrebno povečati promocijo pozitivnih strani športa, ter etičnih in moralnih vidikov v njem. Potrebno bi bilo izboljšati programe za trenerje, ki bi jih naučili veliko več o agresivnosti, morali in etiki v športu. Na istem področju bi bilo potrebno izobraževati sodnike v vseh športih in starše športnikov. Skozi šport bi morali promovirati fair-play in poudarjati pomembnost edukacije (Oproiu, 2013). Pravilno izmerjena in dozirana agresivnost športnikom služi kot motivacijski dejavnik. Motivacija pa je stanje, ki posameznika vodi in usmerja k nekemu cilju, pravi Kristančič (2002). Motivacijskih dejavnikov poznamo mnogo, nekateri med njimi so, prijatelji, moč, ugled, uspeh, nad vladanje in tako naprej. Kot smo omenili, prava mera agresivnosti pripomore k motivaciji in posledično k uresničevanju zastavljenih ciljev. Vendar pa je za najboljši uspeh potrebna pravilno dozirana agresivnost, ki je pomembna predvsem pri kontaktnih športih kot so, rokomet, košarka, nogomet, borilni športi in tako dalje. Veliko manj pomembno, vendar ne nepomembno pa je doziranje agresivnosti v nekontaktnih športih kot so, tenis, plavanje, strelstvo, smučanje in tako naprej. Pri kontaktnih športih je potrebno paziti, da agresivnost ne preseže nivoja, kjer igralec začne kršiti zapisana in nezapisana pravila, ter norme določenega športa, kar lahko prerase tudi v nenadzorovano in popolnoma nesmiselno nasilje med športniki (Kristančič, 2002).

21 Dejavniki pri razvoju agresivnosti v športu Dolgo časa je po mnenju mnogih strokovnjakov šport veljal za katarzo. Vsa odvečna energija, ki se nabira v telesu skozi vsakodnevno življenje, se nekako mora sprostiti. Sam šport predstavlja odličen in enostaven način za sproščanje te prekomerne energije. Psihologi ugotavljajo, da naj bi na ta način zmanjšali agresivno vedenje oziroma obnašanje izven športne dejavnosti. Če bi slednja trditev popolnoma držala, potem bi bili vsi športniki, po koncu svoje športne dejavnosti sproščeni, umirjeni, manj napeti in konec koncev manj agresivni. Razne raziskave slednjega ne potrjujejo. Pri ekipnih športih je bilo potrjeno, da igralci proti koncu sezone postajajo vse bolj agresivni, to naj bi postali zaradi prevelike fizične in psihične utrujenosti. Po vsej logiki bi pričakovali, da je agresivnost pri mlajših športnikih večja in z leti upada. Vendar tudi to so raziskave zavrgle, agresivnost se z leti povečuje (Tušak in Tušak, 1997). Ko povezujemo šport in agresivnost, potem enostavno moramo omeniti vpliv, masovnih medijev, ki v sodobnem svetu povzročajo vse večji pritisk na športnike in s tem povečujejo frustracije in agresivnost športnikov. Mediji vse prevečkrat prikazujejo in ponujajo agresivnost na TV, v časopisih, revijah, radiu in tako naprej, s tem pa vzpodbujajo agresivno vedenje. Vendar mediji gredo še dlje, agresivno vedenje velikokrat celo spodbujajo in nagrajujejo (Tušak in Tušak, 1997). Torej agresivne dejavnike delimo v dve skupini. V prvo skupino spadajo športno-tekmovalni pogoji, v drugo skupino pa spadajo udeleženci v športu (Tušak in Tušak, 1997). Tušak in Tušak (1997) pravita, da športno-tekmovalni pogoji vsebujejo tesnost izida, kraj igranja, rezultat tekmovanja in stopnja fizičnega kontakta. Pri športnikih je bolj verjetno, da bo njihova agresivnost povečana, če bo osebni kontakt med dvema nasprotnikoma povečan. Večina raziskav priča, da je posledica vseh težjih poškodb v profesionalnem športu izvor med osebnega stika nasprotnikov. Dostikrat se zgodi, da tako neprimerno, nešportno agresivno vedenje spodbujajo trenerji oziroma vodstvo kluba, včasih celo poskušajo ustvariti nekakšno osebno sovraštvo do nasprotnika. V športu še vedno velja miselnost, da tisti, ki bo igral bolj agresivno, napadalno, tisto ki se bo upal najmočneje udariti nasprotnika, bo zmagal. Tako razmišljanje športnikov, trenerjev in vseh, ki so prisotni v športu povzroča porast agresivnost v športu. Udeleženci v športu se delijo na soigralce, sodniki, trenerji, gledalci (med gledalce uvrščamo tudi množične medije). V športu in povsod drugje obstaja različnost obravnavanja, nagrajevanja in kaznovanja agresivnega vedenja. Nekateri športi neposredno agresivnost spodbujajo, včasih je celo nujno potrebna za obstoj športa (na primer boks, wrestling, rugby in tako naprej). V drugih panogah pa je agresivno obnašanje odvisno od sodnikov, soigralcev, nasprotnikov, stopnje tolerantnosti gledalcev, v te športe spadajo, rokomet, košarka, nogomet, hokej in tako naprej. Različni športi imajo različna pravila, to lahko pri športniku povzroči velik stres, saj ta pravila v določeni meri dopuščajo močno agresivnost, hkrati pa športniku postavljajo nekakšno omejitev (Tušak in Tušak, 1997).

22 Posledice pretirane agresivnosti in nasilja Tušak in Tušak pravita, da lahko same posledice agresivnega vedenja v športu opazi vsak, brez podrobnih raziskav. Posledice so opazne že med tekmo, sezono ali skozi celotno kariero posameznega športnika. Poškodbe glave, pretres možganov, razno razni zlomi, poškodbe mišic, poškodbe, ki potrebujejo operacijske posege, včasih športnik pristane na invalidskem vozičku ali pa se celo smrtno poškoduje. Slednje posledice so tiste, ki jih gledalci z lahko opazimo. Še veliko več pa je takšnih posledic, katerih gledalci ne opazimo in ne vidimo, te posledice se pojavijo po končani športni karieri in s starostjo intenzivnost teh poškodb samo narašča. Poglejmo primer boksarjev. Mnogo boksarjev po koncu kariere oslepi, imajo hude posledice možganskih poškodb, težave s srcem, bolečine v mišicah in sklepih in probleme z drugimi esencialnimi telesnimi funkcijami. Mnogo pa je še takšnih posledic in problemov, ki jih težko opazijo tudi sami športniki in so nekako skrite vsem. Profesionalni športniki imajo po koncu kariere vse večkrat težave z adaptacijo oziroma prilagoditvijo na drugo,»normalno«življenje, ki ne zahteva tako velike agresivnosti. Takšni športniki imajo velikokrat probleme z bolj intimnim vzpostavljanjem stikov, po navadi podcenjujejo ali narobe ocenjujejo ostale ljudi in se veliko hitreje razjezijo. Zaradi vseh teh negativnih naštetih dejavnikov, ki jih povzroča prekomerna agresivnost, se moramo zavedati, da mora obstajati neka omejitev agresivnosti, ki bo vsaj malo pomagala zaščititi zdravje profesionalnih športnikov med kariero in po njej (Tušak in Tušak, 1997) Model agresivnosti v športu Kot smo že omenili na agresivno vedenje pri športu delujejo različni dejavniki oziroma spremenljivke. Tušak in Tušak (1997, str. 127) pravita, da:»model vsebuje psihofiziološke, psihološke in socialne konstrukte«. Ta model je sestavljen s trifaktorsko teorijo sovražnosti in agresivnosti. Prva je dispozicijska komponenta, ki gradijo človekova dedna reakcijska nagnjenja. Druga je ekscitatorna komponenta, ki z vzburjenjem in reakcijo pripravi človeka na določeno akcijo oziroma motorično aktivnost. Tretja pa je izkustvena komponenta emocionalnega vedenja, ki jo sestavlja ocena čustvene reakcije posameznika na posledico ekscitacije (Tušak in Tušak, 1997).

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TJAŠA ZAJŠEK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TJAŠA ZAJŠEK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TJAŠA ZAJŠEK Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja Tenis Pomen, metode in tehnike psihološke priprave teniških igralcev

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

MEDOSEBNI ODNOSI MED TRENERJEM IN ŠPORTNIKI V KARATEJU

MEDOSEBNI ODNOSI MED TRENERJEM IN ŠPORTNIKI V KARATEJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja MEDOSEBNI ODNOSI MED TRENERJEM IN ŠPORTNIKI V KARATEJU Diplomska naloga Mentor: izr. prof. dr. Matej Tušak, univ. prof. psih. Somentor:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA SRĐAN ALAPOVIĆ

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA SRĐAN ALAPOVIĆ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA SRĐAN ALAPOVIĆ Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja MOTIVACIJA KOŠARKARJEV ZA TRENINGE IN TEKME DIPLOMSKA NALOGA

More information

DIPLOMSKO DELO Dijak športnik

DIPLOMSKO DELO Dijak športnik UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za športno treniranje DIPLOMSKO DELO Dijak športnik Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pšunder Kandidat: Jure Kurnik Maribor, 2015 Lektorica: Ljuba Tetičkovič,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

POMEN SOCIALNE OPORE OB POŠKODBI ROKOMETAŠEV

POMEN SOCIALNE OPORE OB POŠKODBI ROKOMETAŠEV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT KINEZIOLOGIJA POMEN SOCIALNE OPORE OB POŠKODBI ROKOMETAŠEV DIPLOMSKO DELO MENTORICA: prof. dr. Mojca Doupona Topič SOMENTORICA: doc. dr. Marta Bon Avtorica: Nina

More information

OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ

OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ Višješolski strokovni program: Gostinstvo in turizem Učbenik: Osebna komunikacija z gosti Gradivo za 2. letnik Avtor: Mag. Peter Markič VGŠ Bled Višja strokovna

More information

DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER

DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Smer študija: Specialna športna vzgoja Izbirni predmet: Prilagojena športna vzgoja

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO. Mihael Kosl

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO. Mihael Kosl UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO Mihael Kosl Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Odbojka PERCEPCIJA TRENERJA ŠPORTNIKOV V EKIPNIH IN INDIVIDUALNIH

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2004 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MENTOR: IZREDNI PROFESOR DOKTOR

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

ŠPORTNI TRENER KOT VODJA: PRIMER ŠPORTNIH TRENERJEV TENISA

ŠPORTNI TRENER KOT VODJA: PRIMER ŠPORTNIH TRENERJEV TENISA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPORTNI TRENER KOT VODJA: PRIMER ŠPORTNIH TRENERJEV TENISA Ljubljana, maj 2012 ANJA KOVAČ IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Anja Kovač, študentka

More information

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE Avtorica: Katja Bejakovič

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE JANJA NEMANIČ DULMIN Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

ZNAČILNOSTI REAGIRANJA V STRESU PRI STRELJANJU V BIATLONU

ZNAČILNOSTI REAGIRANJA V STRESU PRI STRELJANJU V BIATLONU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Univerzitetni študij Športno treniranje ZNAČILNOSTI REAGIRANJA V STRESU PRI STRELJANJU V BIATLONU DIPLOMSKO DELO MENTOR: prof. dr. Matej Tušak SOMENTOR: prof. dr.

More information

GIBALNE DEJAVNOSTI ZA OTROKE DO 5. LETA V OKVIRU DRUŽINE

GIBALNE DEJAVNOSTI ZA OTROKE DO 5. LETA V OKVIRU DRUŽINE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Elementarna športna vzgoja GIBALNE DEJAVNOSTI ZA OTROKE DO 5. LETA V OKVIRU DRUŽINE DIPLOMSKO DELO MENTORICA prof. dr. Mateja Videmšek,

More information

Mladostniki in ukvarjanje s športom

Mladostniki in ukvarjanje s športom OSNOVNA ŠOLA LAVA CELJE Mladostniki in ukvarjanje s športom raziskovalna naloga Področje: šport Avtorja: Žiga Tanko, 8. A Maks Vovk Ribič, 8. A Mentor: mag. Bojan Poznič, prof. kem. in bio. Mestna občina

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL

MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL LJUBLJANA, JULIJ 2008 URŠKA MAROLT IZJAVA Študentka Urška Marolt izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO Mojca Markizeti Jesenice, September, 2004 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNOSTI

More information

VLOGA LUTKE V SOCIALNIH INTERAKCIJAH MED OTROKI

VLOGA LUTKE V SOCIALNIH INTERAKCIJAH MED OTROKI UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA POLONA OBLAK VLOGA LUTKE V SOCIALNIH INTERAKCIJAH MED OTROKI DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA POLONA OBLAK

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

ASERTIVNA KOMUNIKACIJA

ASERTIVNA KOMUNIKACIJA B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar Modul: Spletno poslovanje ASERTIVNA KOMUNIKACIJA Mentorica: dr. Silva Kos Knez Lektorica: Ana Peklenik, prof. Kandidatka: Marija Kavaš Kranj, januar

More information

DIPLOMSKO DELO. PREMAGOVANJE STRESA Z METODO TM-Transcendentalna meditacija

DIPLOMSKO DELO. PREMAGOVANJE STRESA Z METODO TM-Transcendentalna meditacija UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PREMAGOVANJE STRESA Z METODO TM-Transcendentalna meditacija Kandidatka: Ksenija Smolar Študentka izrednega študija Številka indeksa:

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEJA MARTINOVIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEJA MARTINOVIČ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEJA MARTINOVIČ Ljubljana, 2013 2 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje MOTIVACIJA ZA GIBANJE IN VPLIV NA PSIHOFIZIČNE LASTNOSTI

More information

OBVLADOVANJE STRESA NA MINISTRSTVU ZA FINANCE IN ORGANIH V SESTAVI

OBVLADOVANJE STRESA NA MINISTRSTVU ZA FINANCE IN ORGANIH V SESTAVI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Magistrsko delo OBVLADOVANJE STRESA NA MINISTRSTVU ZA FINANCE IN ORGANIH V SESTAVI Klavdija Ceglar Perenič Ljubljana, junij 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

SOCIALNO RAZLIKOVANJE V ŠPORTU

SOCIALNO RAZLIKOVANJE V ŠPORTU SOCIALNO RAZLIKOVANJE V ŠPORTU Mojca Doupona Topič E-MAIL: mojca.doupona@fsp.uni-lj.si I. Teoretična izhodišča II. Družbeni razredi & športna aktivnost III. Družbeni razredi & športna potrošnja IV. Družbeni

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU: ANALIZA VIROV IN NAČINOV OBVLADOVANJA

STRES NA DELOVNEM MESTU: ANALIZA VIROV IN NAČINOV OBVLADOVANJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU: ANALIZA VIROV IN NAČINOV OBVLADOVANJA LJUBLJANA, maj 2016 SONJA ŠULC IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Sonja Šulc, študentka

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM Mentor: izr. prof. dr. Metod Černetič Kandidatka:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN KOTNIK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN KOTNIK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN KOTNIK LJUBLJANA, 2013 Športno treniranje Ples PLES V PREDŠOLSKEM OBDOBJU DIPLOMSKO DELO MENTORICA: doc. dr. Meta Zagorc KARMEN KOTNIK RECENZENT:

More information

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj ZDRAVJE IN OKOLJE izbrana poglavja Ivan Eržen Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj april 2010 ZDRAVJE IN OKOLJE Fizično okolje, ki nas obdaja, je naravno

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MAJA GODEC STRES IN IZGORELOST PRI ZAPOSLENIH V CENTRIH ZA USPOSABLJANJE, DELO IN VARSTVO MAGISTRSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MAJA GODEC STRES IN IZGORELOST PRI ZAPOSLENIH V CENTRIH ZA USPOSABLJANJE, DELO IN VARSTVO MAGISTRSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MAJA GODEC STRES IN IZGORELOST PRI ZAPOSLENIH V CENTRIH ZA USPOSABLJANJE, DELO IN VARSTVO MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

More information

DEJAVNIKI STRESA NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU JAGROS, D. O. O. Factors of stress in the workplace in the company Jagros, d. o. o.

DEJAVNIKI STRESA NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU JAGROS, D. O. O. Factors of stress in the workplace in the company Jagros, d. o. o. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR Magistrsko delo DEJAVNIKI STRESA NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU JAGROS, D. O. O. Factors of stress in the workplace in the company Jagros, d. o. o.

More information

VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV

VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA Tadeja Govek VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM TEOLOGIJA

More information

MOTIVACIJSKE TEORIJE V UČBENIKIH TRŽENJA

MOTIVACIJSKE TEORIJE V UČBENIKIH TRŽENJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJSKE TEORIJE V UČBENIKIH TRŽENJA Ljubljana, april 2010 ŽIGA LOVŠIN IZJAVA Študent Žiga Lovšin izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Mojca Česnik, Sandra Gošnak Naslov naloge: Usklajevanje delovnega in družinskega življenja; problem mladih družin Kraj: Ljubljana Leto: 9 Št. strani: 85 Št. slik:

More information

PREŽIVETI NASILJE: PERSPEKTIVA SOCIALNEGA DELA

PREŽIVETI NASILJE: PERSPEKTIVA SOCIALNEGA DELA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA PREŽIVETI NASILJE: PERSPEKTIVA SOCIALNEGA DELA Mentor: red. prof. dr. Darja Zaviršek Vesna Pušič Ljubljana 2010 PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

More information

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI ČLANEK 405 DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI Bodoči starši pogosto slišijo vprašanje, kateri spol si želijo za svojega otroka. V slovenskem kulturnem prostoru je družbeno sprejemljiv

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

STILI VODENJA IN NJIHOVA POVEZAVA Z MOTIVACIJO PRI ŠPORTNO REKREATIVNI VADBI ŽENSK

STILI VODENJA IN NJIHOVA POVEZAVA Z MOTIVACIJO PRI ŠPORTNO REKREATIVNI VADBI ŽENSK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja STILI VODENJA IN NJIHOVA POVEZAVA Z MOTIVACIJO PRI ŠPORTNO REKREATIVNI VADBI ŽENSK MAGISTRSKO DELO NENA ŠTENDLER LJUBLJANA, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI (Pregled diplomskih nalog) Študentka: Nermina Jezerkić Ljubljana 2009 1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za

More information

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO

More information

ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI

ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor Živec ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI Diplomsko delo Ljubljana, 2005 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO VEDRANA SEMBER

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO VEDRANA SEMBER UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO VEDRANA SEMBER Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Šport in mediji ZNAČILNOSTI DVOJNE KARIERE SLOVENSKIH

More information

Stari starši v življenju vnukov

Stari starši v življenju vnukov Kako vost na sta rost, let. 18, št. 2, Tjaša 2015, Mlakar, (3-21) Stari starši v življenju vnukov 2015 Inštitut Antona Trstenjaka KAKOVOSTNA STAROST GOOD QUALITY OF OLD AGE Revija za gerontologijo in medgeneracijsko

More information

AKTIVNA POT V/IZ ŠOLE UČENCEV OSNOVNE ŠOLE GORNJA RADGONA

AKTIVNA POT V/IZ ŠOLE UČENCEV OSNOVNE ŠOLE GORNJA RADGONA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA RAZREDNI POUK AKTIVNA POT V/IZ ŠOLE UČENCEV OSNOVNE ŠOLE GORNJA RADGONA DIPLOMSKO DELO Mentorica: dr. Vesna Štemberger, izr. prof. Kandidat: Dušan Šut

More information

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Socialna pedagogika Kaj pa ti o tem misliš? Dojemanje brezdomstva med uporabniki

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Promocija duševnega zdravja med študenti Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Mentorica: doc.

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VZDUŠJE V SKUPINI PETROL Ljubljana, oktober 2004 BOŠTJAN MARINKO IZJAVA

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU

STRES NA DELOVNEM MESTU B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar STRES NA DELOVNEM MESTU Mentor: Marina Vodopivec, univ. dipl. psih. Lektor: Marija Višnjič Kandidat: Svetlana Nikolić Kranj, november 2007 ZAHVALA Iskreno

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Mentor: doc. dr.

More information

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi NAČRTOVANJE KARIERE Mentorica: Ana Peklenik, prof Kandidatka: Katarina Umnik Lektorica: Ana Peklenik, prof Kranj, november

More information

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.

More information

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem SEA-DOO SPARK TRIXX Je evolucija Sea-Doojevega sparka, ki je začel revolucijo z 'downsizingom' mase, moči in cene, ne da bi to vplivalo na vozniški užitek. Je revolucionarni križanec med stoječim in sedečim

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ Kandidatka: Petra Serdinšek Študentka rednega študija Številka indeksa:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA. Življenje oseb z demenco in njihovih svojcev

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA. Življenje oseb z demenco in njihovih svojcev UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA Življenje oseb z demenco in njihovih svojcev Mentorica: doc. dr. Jana Mali Andreja Prapertnik, Katja Mlakar LJUBLJANA 2012 PODATKI O DIPLOMSKI

More information

VPRAŠANJE RESOCIALIZACIJE ZAPORNIKOV

VPRAŠANJE RESOCIALIZACIJE ZAPORNIKOV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Deželak Irena Deželak Miha VPRAŠANJE RESOCIALIZACIJE ZAPORNIKOV DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2002 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Deželak Irena

More information

DEMENCA IZZIV ALI STISKA ZAPOSLENIH V DOMOVIH ZA STAREJŠE

DEMENCA IZZIV ALI STISKA ZAPOSLENIH V DOMOVIH ZA STAREJŠE Obzor Zdr N. 2010;44(1):13 9 13 Izvirni znanstveni članek / Original article DEMENCA IZZIV ALI STISKA ZAPOSLENIH V DOMOVIH ZA STAREJŠE DEMENTIA CHALLENGE OR DISTRESS AMONG NURSING HOME STAFF Sabina Ličen,

More information

RAZLIKE V PRILAGAJANJU NA VODO MED DEČKI IN DEKLICAMI

RAZLIKE V PRILAGAJANJU NA VODO MED DEČKI IN DEKLICAMI UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja RAZLIKE V PRILAGAJANJU NA VODO MED DEČKI IN DEKLICAMI DIPLOMSKA NALOGA Mentorica: mag. Alenka Cemič Somentorica: dr. Jera Zajec

More information

Mladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga

Mladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga Mladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga (nelektorirana verzija) Pripravila: izr. prof. dr. Metka Kuhar Ljubljana, 2015 1 1. POVZETEK Prispevek obravnava vlogo mladinskih organizacij pri

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

December /št. 4. Znanstveno-strokovna publikacija Slovenske vojske. Z n a n j e z m a g u j e ISSN Bilten Slovenske vojske

December /št. 4. Znanstveno-strokovna publikacija Slovenske vojske. Z n a n j e z m a g u j e ISSN Bilten Slovenske vojske Bilten Slovenske vojske Znanstveno-strokovna publikacija Slovenske vojske ISSN 1580-1993 December 2009 11/št. 4 Z n a n j e z m a g u j e Bilten Slovenske vojske Znanstveno-strokovna publikacija Slovenske

More information

SPOL KOT KULTURNI KONSTRUKT

SPOL KOT KULTURNI KONSTRUKT UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lidija Magdič Mentorica: doc. dr. Marina Lukšič Hacin Somentorica: doc. dr. Karmen Erjavec SPOL KOT KULTURNI KONSTRUKT Diplomsko delo LJUBLJANA, 2006 Ti

More information

PSIHOSOCIALNA PODPORA ŽRTVAM NASILJA V DRUŽINI IN NASILJA ZARADI SPOLA PRIROČNIK. mag. Mateja Štirn in mag. Maja Minič, urednici

PSIHOSOCIALNA PODPORA ŽRTVAM NASILJA V DRUŽINI IN NASILJA ZARADI SPOLA PRIROČNIK. mag. Mateja Štirn in mag. Maja Minič, urednici PSIHOSOCIALNA PODPORA ŽRTVAM NASILJA V DRUŽINI IN NASILJA ZARADI SPOLA PRIROČNIK mag. Mateja Štirn in mag. Maja Minič, urednici CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV V RAZMERJU DO NAKUPA AVTOMOBILA Ljubljana, september 2009 NINA DRAGIČEVIĆ IZJAVA Študentka Nina Dragičević izjavljam,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Demokracija danes? Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Mentor: izr. prof. dr. Franc

More information

Začasno bivališče Na grad

Začasno bivališče Na grad Začasno bivališče Na grad Uredila: Milica Antić Gaber Začasno bivališče: Na grad 25, Ig Življenjske zgodbe žensk na prestajanju kazni zapora Uredila: Milica Antić Gaber Ljubljana, 2017 Začasno bivališče:

More information

IZKUŠNJE IN OCENE ČLANIC O VPLIVU AKTIVNOSTI V MAŽORETNI SKUPINI NA IDENTITETO

IZKUŠNJE IN OCENE ČLANIC O VPLIVU AKTIVNOSTI V MAŽORETNI SKUPINI NA IDENTITETO UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA SOCIALNA PEDAGOGIKA Živa Rigler IZKUŠNJE IN OCENE ČLANIC O VPLIVU AKTIVNOSTI V MAŽORETNI SKUPINI NA IDENTITETO Magistrsko delo Ljubljana, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MAJA GERBEC PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Mentor: Izr. prof. dr. Tanja Rener Ljubljana, november 2003 Kazalo 1 UVOD 3 1.1 METODA..4

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE TAMARA MAKORIČ FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

ARISTOTELOVA ZLATA SREDINA IN MORALNO PRESOJANJE V NOVINARSTVU

ARISTOTELOVA ZLATA SREDINA IN MORALNO PRESOJANJE V NOVINARSTVU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Pajntar Mentorica: doc. dr. Melita Poler Kovačič ARISTOTELOVA ZLATA SREDINA IN MORALNO PRESOJANJE V NOVINARSTVU DIPLOMSKO DELO Ljubljana 2005 Izjava

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek : Ana Dalmatin Naslov naloge: PODPORA REJENCEM PRI PRIHODU V REJNIŠKO DRUŽINO IN ODHODU IZ NJE Leto : 2008 Št. strani : 88 Št. slik : 0 Št. tabel : 6 Št. bibli.

More information

VZGOJA ZA MEDIJE KOT IZBIRNI PREDMET V OSNOVNI ŠOLI

VZGOJA ZA MEDIJE KOT IZBIRNI PREDMET V OSNOVNI ŠOLI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jana Sedej Mentorica: Doc. dr. Karmen Erjavec VZGOJA ZA MEDIJE KOT IZBIRNI PREDMET V OSNOVNI ŠOLI Diplomsko delo Ljubljana, 2005 KAZALO VSEBINE 1. UVOD...

More information

Magistrsko delo STRES IN IZGORELOST NA DELOVNEM MESTU SREDNJEŠOLSKIH UČITELJEV V SLOVENIJI IN DRUGIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE

Magistrsko delo STRES IN IZGORELOST NA DELOVNEM MESTU SREDNJEŠOLSKIH UČITELJEV V SLOVENIJI IN DRUGIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo STRES IN IZGORELOST NA DELOVNEM MESTU SREDNJEŠOLSKIH UČITELJEV V SLOVENIJI IN DRUGIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE Kandidatka:

More information

ZNAČILNOSTI DOŽIVLJANJA STARŠEV OTROK Z MOTNJO POZORNOSTI IN HIPERAKTIVNOSTI

ZNAČILNOSTI DOŽIVLJANJA STARŠEV OTROK Z MOTNJO POZORNOSTI IN HIPERAKTIVNOSTI UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA Darja Brežnik ZNAČILNOSTI DOŽIVLJANJA STARŠEV OTROK Z MOTNJO POZORNOSTI IN HIPERAKTIVNOSTI MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA

More information

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008)

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) 1 SLOVENSKA FILANTROPIJA Izbrani prispevki IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) Ljubljana, marec 2009 2 I. UVODNI NAGOVOR.................................9

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Ana Gabrovec Vloga glasbe pri konstrukciji nacionalne identitete: slovenska nacionalna identiteta z glasbene perspektive Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

Kreativno okolje in uspe{nost mladih raziskovalcev

Kreativno okolje in uspe{nost mladih raziskovalcev Izvirni znanstveni članek UDK 316.74:001.891-051(497.4) Uroš Matelič, Franc Mali, Anuška Ferligoj Kreativno okolje in uspe{nost mladih raziskovalcev POVZETEK: Rezultati raziskave, ki jo povzemamo v tem

More information

OBVLADOVANJE IZGOREVANJA NA DELOVNEM MESTU. Mateja Pečnik

OBVLADOVANJE IZGOREVANJA NA DELOVNEM MESTU. Mateja Pečnik POVZETEK OBVLADOVANJE IZGOREVANJA NA DELOVNEM MESTU Mateja Pečnik pecnik3@siol.net Prispevek obravnava problem izgorevanja zaposlenih na delovnem mestu. Izgorevanje je lahko eden ključnih vzrokov za pomanjkanje

More information

Nuša TADENC NAKUPNO VEDENJE MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO. Mentorica: doc.dr. Eva Boštjančič

Nuša TADENC NAKUPNO VEDENJE MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO. Mentorica: doc.dr. Eva Boštjančič UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO Nuša TADENC NAKUPNO VEDENJE MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Mentorica: doc.dr. Eva Boštjančič Ljubljana, 2014 Zahvala Za pomoč

More information

MAMI, OČI, POGLEJ! O PRISOTNOSTI, PRISTNOSTI IN TRENUTKIH SREČANJA ODRASLIH V INTERAKCIJAH Z OTROKI 1

MAMI, OČI, POGLEJ! O PRISOTNOSTI, PRISTNOSTI IN TRENUTKIH SREČANJA ODRASLIH V INTERAKCIJAH Z OTROKI 1 MAMI, OČI, POGLEJ! O PRISOTNOSTI, PRISTNOSTI IN TRENUTKIH SREČANJA ODRASLIH V INTERAKCIJAH Z OTROKI 1 As. Miran Možina, dr. med., psihiater, sistemski psihoterapevt Slovenski inštitut za psihoterapijo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Manca Kodermac Institucionalizacija družbene odgovornosti v Sloveniji: primer delovanja Inštituta IRDO Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information