UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA TADEJA SOTOŠEK

Transcription

1 UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA TADEJA SOTOŠEK KOPER 2013

2

3 UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Predšolska vzgoja Diplomska naloga UPORABA MIKROSKOPA V VRTCU Tadeja Sotošek Koper 2013 Mentor: doc. dr. Darjo Zuljan

4

5 IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana, Tadeja Sotošek, študentka visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje Predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomska naloga z naslovom Uporaba mikroskopa v vrtcu: - rezultat lastnega raziskovalnega dela, - so rezultati korektno navedeni in - nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih. Podpis: V Kopru, dne

6

7 ZAHVALA Zahvaljujem se Vrtcu pri Osnovni šoli XIV. divizije, v katerem sem, kot zaposlena lahko opravila zastavljene dejavnosti. Posebna zahvala gre otrokom najstarejše skupine vrtca in njihovi vzgojiteljici, gospe Dragici Lužar, za mentorstvo in pomoč. Prav tako se zahvaljujem mentorju na Pedagoški fakulteti Koper, profesorju, gospodu Darju Zuljanu, za vse smernice pri pisanju diplomske naloge. Hvala tudi moji družini, ki me je ves čas spodbujala in podpirala.

8

9 POVZETEK Uvod: Za otroke je najpomembnejše predšolsko obdobje in ima na njihov razvoj velik vpliv. V tem obdobju se otroci največ naučijo in najhitreje napredujejo. Pomembno je, da je njihovo okolje dovolj vzpodbudno. V vrtcu je za to še posebej poskrbljeno, saj se vrtci ravnajo po nacionalnem dokumentu imenovanem Kurikulum. V tem dokumentu je zajetih šest področij in nekaj medpodročnih povezav. Zapisani so predvideni globalni in operativni cilji za vsako področje, dejavnosti ter vloga odraslega pri dejavnostih. Tako poskušamo otrokom ponuditi čim več kvalitetnih dejavnosti, ki so ves čas grajene na igri, saj je le to osnova otrokovega učenja. Moja diplomska naloga izhaja s področja narave, kamor uvrščamo tudi tehniko. Z otroki lahko izvajamo določene tehniške dejavnosti in ga tako popeljemo v svet tehničnih dosežkov, pripomočkov, pomagal, ki so dandanes neizogibni. Namen naloge: Otrokom pobližje predstaviti mikroskop. Zastavila sem si cilj, da za otroke pripravim dejavnosti, s katerimi jim bom na zanimiv način in skozi igro predstavila mikroskop in samo ravnanje z njim. Hkrati je bil moj cilj tudi, da otroci poznajo mikroskop in poznajo njegovo osnovno funkcionalnost. Metode dela: Analiza razpoložljive strokovne literature, predvsem domačih avtorjev. Izvedene so bile štiri dejavnosti tega tematskega področja, ki so temelj vsej diplomski nalogi. Rezultati: Pri dejavnostih je povprečno sodelovalo 22 otrok, starosti 5-6 let. Otroci so pri dejavnostih aktivno sodelovali. K dejavnostim so pristopali z zanimanjem. Kot sem predvidela in si postavila cilje, so otroci že videli mikroskop, niso ga znali poimenovati. Ko smo spoznavali dele mikroskopa, so otroci kmalu poznali osnovne dele in vedeli, čemu služijo. Pri mikroskopiranju niso imeli težav. Bili so navdušeni nad videnim in veliko so komentirali med samim mikroskopiranjem. Čas, ki so ga porabili za te aktivnosti, je bil, v celoti gledano, zelo dober, saj je večina otrok brez težav pri dejavnosti vztrajala toliko časa, kot sem si zamislila in postavila omejitve. Sklep: Cilji, ki sem si jih pri dejavnostih zastavila, so pokazali, da so otroci že v predšolskem obdobju sposobni ravnati z mikroskopom in da je to zanje posebno in novo doživetje, saj jim le-ta odkrije nov, večji, svet, v katerem je mogoče videti še veliko več, kot vidimo s svojim očesom. Opazila sem, da so jim bile dejavnosti zanimive

10 in hkrati ne prelahke, saj so otroci intuziastično pogledovali v mikroskop in odkrivali nove poglede. Ključne besede: otrok, področja dejavnosti po kurikulumu, igra, tehnika, mikroskop.

11

12 ABSTRACT Introduction: For children pre-school period is the most important and has great impact on children. During this period, children learn best and fastest track. It is important that their environment is stimulating enough. The nursery is for this particular care, since kindergarten guided by a document called the National Curriculum. This document covered six areas and a multi-domain links. Recorded provided global and operational objectives for each area of activity and the role of the adult in the activities. Our aim is to offer children as many quality activities are always built on the game, since this is the basis of the child's learning. My thesis derives from the nature area, which includes technique. The children can also carry out technical activities and also take you into a world of technical stuff that is now inevitable. The purpose of task: familiarize children present microscope. I set a goal to prepare activities for children, which I have found an interesting way through the game and present a microscope and just deal with it. At the same time, it is my goal to advance kids to know the microscope and know its basic functionality. Methods: Analysis was made available scientific literature, mainly local artists. There have also been four activities of the thematic areas of the foundation throughout the thesis. Results: In the activity participated on average 22 children aged 5-6 years. Children are actively involved in the activities. The activities have handled it with great interest. As I planned and set goals for the children are seen microscope, but did not know how to call it. When we learn about the parts of a microscope, the children will soon know the basic parts and know what they do. In microscopy did not have any problems. They were impressed by the visible and much commented on during the microscope. The amount of time they spend on these activities was on the whole very good, because the majority of children without problems in the operation persisted for as long as I imagined and set limits. Conclusion: The objectives that I have set in the activities showed that children in the preschool period are able to deal with the microscope and it's special for them and a new experience, because they only discovered this new, larger world in which it can be seen in much more than we can see with your vision. I noticed that they were

13 interesting activities while not too easy, as children intuziastično looked in the microscope and discovering new perspectives. Keywords: children, the areas of activity in the curriculum, game, technique, microscope.

14

15 KAZALO VSEBINE 1 UVOD TEORETIČNI DEL Otrokov razvoj Opredelitev igre Vrste iger glede na njihovo vsebino Vrste iger glede na otrokovo socialno udeležbo Dejavniki, ki vplivajo na igro Kurikulum za vrtce Področje narave Vloga odraslih Uvod v mikroskopiranje Mikroskop Opis nekaterih tipov mikroskopov Zgradba mikroskopa Zakaj potrebujemo mikroskop Idealne leče Kako povečuje zbiralna leča? Napake leč Optično delovanje mikroskopa Težave pri mikroskopiranju EMPIRIČNI DEL Tehniške dejavnosti v vrtcu in namen naloge Raziskovalne hipoteze Predstavitev vzorca Način zbiranja podatkov Praktični nastopi Spoznavanje in uvajanje mikroskopa Spoznavanje mikroskopa Mikroskopiranje Mikroskopiranje SKLEPNE UGOTOVITVE VIRI IN LITERATURA... 57

16 KAZALO SLIK Slika 1: Povečevalno steklo (Hartis 2013)...10 Slika 2: Urarsko povečevalno steklo (Horex 2013)...10 Slika 3: Naglavna lupa (Ena A 2013)...10 Slika 4: Faznokontrastni mikroskop (Ant 2013)...12 Slika 5: Polarizacijski mikroskop (Tvrtka CSS 2013)...13 Slika 6: Fluorescenčni mikroskop (Spathoptic 2013)...13 Slika 7: Konfokalni mikroskop (Trivax 2001)...14 Slika 8: Stereoskopski mikroskop (Gd dizajn 2006)...15 Slika 9: Invertni mikroskop (Biomedikal 2006)...16 Slika 10: Presevni elektronski mikroskop (Biotehniška fakulteta 2010)...17 Slika 11: Vrstični elektronski mikroskop (Biotehniška fakulteta 2010)...17 Slika 12: Sestavni deli mikroskopa (Gimnazija Vič 2002)...19 Slika 13: Kotiček s slikami (Sotošek 2013)...29 Slika 14: Otroci raziskujejo (Sotošek 2013)...30 Slika 15: Pripomočki in nabrane reči (Sotošek 2013)...30 Slika 16: Deklica opazuje žival pod povečevalnim steklom (Sotošek 2013)...31 Slika 17: Otrokom prinesem nekaj novega (Sotošek 2013)...36 Slika 18: Stereoskopski in polarizacijski mikroskop (Sotošek 2013)...36 Slika 19: Otroci si ogledujejo mikroskopa (Sotošek 2013)...37 Slika 20: Otroška risba mikroskopa (Sotošek 2013)...38 Slika 21: Otroška risba mikroskopa z lučjo (Sotošek 2013)...39 Slika 22: Otroška risba lupe, pincete in stoječe lupe (Sotošek 2013)...40 Slika 23: Otroška risba pripomočkov in ujetih živali (Sotošek 2013)...41 Slika 24: Otroška risba mikroskopa z pomembnimi deli (Sotošek 2013)...42 Slika 25: Kotiček za mikroskopiranje (Sotošek 2013)...45 Slika 26: Otroka gledata v mikroskop (Sotošek 2013)...46 Slika 27: Otrok gleda skozi stereoskopski mikroskop (Sotošek 2013)...46 Slika 28: Z otroki opazujemo vodo (Sotošek 2013)...50 Slika 29: Pogled skozi polarizacijski in stereoskopski mikroskop (Sotošek 2013)...51 Slika 30: Deček opazuje vodo (Sotošek 2013)...51 Slika 31: Preparat vode na mizici (Sotošek 2013)...52 Slika 32: Slika vode skozi polarizacijski mikroskop 1 (Sotošek 2013)...52 Slika 33: Slika vode skozi polarizacijski mikroskop 2 (Sotošek 2013)...53

17 KAZALO PONAZORIL Graf 1: Prikaz časovne aktivnosti otrok v prvem dnevu (Sotošek 2013)...32 Graf 2:Prikaz časovne aktivnosti otrok v drugem dnevu (Sotošek 2013)...37 Graf 3: Prikaz časovne aktivnosti otrok v tretjem dnevu (Sotošek 2013)...47 Graf 4: Prikaz časovne aktivnosti otrok v četrtem dnevu (Sotošek 2013)...53

18 1 UVOD Ljudje gremo v življenju skozi neka obdobja in prvo, zelo pomembno obdobje je predšolsko obdobje, ki ga nekateri preživijo v domačem okolju, drugi v vrtčevskem. Pomembno je le, da je to okolje čim bolj bogato in da ponudi otroku največ, kolikor se da. Tako domače kot vrtčevsko okolje se skozi leta spreminja. V vrtcih vse bolj stremimo h kvalitetni vzgoji, ki otrokom ponudi čim več raznovrstnih in bogatih dejavnosti. S tem jih urimo na raznih področjih, na katerih gradimo zahtevnejše dejavnosti za doseganje ciljev. Temelji, ki se zgradijo v tem obdobju, so za otroka zelo pomembni, saj lahko le ob dobro zgrajenih temeljih gradimo vedno višje in širše. Predšolska vzgoja v Sloveniji vsebuje nacionalni dokument Kurikulum, to je osnova za delo v vseh slovenskih javnih vrtcih. Kurikulum zajema šest področij: jezik, matematiko, gibanje, naravo, družbo in umetnost. Poleg tega poznamo še medpodročne dejavnosti, kot so: moralni razvoj, skrb za zdravje, varnost, prometna vzgoja. Te se prepletajo v vsa področja in dejavnosti. Področja dejavnosti zajemajo še več podpodročij. Tako je tudi pri področju narave, kamor uvrščamo veliko panog, med drugim tudi tehniko. Pri tehničnih dejavnostih je v vrtcu namen, da otroci spoznajo različne materiale, postopke izdelave nekih tehničnih izdelkov, da spoznajo določene aparature in jih tudi uporabljajo. Predvideno je, da bi otroci že v vrtcu rokovali z mikroskopom in ga tako pobliže spoznali in uporabljali. V diplomski nalogi predstavljam nekaj teoretičnih smernic ter načrtovanih dejavnosti za tovrstno tematiko. Moj cilj je bil, da z dejavnostmi otrokom približam mikroskop in mikroskopiranje. Želela sem, da po zaključenih dejavnostih otroci prepoznajo mikroskop, ga znajo poimenovati, vedo, za kaj se uporablja in kakšno sliko vidimo pod mikroskopom. Vse dejavnosti sem pripravljala po načelu od lažjega k težjemu in tako postopoma višala zahtevnost dejavnosti. Za mikroskopiranje sem izbrala pretežno živali, nekaj rastlin in nekaj delov človeškega telesa, kot so: lasje, koža, nohti. Eno dejavnost smo povezali tudi s projektom Zeleni nahrbtnik in mikroskopirali vodo, saj je bila to naloga, ki nam je bila dana. Za tovrsten izbor sem se odločila predvsem zato, ker so to lahko otroci nabrali sami in jim je to tudi blizu ter zanimivo za opazovanje pod mikroskopom. Skozi samo nalogo predstavljam, kako sem dejavnosti izvedla, kakšni so bili odzivi otrok in tudi časovno opredelitev sodelovanja otrok pri dejavnostih. 1

19 2 TEORETIČNI DEL 2.1 Otrokov razvoj Od 0 do 3 mesecev (novorojenček) Novorojenček leže na trebuhu že privzdigne glavico od podlage. Ko leži na trebuhu, se naslanja na podlahti. Sprva se uči s klasičnim pogojevanjem, kasneje z instrumentalnim. Otrok občasno gruli in se oglaša s samoglasniki. Verižno izgovarja rrr. Odziva se na tihe zvoke in glavo obrne proti izvoru zvoka. S pogledom že spremlja gibanje osebe. Spi od 18 do 20 ur. Ob joku ga umiri človeški glas in pestovanje. Njegov jok nam pove ali je lačen, ali ga kaj boli, ali pa mu je neprijetno. Od 4 do 6 mesecev (dojenček) Če ga pridržimo v sedečem položaju, dviguje glavico, z malo podpore tudi že sedi. Ko leži na trebuhu, se obrne na hrbet. Vse predmete nosi v usta, saj s tem oralno raziskuje svet. S predmeti rokuje in si jih ogleduje, z njimi proizvaja tudi zvoke. S pogledom že lahko sledi krožnemu gibanju predmeta. Ogleduje si okolico in z obračanjem glave išče vir zvoka. Na materin govor se odziva z bebljanjem in vriskanjem. Vokalizira dva glasova ali več. Glasno se smeje in se pozitivno čustveno odziva na vsakega človeka. Spi približno 16 ur. Od 7 do 9 mesecev (dojenček) Nekaj trenutkov že lahko sedi brez opore, se obrača s hrbta na trebuh, s pomočjo se dvigne v sedeči položaj. Kasneje sedi sam in stoji, če mu nudimo oporo. Začenja se plaziti. V igri vse predmete meče na tla, igra se tudi skrivalnice»ku-ku«. Uči se s posnemanjem in asociativnim učenjem. Začne uporabljati»pincetni«prijem. Izgovarja več določenih zlogov ter začne čebljati. Razume eno besedo. Odziva se na svoje ime in oponaša mahanje v slovo. Njegov spanec je sedaj dolg 15 ur. Čustveno je navezan na eno osebo in ima strah pred tujci. Od 10 do 12 mesecev (dojenček) Otrok se že samostojno dvigne v stoječi položaj in hodi, če ga podpiramo. Še vedno se tudi plazi. S kazalcem raziskuje podrobnosti predmeta. S palcem ter kazalcem prijema drobne predmete in tako uporablja»kleščni prijem«. Drobne predmete meče v posodo in oponaša pisanje z barvico po papirju. Predmetov ne raziskuje, vendar jih tlači v usta. Razume že nekaj besed ter posluša in oponaša zvoke iz okolice. Zna nekaj besed (mama, ata, pa-pa). Otrok ob pomoči odraslega že pije iz skodelice, žveči hrano in 2

20 samostojno nosi hrano k ustom. Pomaga pri oblačenju. Začne kazati zanimanje za otroke in odrasle, vendar ne vzpostavlja očesnega stika in se ne odziva na čustvene dražljaje iz okolice. Spi od 13 do 15 ur. Od 13 do 18 mesecev (malček) Otrok že samostojno hodi in ohranja ravnotežje. Sam naredi do deset korakov, počepne in vstane, teče naokoli, sede na stolček, se vzpenja po stopnicah ob naši podpori in sonožno poskakuje. Bolj pogosto uporablja eno roko in natančno prijema in daje drobne predmete v stekleničko. Gradi stolpe iz treh do petih kock. Posnema vlečenje ravne črte s svinčnikom po papirju. Prepozna like in predmete na fotografiji (pes, mačka). Na zahtevo pokaže predmete iz neposredne bližine, na sebi zna pokazati tri dele telesa (oko, glava, nos). Opazimo začetke simbolne igre»kot da«,»pretvarjanje«. Z glasom začne izražati želje in razume, da imajo znane stvari in osebe imena. Uporabi enobesedni stavek ali besedo in kretnjo. Uporablja približno šest besed. Uporabljati že začne frazo iz dveh samoglasnikov ali pa spoji samostalnik in glagol. Otrok se že dobro odziva na svoje ime in posnema dejavnosti domačih. Sam si že sezuje čevlje in nogavice ter odpne zadrgo. Sam drži kozarec ter poskuša jesti z žlico. Otrok se tudi nenadzorovano slini. Od 19 do 24 mesecev (malček) Otrok že samostojno teka ter brca žogo, ne da bi pri tem izgubil ravnotežje. Sam odpira vrata in se ob naši pomoči spušča po stopnicah, vzpenja se že sam. Otrok lista knjigo stran za stranjo, riše spiralne čačke in prepogne papir na pol. Sam kotali žogo ali valjar ter uživa v igrah metanja in lovljenja. Pokazati zna pet delov telesa in že združuje identične oblike in barve v določene skupine. Pri govoru uporablja samostalnike, glagole in pridevnike, z besedami zna izraziti tudi lakoto in žejo. Na zahtevo izgovori svoje ime, uporablja pa od 200 do 250 besed. Sam si sleče hlačke, žabe, plašč ter zapre zadrgo. Pije samo iz skodelice. Ponoči je pretežno suh. Začenja se vzporedna igra in zanimanje za skupinske dejavnosti. Otrok začne kljubovati in trmariti, izraža ljubosumje in ob tem dobi napade besa, vreščanja in smeha. Odzivati se začne na čustveni izraz odraslega (empatija). 3 leta (malček) Predmete začne metati v želeno smer, sonožno poskakuje, hodi po prstih in peti, naprej in nazaj. Preskoči oviro visoko 5 cm in že nekaj hipov stoji na eni nogi. Teče stabilno in hitro ter je v nenehnem gibanju. Po stopnicah se že spušča sam. Vendar je motorično še precej nespreten in se pogosto spotika in pada. Gradi stolpe iz sedmih 3

21 kock, zlaga kocke v niz, začne rezati s škarjami, vendar je to še zelo nenatančno. Jesti začne z vilico. Na fotografijah prepozna podrobnosti, prepozna tudi sebe. Razlikuje že hladno toplo. Nauči se več gest, razvršča in razlikuje predmete, opaža količino veliko malo. Pogosta je simbolna igra, igra pretvarjanja in igra vlog. Postavlja kratka vprašanja:»kaj je to?«,»kdo je to?«, O sebi govori v tretji osebi, uporablja zaimke in množino. Razume tri predloge (na, v, zraven). Pripoveduje svoja doživetja in neprestano postavlja vprašanja. Uporablja že od 600 do 800 besed. Obleči zna posamezna oblačila (nogavice, hlačke, copate). Pozna svoje ime in ponoči ne lula. Kozarec nese, ne da bi kaj polil, in uživa, ko odraslim pomaga pri dejavnostih. Pridruži se skupinski vodeni igri in že uporablja vljudnostne izraze: prosim, hvala, oprosti. Poskuša pospraviti igrače. 4 leta (otrok) Otrok hodi po ravni črti, z eno nogo pred drugo in ima razširjene roke. Sestopa po stopnicah, skoči z druge stopnice, v teku brcne žogo in preskoči 20 cm visoko oviro. Prešteva štiri predmete v vrsti, logično razvršča po dveh lastnostih, rešuje preproste problemske situacije. Sestavi sliko iz dveh delov, nadaljuje zaporedje. Poskuša narisati človeka, ta je podoben glavonožcu. Prerisuje tiskane črke in oponaša risanje diagonalnih črt. Sam si umiva roke in obraz. Ubesedi dogajanje, ki sledi v poznanih zgodbah, opisuje dejanja na sliki in ima samogovore. Njegov govor je že razumljiv in povedi so popolne. Nenehno zastavlja vprašanja ter šteje do štiri. Uporablja od 1200 do 1500 besed. Razlikuje in prepoznava zvoke in glasove. Na risbi opazi manjkajoče podrobnosti in sestavlja sestavljanko iz dvanajstih delov. Prepoznava predmete po otipu. Zna že nadzorovati izločanje, vendar potrebuje pomoč pri toaleti. Otrok se sam pripravi za spanje in pozdravlja odrasle. Začnejo se čustveno navezovati, sprejemati začnejo preprosta pravila igre in vstopijo v kooperativno igro z vrstniki. Začenjajo se tudi prve simpatije. 5 let (otrok) Otrok v teku menja smer, poskakuje po eni nogi in stoji na prstih. Prepozna izvor bolečine ter vid se mu popolnoma razvije. Začenja se zanimati za spolne organe, možno je tudi samozadovoljevanje. Toaleto že obvlada. Strah ima pred temo ali domišljijskimi bitji. Sam si zna pogrniti mizo, vključuje se v pogovor z odraslimi, igro pa organizira z vrstniki, najraje istega spola. Sestavi sliko iz štirih delov. Zna se orientirati v času (dan noč, jutro poldne večer, zdaj prej pozneje). Prešteva do deset in prepozna številke do pet ter jih riše. Opaža podobnosti, pripoveduje kratke zgodbe, sam pripoveduje zgodbo ob slikah in prepozna nekaj črk abecede. Uporablja od

22 do 2200 besed. Človeka riše shematsko v smislu geometrijskih oblik. Reže s škarjami ukrivljeno črto, barva risbe. Riše hiško, drevo, človeško figuro in risba je prepoznavna. Z obema rokama ujame majhno žogo. 6 7 let (otrok) Stoji na eni nogi brez opore 40 sekund, vozi kolo, sonožno preskakuje kolebnico, skoči z višine 40 cm, visi v vesi 10 sekund, žogo lovi z eno roko in zadene cilj. Sam se obleče ter zaveže vezalke s pentljo. Ostrina vida je skoraj enaka kot pri odraslih, ravno tako tudi vidno polje. Samostojno uporablja popoln pribor za hranjenje. Ima najljubšega prijatelja, spoštuje pravila iger in prepoznava lastne občutke ljubezni, sreče, jeze, razočaranja. Sposoben je sodelovati pri skupinskih dejavnostih. Ve, katera je leva in desna roka, začenja se tudi stopnja logičnih operacij. Izvrši tri naloge, ki smo mu jih dali hkrati. Govor je pravilen in jasen z vsemi glasovi. Zapisati in prebrati zna lastno ime, sprašuje po pomenu besed in po poslušanju ponovi kratko zgodbo. Uporablja od 2500 do 3000 besed (Ivić, 2002). 2.2 Opredelitev igre Igra je zelo kompleksna aktivnost in še zdaleč ni v celoti raziskana. Igra je spontana, ustvarjalna aktivnost, ki jo zasledimo v različnih obdobjih človekovega življenja in ne le v otroštvu (Batistič Zorec in sod., 1996:19), pri čemer je v predšolskem obdobju igra otrokova prevladujoča dejavnost. Otroška igra je dejavnost, ki se izvaja zaradi nje same, je notranje motivirana, svobodna, odprta ter za otroka prijetna (Kurikulum za vrtce, 1999: 19). V igri se v otrokovih dejavnostih prepletajo in povežejo različna področja kurikula, kar je za razvojno stopnjo in način učenja v tem starostnem obdobju smiselno in strokovno utemeljeno (prav tam: 20). Otrok se igra zaradi zadovoljstva, ki mu ga nudi igra in ne zaradi zunanje prisile. Potek in smisel sta v njej sami, zato otroku ni toliko važen končni rezultat, kot sam proces, uživanje in zadovoljstvo v igri (Hrovat in Magajna, 1987: 86,87). Igra je ne le osnovna dejavnost, ampak tudi potreba vsakega otroka in pogoj, da se normalno psihično in fizično razvija. Na eni strani je izbira in način otrokovega igranja odvisen od njegove trenutne razvojne stopnje (gibalnih in kognitivnih sposobnosti, emocionalne in socialne zrelosti), po drugi strani igra vpliva na to, da otrok v razvoju napreduje (Marjanovič Umek, 2001: 50). 5

23 2.2.1 Vrste iger glede na njihovo vsebino V strokovni literaturi najdemo različne klasifikacije iger, ki se razlikujejo tudi, glede na kriterije, po katerih jih razvrščamo. Toličič in Smiljanić ločita: funkcijsko, domišljijsko, dojemalno in ustvarjalno igro. Funkcijska igra obsega prakticiranje določenih funkcij (zlasti občutenja in zaznavanja ter gibanja). Tipične take igre so najrazličnejše vrste gibanja, tipanje in okušanje predmetov, vlečenje in prenašanje stvari, odpiranje in zapiranje, presipavanje in pretakanje snovi, gnetenje, mečkanje, trganje, čečkanje. Za simbolno (domišljijsko) igro je značilno, da si otrok predstavlja stvari, ljudi ali dogodke, ki dejansko niso prisotni, torej uporablja simbole (Marjanovič Umek in Kavčič, 2001: 38). To so lahko npr. igre vlog, v katerih se otrok pretvarja oz. se postavlja v vloge različnih oseb ali živali. Pri tem posnema osebe ali živali iz realnega življenja, a njihove vloge kombinira na svojstven način in jim dodaja tudi domišljijske elemente. Ta igra zrcali otrokova izkustva, želje, pa tudi stiske in napetosti, ki jih sprosti preko igre. Toličič pravi, da dojemalna igra zajema poslušanje in opazovanje (npr. slik, zgodb, filmov, predstav) pa tudi posnemanje in branje. Ustvarjalne igre zajemajo konstruiranje (npr. graditi s kockami, sestavljati sliko iz delov), obdelovanje materialov (peska, gline, plastelina ). Risanje, slikanje, pisanje, ročna dela, pripovedovanje, dramatiziranje, gibalno in glasbeno ustvarjanje Vrste iger glede na otrokovo socialno udeležbo Toličič in Smiljanič-Čolanovičeva (1977) pravita, da se razvoj zmogljivosti posameznih funkcij in socialni razvoj v igri medsebojno prepletata in vplivata drug na drugega. Približno do drugega leta otroka bolj zanimajo pomembni odrasli kot vrstniki, zato v tem obdobju prevladuje individualna (samostojna) igra. Otrok se še ni sposoben igrati z vrstniki, opazimo le, da opazuje druge pri igri. Med drugim in tretjim letom se pojavi vzporedna igra, kadar je skupaj več otrok. Otroku je všeč, da je skupaj z vrstniki, vendar sodelovanja z njimi še ni zmožen. Otroci se tako še vedno igrajo vsak zase, vendar že začenjajo posnemati drug drugega in si jemljejo igrače. Do interakcije med njimi pride le, če jim je skupno zanimanje za isti igralni prostor ali igračo, zato so za to obdobje značilni konflikti in fizična obračunavanja med otroki. Po tretjem letu narašča zanimanje za vrstnike in igro z njimi. Otroci se najraje igrajo v manjših skupinah po dva ali trije, skupine se pogosto spreminjajo. 6

24 Pojavi se skupna igra, saj so otroci že zmožni sodelovati med seboj, kljub temu še prihaja do konfliktov. Najprej je skupna igra asociativna, kar pomeni, da se otroci igrajo skupaj, vendar v igri nimajo skupnega cilja, nato postaja vse bolj sodelovalna. Tu otroci že težijo k istim ciljem, četudi prihaja do trenj. Ta vrsta igre zahteva določeno stopnjo emocionalne in socialne zrelosti, da lahko otrok uskladi svoje in vrstnikove interese in sklepa kompromise Dejavniki, ki vplivajo na igro Otroci se med seboj razlikujejo glede na: vsebino in način igre; vrsto iger in igrač; čas, ki ga preživijo v različnih igrah itd. Poleg otrokove razvojne stopnje, na otrokovo igro vplivajo še naslednji dejavniki: Osebnostne značilnosti: živahnost, družabnost, vztrajnost, samozaupanje ; spol otroka: že stereotipne vloge moškega in ženske v družini in družbi vplivajo na izbiro iger in igrač; trenutno fizično in emocionalno stanje otroka: npr. utrujenost, bolezen, razigranost, jeza, žalost, itd ; trenutna situacija: letni čas, prostor (velikost, zunaj, notri), vrsta in količina igrač, soigralci ; ožje okolje: otroke pri igri lahko spodbujajo odrasli in igralni materiali, na njihovo ustvarjalnost vplivajo tudi vse druge izkušnje, ki jih dobijo v okolju (npr. kar je videl v knjigah, obisk živalskega vrta ); kultura: vpliva na možnosti in vrsto iger, ki so značilne za različna zgodovinsko kulturna okolja (Horvat, 2001: 22). 2.3 Kurikulum za vrtce»kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki ima svojo osnovo v analizah, predlogih in rešitvah, ki so uokvirile koncept in sistem predšolske vzgoje v vrtcih (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, 1995, Zakon o vrtcih, Šolska zakonodaja,1996), kot tudi v sprejetih načelih in ciljih vsebinske prenove celotnega sistema vzgoje in izobraževanja (Izhodišče kurikularne prenove, Nacionalni kurikularni svet, 1996).«V Kurikulu za vrtce so prepoznavna tako temeljna načela in cilji predšolske vzgoje ter tudi spoznanja, da otrok dojema in razume svet celostno, da se razvija in uči v 7

25 aktivni povezavi s svojim socialnim in fizičnim okoljem, da v vrtcu v integraciji z vrstniki in odraslimi razvija lastno družbenost in individualnost. V Kurikulu za vrtce so predstavljeni cilji Kurikula za vrtce in iz njih izpeljana načela, temeljna vedenja o razvoju otroka in učenju v predšolskem obdobju ter globalni cilji in iz njih izpeljani cilji na posameznih področjih, predlagani primeri vsebin dejavnosti na posameznih področjih ta področja med seboj povežejo in jih postavijo v kontekst dnevnega življenja otrok v vrtcu. Nekatere medpodročne dejavnosti, kot so moralni razvoj, skrb za zdravje, varnost, prometna vzgoja, se, prepletajo skozi vsa področja in so del načina življenja in dela v vrtcu. Kurikulum za vrtce je namenjen vzgojiteljem, pomočnikom vzgojitelja, ravnateljem in svetovalnim delavcem. S skupno rabo strokovne literature in priročnikov omogoča strokovno načrtovanje in kakovostno predšolsko vzgojo v vrtcu (Kurikulum za vrtce, 1999: 7,8) Področje narave Področje narave sestavlja več komponent, ena od teh je tehnika in tehnologija v vrtcu. Cilji, ki jih najdemo v kurikulumu s področja narave in se nanašajo na tehniko in tehnologijo, so: Otrok: spoznava, da ima urejanje prostora in lega predmetov določen namen, odkriva različna gibanja glede na trajanje in glede na hitrost, spoznava, kaj gibanje povzroči in kaj gibanje vzdržuje, odkriva in spoznava lastnosti teles (predmetov), prepoznava, posnema in uporablja tehnične predmete in procese ter spoznava njihov namen in pomen, uri se v različnih tehničnih opravilih in razvija tehnično ustvarjalnost, razvija predstavo o nastajanju odpadkov ter pomenu in možnostih predelave, otrok spoznava različne načine zbiranja, shranjevanja in prenosa informacij, spoznava delovni in tehnični proces in razvija primeren odnos do dela in organizacijske sposobnosti (Kurikulum za vrtce, 1999: 57, 58). 8

26 Dejavnosti s področja narave, ki zajemajo tehniko Otrok: se igra s tehničnimi predmeti (ura, zvonec idr.) ter uporablja različna orodja (kladivo, lopata idr.), opazuje živa bitja s pomočjo povečeval (npr. ročna lupa, stereo mikroskop) in se pogovarja o tem, kaj bi lahko videl z močnejšo lečo, opazuje rastline in živali, spoznava različne materiale in jih primerja med seboj (npr. usnje, les, kovina, kamen, plastika), raziskuje izvor različnih materialov oziroma predmetov, kot so kožuh, usnje, les, kamenje, kovina, plastika), se igra z elastiko, zvija žico ipd. ter ugotavlja lastnosti (elastičnost, plastičnost, trdoto idr.), izdeluje mlinčke in ladjice ter se igra z vodnimi tokovi, zapornicami, črpalkami itn. (Kurikulum za vrtce, 1999: 59, 60, 61) Vloga odraslih Vloga vzgojiteljev in vseh ostalih odraslih je, da sami pokažejo pozitiven odnos do narave in raziskovanja in s tem dajejo pozitiven vzor otrokom. Pri odkrivanju narave moramo dati otrokom možnost in spodbudo, da sprašujejo, opazujejo, raziskujejo, eksperimentirajo, opisujejo in razlagajo. Hkrati jim omogočamo, da iz narave prinašajo živa bitja in predmete ter jih opazujejo in jih nato v naravo tudi vračajo, saj s tem otroke navajamo na varno in spoštljivo ravnanje z živimi bitji. Otroke navajamo, da lahko s poskusom ugotavljajo lastnosti živih bitij ter jih spodbujamo, da pri opazovanju uporabljajo vsa možna čutila (Kurikulum za vrtce, 1999: 61, 62, 63). 2.4 Uvod v mikroskopiranje Če je kaj, česar naravoslovec ne more pogrešati, je to povečevalno steklo. Uporabimo ga, če si želimo ogledati številne člene čebelje tipalnice ali prešteti prašnike cveta, itd. Določanje majhnih organizmov v naravi je brez povečevalnega stekla nemogoče. Sicer pa nam leče razkrijejo prelepe vzorce in tvorbe tako rastlin kot živali in celo predmetov v vsakdanjem življenju. 9

27 Povečevalnih stekel je cela vrsta, vsako je namenjeno določenemu načinu uporabe in ima določene prednosti. Veliko okroglo povečevalno steklo za branje poveča le dva- do trikrat, zato ni primerno za opazovanje drobnih struktur na organizmih. Primernejše je za opazovanje drevesnih debel in drugih površin ter večjih žuželk. Lečo za branje lahko pritrdimo na upogibljivo stojalo, da lahko z rokama predmet premikamo in tudi rišemo. Pri delu v naravi je najbolje uporabljati ročno povečevalno steklo. To nam določeno stvar poveča za 5- do 20-krat. Za naravoslovce niso primerna povečala, ki povečajo manj kot 8-krat. Slika 1: Povečevalno steklo (Hartis 2013) Specialisti za zelo drobne živali in žuželke potrebujejo 15-kratne povečave. Močnejša povečevalna stekla je potrebno predmetom bolj približati, zato lahko opazujemo le manjši del predmeta. Povečava je vtisnjena na robu povečevalnega stekla. Povečevalna stekla je potrebno tudi vzdrževati, vendar je to vzdrževanje preprosto, saj jih občasno očistimo s čistim žepnim robčkom ali s posebnim papirjem za čiščenja stekel (Chinery, 1989: 18). Slika 3: Naglavna lupa (Ena A 2013) Slika 2: Urarsko povečevalno steklo (Horex 2013) 10

28 2.4.1 Mikroskop Mikroskop je optična naprava, ki nam omogoča, da natančneje in globlje opazujemo strukturo določenega objekta kot s prostim očesom. Mikroskop uporabljamo pri raznih vedah, npr. v botaniki, zoologiji, histologiji, patologiji, bakteriologiji, kemiji, metalografiji idr. (Bavdek,1980: 3). Mikroskope delimo na enostavne in sestavljene. Enostavni mikroskop ali lupa je sestavljen iz ene leče ali enega lečnega sistema, medtem ko je sestavljeni mikroskop iz vsaj dveh lečnih sistemov grajena optična priprava. Sestavljeni mikroskop na kratko v praksi imenujemo kar mikroskop. Po obliki so si svetlobni mikroskopi precej podobni in so zgrajeni v glavnem iz sestavin, razlikujejo se po posameznostih. Glede na uporabo lahko mikroskope razvrstimo v tri skupine: šolske, laboratorijske (rutinske) in raziskovalne. Glede na število okularjev razlikujemo: monokularne (gledamo z enim očesom) in binokularne (gledamo z obema očesoma) (Bavdek,1980: 9). Za zahtevnejše optične raziskave so na voljo še ostali raziskovalni mikroskopi, kot so: univerzalni raziskovalni mikroskop, fazno kontrastni in anoptral kontrastni mikroskop, flourescenčni in polarizacijski mikroskop, stereoskopski mikroskop, interferenčni mikroskop, ultravijolični mikroskop, zrcalni mikroskop, elektronski mikroskop, ionski mikroskop (Bavdek,1980: 10). 11

29 2.4.2 Opis nekaterih tipov mikroskopov Mikroskopiranje v temnem polju Objekte tu opazujemo s pomočjo svetlobe, ki se na njihovi površini odbije oziroma se razprši. Tovrsten mikroskop ima poseben kondenzor, s katerim preparat osvetlimo od strani, tako direktni žarki ne padejo v objektiv. Zato je vidno polje temno. Ta tip mikroskopa uporabljamo za opazovanje prozornih struktur pa tudi drobnih gibajočih se objektov. Faznokontrastni mikroskop Slika 4: Faznokontrastni mikroskop (Ant 2013) Uporabljamo ga za opazovanje prozornih struktur, ki se med seboj razlikujejo le v optični gostoti oziroma lomnem količniku. Omogoča nam opazovanje struktur in dogajanj v živi celici, ne da bi jo obarvali. Ta mikroskop spremeni razlike v fazi svetlobnega valovanja, ki jih naše oko ne zazna. Ta tip mikroskopa ima v primerjavi z navadnim svetlobnim mikroskopom kolobarjasto kondenzorjevo zaslonko in fazno ploščico v objektivu. Fazna ploščica je steklena ploščica, ki ima zabrušen kolobarjast utor. Zaslonka prepušča kolobar svetlobe, s katerim osvetlimo preparat. Žarki se v preparatu uklanjajo, tako da nastanejo direktni in uklonski žarki. Struktura, ki je optično gostejša, je na sliki videti temnejša (pozitivni fazni kontrast). Posebna modifikacija faznikontrastnega mikroskopa je interferenčni mikroskop. Polarizacijski mikroskop Pri tem mikroskopu preparat osvetlimo s polarizirano svetlobo. Omogoča nam opazovanje dvolomnih struktur, v katerih se svetloba ne širi v vseh smereh z enako hitrostjo in zato lahko nekoliko zasukajo ravnino nihanja polarizirane svetlobe. To so strukture, v katerih so molekule zelo pravilno urejene. Polarizacijski mikroskop ima med izvorom svetlobe in preparatom vgrajen polarizator, ki polarizira svetlobo, s katero osvetljujemo preparat. Med objektivom in okularjem je 12

30 vgrajen analizator, ki zadrži vso svetlobo, ki jo prepušča polarizator. Vidno polje je temno. Svetlejši so deli preparata, v katerih se smer širjenja polarizirane svetlobe spremeni zaradi strukturne urejenosti in to svetlobo potem analizator delno prepusti. Slika 5: Polarizacijski mikroskop (Tvrtka CSS 2013) Fluorescenčni mikroskop Slika 6: Fluorescenčni mikroskop (Spathoptic 2013) Namenjen je opazovanju preparatov, v katerih so prisotne molekule, ki fluorescirajo, to pomeni, da absorbirajo svetlobo krajše valovne dolžine in oddajajo svetlobo daljše valovne dolžine. Svetlobo, ki fluorescenco povzroči, imenujemo vzbujevalna svetloba, svetlobo, ki jo fluorescirajoča snov oddaja, pa imenujemo fluorescentna svetloba. Za osvetlitev preparata v fluorescenčnem mikroskopu uporabljamo živosrebrno žarnico, ki ob vidni svetlobi oddaja tudi svetlobo krajših valovnih dolžin v ultravijoličnem delu spektra svetlobe. Sodobni fluorescenčni mikroskopi preparat osvetljujejo od zgoraj 13

31 skozi objektiv, torej objektiv opravlja nalogo kondenzorja in objektiva. Med žarnico in preparatom je nameščen vzbujevalni filter, s katerim iz svetlobe, ki jo žarnica oddaja, ločimo tisti del spektra, ki v preparatu povzroči največjo fluorescenco. Ta svetloba lahko poškoduje oči, zato je pred okularjem nameščen še zaporni filter, ki prestreže vso vzbujevalno svetlobo. Vidno polje pri tem mikroskopu je zato temno, vidimo le tiste dele preparata, ki fluorescirajo, saj to svetlobo zaporni filter prepusti. Konfokalni mikroskop Tovrsten mikroskop nam poleg dvodimenzionalne slike lahko da še informacijo o tretji dimenziji celice ali tkiva. Osnova konfokalnega mikroskopa je fluorescenčni mikroskop. Razlika med mikroskopoma je v tem, da pri konfokalnem mikroskopu ne osvetljujemo celotnega preparata hkrati, pač pa z laserskim žarkom po točkah pregledujemo preparat v določeni optični ravnini. Vzpodbujeno fluorescentno svetlobo iz posameznih točk sprejme detektor, ki informacijo preko računalnika pretvori v sliko. Konfokalni mikroskop nam torej omogoča pregledovanje več sto µm debelih preparatov. Iz optičnih rezin preparata pa lahko sestavimo tridimenzionalno sliko tkiva. Slika 7: Konfokalni mikroskop (Trivax 2001) 14

32 Stereoskopski mikroskop S tem mikroskopom opazujemo predmet z obema očesoma hkrati skozi dva ločena objektiva in okularja, zato slika, ki jo dobimo ustreza prostorskemu vtisu normalnega gledanja. Slika je tudi pri tem mikroskopu obrnjena. Primeren je zlasti za opazovanje manjših organizmov v celoti ali pa koščka tkiva med poskusom. S tem mikroskopom lahko dosežemo največ 200-kratno povečavo. Stereoskopski mikroskop nima kondenzorja. Predmet je lahko osvetljen od zgoraj ali pa presvetljen od spodaj. Slika 8: Stereoskopski mikroskop (Gd dizajn 2006) Invertni mikroskop Uporaben je predvsem pri delu s celičnimi strukturami, ker omogoča direktno opazovanje celic v posodi, v kateri rastejo. Objektivi so nameščeni pod mizico, zato višina posode ne ovira izostrovanja slike tudi pri objektivih z večjimi lastnimi povečavami in majhnimi delovnimi razdaljami. Preparat je osvetljen od zgoraj ali pa presvetljen od spodaj. 15

33 Slika 9: Invertni mikroskop (Biomedikal 2006) Presevni (transmisijski) elektronski mikroskop Namenjen je predvsem proučevanju ultrastrukture celice, ker ima veliko večjo ločljivost od svetlobnega mikroskopa. Slika nastane s pomočjo hitrih elektronov, ki imajo pri veliki hitrosti lastnosti valovanja z zelo kratko valovno dolžino. Slika nastane zaradi različnega sipanja elektronov na atomih z različnimi atomskimi števili, ki so na različnih mestih v preparatu. Elektronski mikroskop ima sistem elektromagnetnih leč, ki imajo enako funkcijo kot steklene leče v svetlobnem mikroskopu. 16

34 Slika 10: Presevni elektronski mikroskop (Biotehniška fakulteta 2010) Vrstični (»scanning«) elektronski mikroskop Ta nam omogoča neposredno opazovanje površine preparata. Snop primarnih elektronov izhaja iz katode, ki jo segreva električni tok. Ta elektronski žarek od točke do točke otipava površino preparata in sproži oddajanje signalov različnih vrst s površine preparata. Eden od teh signalov je tudi oddajanje sekundarnih elektronov, ki jih zbira detektor. Ta je nameščen v neposredni bližini površine preparata. Sekundarne elektrone scintilator spreminja v fotone, ti pa se na fotopomnoževalki pretvorijo v električni signal, ki ga na monitorju zaznamo kot sliko površine preparata (Osnove celične bio; Vranič, Pšeničnik, Romih: 2000: 11-14). Slika 11: Vrstični elektronski mikroskop (Biotehniška fakulteta 2010) 17

35 2.4.3 Zgradba mikroskopa Mikroskop je zgrajen iz mehaničnih in optičnih delov. Bistveni so optični deli, medtem ko mehanični ali stativ oblikujejo ogrodje optičnim delom in pomagajo pri mikroskopiranju. Mehanični deli ali stativ mikroskopa 1. Noga ali podstavek je spodnji del mikroskopa, ki nosi ostale dele in daje mikroskopu stabilnost. Je masivna in ponavadi ima obliko podkve, lahko pa je tudi iz divergentnih krakov, katerima je ob stičišču dodan tretji krak (noga v obliki črke Y). 2. Stojalo ali nosilec tubusa je pritrjen na podstavek z nagibnim sklepom, ki omogoča nagibanje zgornjega dela mikroskopa in s tem lažje mikroskopiranje. Nekateri mikroskopi imajo tubus že nagnjen, zato mikroskopa ni potrebno nagibati in je stojalo nepregibno pričvrščeno na podstavek. Nosilec tubusa nosi v zgornjem delu tubus, v spodnjem je pričvrščena nanj objektna mizica. 3. Tubus je kovinska cev, ki ima na spodnjem koncu pripet vrtljiv revolver z objektivi, v zgornji konec tubusa se vstavi okular. Tubus ima pri večini mikroskopov zobnik in drsni ploskvi, kar mu omogočata gibanje v vertikalni smeri po ustreznih drsnih ploskvah nosilca tubusa. V zarezi nosilca tubusa je zobati vijak (sestavni del makrometrskega vijaka), katerega zobje se ujemajo z zobnikom tubusa. Sodobni mikroskopi, ki imajo poševen tubus, imajo v vertikalni smeri gibljivo mizico. Mehanična dolžina tubusa je pri večini mikroskopov stalna, in sicer 160 mm. Nekateri mikroskopi imajo tudi dvodelni tubus. 4. Revolver je pripet na spodnji del tubusa tako, da se lahko krožno premika. Na njem pričvrščene objektive lahko po svoji volji postavljamo v optično os mikroskopa. 5. Mizica ali objektna mizica. Nanjo položimo preprarat ali objekt, ki ga želimo mikroskopirati. Mizica je okrogla ali štirioglata in ima lahko mehanizem za premikanje preparata v horizontalni ravnini. Pri sodobnih mikroskopih je mizica premakljiva tudi v vertikalni smeri, to je pomembno zaradi fokusiranja predmetov. Z makrometrskim in mikrometrskim vijakom tako ne premikamo tubusa, temveč mizico. 6. Vijaki za premikanje so makrometrski, mikrometrski in kondenzorjev vijak. 18

36 Mikroskop ima dva vijaka za fokusiranje objektivov. Večji, makrometrski vijak, nam služi za grobo premikanje tubusa oz. mizice, predvsem v kombinaciji z objektivi velike lastne povečave. Izdelani so tudi mikroskopi z enim vijakom, s katerim grobo premikamo tako, da ga vrtimo, sliko pa izostrimo v vidnem polju s pomiki vijaka naprej in nazaj (Bavdek,1980: 11,12,13). Slika 12: Sestavni deli mikroskopa (Gimnazija Vič 2002) Optični deli mikroskopa Objektiv in okular sta bistveni sestavini optičnega dela mikroskopa, medtem ko so kondenzor in drugi deli pomožni dodatki. Osnovni pogoj za uspešno mikroskopiranje je, da so vsi ti elementi centrirani na skupno optično os. To pomeni, da se optična os vsakega posameznega dela optike mikroskopa ujema z optično osjo celotnega mikroskopa. 1. Objektiv je zgrajen iz kovinskega valja, v katerem je vgrajen centriran sistem leč. V zgornjem delu kovinskega valja so navoji, ki služijo za pričvrstitev objektiva na revolver. Sodobni objektivi imajo poleg naziva firme vgravirane še 19

37 nekatere oznake, npr. lastno povečavo, numerično aperturo, mehanično dolžino tubusa itd. 2. Okular je tudi iz kovinskega valja, ki nosi navadno dve centrirani leči. Leži v zgornjem delu tubusa in skozenj gledamo v mikroskop. Ker je pri očesu, ga imenujemo okular. Okularji imajo vgravirano lastno povečavo in ime podjetja, ki ga je izdelalo. Pomožni elementi optičnega dela mikroskopa 1. Kondenzor nam omogoča enakomerno osvetlitev vidnega polja, predvsem pa je potreben za mikroskopiranje z objektivi, ki imajo višjo numerično aperturo od 0,2. Kondenzor je pritrjen na ogrodje mikroskopa z nosilcem kondenzorja, ki je gibljiv v vertikalni smeri. 2. Iris ali zaslonka je pripomoček, ki je koristen pri manjših in večjih povečavah. Z delno priprto zaslonko pri mali povečavi zavarujemo oči pred premočno svetlobo in tudi vplivamo na kvaliteto slike. Predvsem je pomembno doziranje svetlobe pri večjih povečavah. 3. Filter leži v premakljivem okvirčku za filtre. Uporabljamo ga, kadar mikroskopiramo pri umetnem izvoru svetlobe. Z njim dosežemo svetlobo, ki je podobno obarvana kot dnevna svetloba. 4. Zrcalo je na eni strani ravno, na drugi vdolbljeno. Gibljivo je v vseh smereh. Kadar mikroskopiramo brez kondenzorja in pri numerični apertudi objektiva do 0,2, uporabimo vdolbljeno zrcalo. Kadar pa mikroskopiramo s kondenzatorjem, praviloma potrebujemo ravno zrcalo. Nekateri mikroskop imajo namesto zrcala vgrajeno električno napeljavo z žarnico (Bavdek,1980: 14, 15, 16) Zakaj potrebujemo mikroskop Ko gledamo nek predmet s prostim očesom, ga vidimo pod določenim kotom, ki ga določata skrajna žarka predmeta in ga imenujemo zorni kot. Zato se nam zdi predmet iste velikosti v različnih razdaljah različno velik. Vsak predmet ima poleg stvarne velikosti tudi dozdevno ali prividno velikost, ki je odvisna od oddaljenosti predmeta od opazovalca oziroma od velikosti zornega kota. Če želimo videti nek predmet ostro in brez naprezanja očesa, ga moramo gledati z določene razdalje, ki jo imenujemo razdalja jasnega vida. Ta razdalja je pri normalnem človeškem očesu 25 cm in jo imenujemo normalna vidna razdalja. Da določen predmet vidimo jasno v različnih razdaljah, je pripisati akomodaciji očesa, kar je sposobnost očesa, da se prilagaja 20

38 različnim vidnim razdaljam. Najbližja točka, do katere se oko mladega človeka lahko akomodira, je oddaljena cm od očesa. Mikroskop je priprava, ki nam omogoča gledanje predmetov pod veliko večjim zornim kotom kot prosto oko. Z optičnimi deli mikroskopa torej umetno povečujemo zorni kot (Bavdek,1980:17) Idealne leče Glavni sestavni del mikroskopa so leče. Optična leča je prozorno telo, omejeno z dvema površinama, ki sta lahko zakrivljeni ali pa je ena zakrivljena, druga ravna. Leče morajo imeti simetrične mejne ploskve glede na optično os. Na splošno delujejo leče na snop svetlobnih žarkov tako, da žarke zbirajo (zbiralne leče) ali pa razpršujejo (razpršilne leče). Glede na obliko lečnih površin razlikujemo naslednje leče: bikonveksna, konkavnokonveksna, plankonveksna (zbiralne leče) in bikonvakna, konveksnokonkavna ter plankokonkavna (razpršilne leče). Prehod svetlobnih žarkov skozi lečo si lahko predstavljamo, če si zamislimo, da je leča grajena iz večjega števila prizmic. Padajoči žarek se tako lomi proti debelejšemu koncu leče. Od zakrivljenosti površine leče ali natančneje od žariščne dolžine leče je odvisna jakost leče. Jakost leče označujemo z recipročno vrednostjo žariščne dolžine, računane v metrih. Jakost leče izražamo v dioptrijah. Leča ima jakost ene dioptrije, če ima žariščno dolžino 1 m. Zbiralne leče označujemo z znakom + (plus), medtem ko razpršilne z (minus) Kako povečuje zbiralna leča? Pri opazovanju določenega predmeta skozi lečo lahko nastavimo številne možnosti, od katerih so pomembne za mikroskopijo predvsem tri: ko je predmet v žariščni ravnini, znotraj žarišča ali izven žarišča. Če postavimo predmet med bikonveksno lečo in njeno žarišče, dobimo dozdevno sliko, ki jo vidimo v razdalji jasnega vida. Ker je dolžina jasnega vida za določeno oko stalna in večinoma znaša 25 cm, je povečava odvisna predvsem od žariščne razdalje. Čim krajša je žariščna razdalja leče, tem večjo sliko nekega predmeta nam posreduje. 21

39 Če je predmet natančno v prednjem žarišču bikonveksne leče, dobimo sliko, ki je neskončno velika in neskončno oddaljena. Tako si lahko razlagamo tudi princip delovanja enostavnega mikroskopa ali lupe. Če je predmet pred prednjim žariščem bikonveksne leče, dobimo obrnjeno, povečano in realno sliko. Čim bližje je predmet prednjemu žarišču leče, tem večja je njena projekcijska slika Napake leč Načeloma bi morala biti slika predmeta natančen posnetek originala, vendar ni vedno tako, kajti leče ne delujejo idealno in v sliki vidimo določene odklone. Temu pravimo napake leč, ki jih je več. Delimo jih na: napake žariščnega izvora (kromatična in sferična aberacija ter kromatična diferenca sferične aberacije) in napake povečevanja (astigmatizem, aplanacija ali izbočevanje, kromatična diferenca povečanja ali distorzija) (Bavdek,1980:23-28) Optično delovanje mikroskopa Pri lupi je odvisna povečava od ene leče ali enega lečnega sistema. Sistem objekta, gledanega skozi mikroskop, je povečava z dvema optičnima sistemoma, objektivom in okularjem. Objekt leži tik pred prednjim žariščem objektiva, ki torej projekcira njegovo realno, obrnjeno in povečano sliko proti okularju. Mikroskopova optika je prirejena tako, da projicira objektiv svojo sliko v ravnino prednjega žarišča okularja oziroma tik za njo, potem pa okular deluje optično kot lupa in posreduje očesu že povečano projekcijsko sliko objektiva pod še večjim zornim kotom. Koristna in prazna povečava Celotna ali totalna povečava mikroskopa, ki je zmnožek povečav objektiva (primarna povečava) in okularja, mora biti vsaj 500-krat večja od numerične aperture objektiva. To povečavo imenujemo koristna povečava mikroskopa. Če se povečave večajo nad mejami, takšno povečevanje imenujemo prazno ali jalovo povečevanje. 22

40 Totalna povečava mikroskopa Povečavo označujemo kot tisto število, ki nam pove, kolikokrat je mikroskopova slika videti večja od objekta, če bi bil ta v dejanski velikosti oddaljen 25 cm od očesa kratna povečava nam torej pove, da vidimo sliko npr. 1 mm velikega objekta, ki naj bi bil opazovan z razdalje 25 cm, veliko 100 mm (in ne 1 mm). Povečanost slike je odvisna od lastnih povečav objektiva in okularja. Z medsebojno pomnožitvijo obeh vrednosti dobimo celotno ali totalno povečavo mikroskopa (Bavdek,1980: 34,35) Težave pri mikroskopiranju Težav pri mikroskopiranju je lahko več, največkrat jih imajo začetniki. Ena izmed težav je lahko nezadostno osvetljeno vidno polje, vzroki temu so lahko: pretesno zaprta slepica, preveč spuščen kondenzor ali nepravilno nameščeno zrcalo. Druga težava je neenakomerno osvetljeno vidno polje. To se pripeti, kadar objektiv ni učvrščen natančno v optični osi mikroskopa, kondenzor ni dovolj centriran in zrcalo je nepravilno nameščeno. Pojavijo se lahko tudi temne proge v vidnem polju zaradi nepravilno nameščenega zrcala, previsoko nastavljenega kondenzorja ter prstnih odtisov na žarnici, lečah ali preparatu. Pri mikroskopiranju je lahko slika tudi nejasna zaradi premočnega doziranja svetlobe, napake prepariranja, zaradi neprimerne debeline predmetnega ali pokrovnega stekla, nepravilno nameščenega preparata, umazanih leč objektiva ali okularja ter poškodovane čelne leče objektiva (Bavdek,1980: 39). 23

41 3 EMPIRIČNI DEL 3.1 Tehniške dejavnosti v vrtcu in namen naloge Spoznavanje mikroskopa in njegova uporaba v praksi ter medpredmetno povezovanje z ostalimi področji kurikula sodi med tehniške dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu predstavljam primere izvedenih tehničnih dejavnosti, kjer smo uporabljali mikroskop. Otroci naj bi se v predšolskem obdobju seznanili tudi s tehničnimi predmeti, med drugim z mikroskopom. Namen izbrane naloge je bil, da otrokom pripravim dejavnosti, ki jih bodo seznanile najprej s preprostimi pripomočki, ki nam pomagajo, da stvari vidimo večje (lupe), nato še s samim mikroskopom. Otroci naj bi se seznanili z nekaj osnovnimi deli mikroskopa (okular, mizica, gumb za dvigovanje in spuščanje mizice) in se naučili, kako mikroskop uporabljamo, kako vanj pravilno gledamo. Namen je tudi, da otroci vedo, za kaj se mikroskop uporablja in kaj vidimo, kakšno sliko nam pokaže mikroskop. Skozi dejavnosti sem opazovala tudi, kako dolgo so otroci sodelovali pri aktivnosti opazovanja z mikroskopom. 3.2 Raziskovalne hipoteze Otrok že v predšolskem obdobju rad dela z mikroskopom. Otrok je sposoben prepoznati nekaj osnovnih delov mikroskopa. Otrok lahko nariše mikroskop in pripomočke za delo tako, da jih gleda in riše. Otrok je sposoben samostojno opazovati sliko in komentirati videno. Otrok razume sliko, ki jo vidi pod mikroskopom. Opis raziskovalne metode Vse podatke sem pridobivala osebno z izvajanjem dejavnosti z otroki. 3.3 Predstavitev vzorca V raziskavo je bila vključena skupina Sovice. To je 24 otrok, letnika 2006 in Od tega je bilo 12 dečkov in 12 deklic. Vsi razen enega, so že obiskovali vrtec. Otroci so bili stari v času raziskave 5-6 let. Otroci so se tehničnih dejavnosti veselili in se jih udeleževali. Otrokom so bili mikroskopi nekaj novega, zato sem dala še večji poudarek 24

42 temu, da otroci čim bolj spoznajo mikroskop. Ob koncu dejavnosti so otroci poznali sestavne dele mikroskopa, vedeli, čemu služi. Skozi dejavnosti je bilo razvidno, da otroci znajo gledati v mikroskop in samostojno komentirajo videno. Moja raziskava je bila izvedena v najstarejši skupini otrok vrtca Senovo. Sodelovali smo celotno preteklo šolsko leto, tako da sem otroke dobro poznala. Ker je bila to moja prva zaposlitev, sem poskušala čim bolje opraviti zastavljene cilje in otrokom ponuditi bogate dejavnosti, ki bodo vsebovale nekaj novega. Z mentorico sem se posvetovala glede tega, kaj otroci o tem že vedo in kako naj jim predstavim celotno temo, da bom dosegla načrtovani cilj. Dejavnosti sem izvajala v jesenskem času. 3.4 Način zbiranja podatkov Podatke za raziskavo sem pridobila na različne načine, in sicer: Najpogostejša metoda je bila opazovanje otrok pri dejavnostih in zapisovanje njihovih odzivov, časa sodelovanja, poteka predvidenih dejavnosti. Zapisano sem uporabila pri pisanju diplomske naloge. Pri dejavnostih sem otroke fotografirala. Fotografije sem uporabila pri analizi dogodkov. 25

43 3.5 Praktični nastopi Spoznavanje in uvajanje mikroskopa VRTEC: Vrtec XIV. divizije Senovo SKUPINA: Sovice (5-6 let) PODROČJE: Narava tehnika in tehnologija TEMA: Uporaba mikroskopa ENOTA: Seznanjanje z literaturo in iskanje gradiva za mikroskopiranje DATUM: IZOBRAŽEVALNI, VZGOJNI IN PSIHOMOTORIČNI CILJI: GLOBALNI CILJI Spoznavanje tehničnih predmetov in razvijanje spretnosti na področju tehnike in tehnologije, spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave. OPERATIVNI CILJI Otrok: se v naravoslovno-tehničnem kotičku preko knjižnega gradiva seznani z lupami in mikroskopi, v krogu sodeluje v pogovoru o lupah ter mikroskopih, v naravi išče živa bitja in predmete, primerne za mikroskopiranje. 26

44 Metode dela Seznanjanje, pogovor, razlaga, opazovanje. Oblike dela Frontalna, skupinska, sodelovalno učenje. Delovne tehnike Seznanjanje, iskanje, delo s povečevalnim steklom. Strategija vzgojno - izobraževalnega dela (zvrst dela): Novi pojmi in posplošitve: povečevalno steklo-lupa, mikroskop. Korelacija: družba, promet, umetnost. Orodja in naprave Zarisno in merilno orodje: / Obdelovalno orodje: posodice za zbiranje živali in predmetov iz narave, pincete. Gradiva: posodice za zbiranje živali in predmetov iz narave, pincete. Varstvo pri delu: organizacija in stabilizacija kotička za zgodnje učenje tehnike. Učna sredstva: Gradivo iz pripomočkov na temo mikroskopov in povečevalnih stekel. Učni pripomočki: povečevalna stekla, posodice, pincete, mikroskop. Viri: Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za šolstvo. Papotnik, A. (1999). Didaktika zgodnjega učenja in poučevanja tehnike in tehnologije. Ljubljana: DZS. 27

45 Zaporednost didaktičnih komponent učnega procesa Uvajanje, usvajanje, preverjanje. MOTIVACIJA V igralnici pripravim naravoslovni kotiček, v katerem se nahaja gradivo glede uporabe povečevalnih stekel in mikroskopa. Po prihodu v vrtec, otroke spodbudim, da sedejo v kotiček in pogledajo, kaj vse je v kotičku. DEJAVNOSTI 1. V jutranjem krogu začnemo pogovor o tem, ali se je v igralnici kaj spremenilo, kaj je drugače. Povprašam jih, kaj so našli v kotičku in ali to že poznajo ali ne. Nato pokažem slike ter tudi realne predmete in povem kako se kaj imenuje, otroke vprašam, če vedo, za kaj se uporablja določen predmet. S pogovorom jih usmerjam, da sami razmišljajo za kaj se kateri predmet uporablja. 2. Ko spoznamo vse pripomočke, se odpravimo ven na bližnji travnik. S sabo vzamemo posodice in lupe ter tam iščemo živali ali zanimive predmete, ter jih gledamo pod lupo. Otroci iščejo v skupinah po 4-5. Ko naberemo dovolj materiala, vsi pogledamo vse, seveda pod lupo in se pogovorimo, kaj vidimo. 3. Ko se vrnemo, pod stoječo lupo pogledamo vse kar smo našli in se pogovorimo o tem, kaj vidimo. ZAKLJUČEK Skupaj na polico pospravimo vse najdeno, da je pripravljeno za mikroskopiranje. Otroci še v toku dneva lahko s prostim očesom opazujejo. ANALIZA V jutranjem krogu so otroci takoj opazili nove slike, ki so prikazovale mikroskope, zanimalo jih je tudi kako se imenujejo naravoslovni pripomočki, ki so bili razstavljeni na mizi. Začeli smo pogovor in predstavila sem jim vsak pripomoček posebej, nato smo pogledali še slike in se pogovorili, prikazujejo. Ko smo se odpravili ven, smo se na terenu razdelili v manjše skupine po 4 ali 5 in vsaka skupina je dobila posodico za nabiranje živali in rastlin ter pinceto za pobiranje le-teh. Najdeno smo prinesli v vrtec in si takoj ogledali s prostim očesom. Kasneje sem jim prinesla stoječe povečevalno 28

46 steklo, skozi katerega so gledali najdeno. Otroci so z zanimanjem opazovali in komentirali videno. Nato smo skupaj pospravili na primerno mesto. Slika 13: Kotiček s slikami (Sotošek 2013) 29

47 Slika 14: Otroci raziskujejo (Sotošek 2013) Slika 15: Pripomočki in nabrane reči (Sotošek 2013) 30

48 Slika 16: Deklica opazuje žival pod povečevalnim steklom (Sotošek 2013) 31

49 Analiza časovnega sodelovanja otrok pri dejavnostih v prvem dnevu Graf 1: Prikaz časovne aktivnosti otrok v prvem dnevu (Sotošek 2013) Prvi dan je bilo prisotnih 21 otrok. V tem dnevu so tekle skupne dejavnosti, ki so trajale približno 2 uri. Pri dejavnostih sem si sprotno beležila otrokovo zanimanje za dejavnosti in čas, ki so ga posvetili dejavnostim. Dejavnosti so bile raznolike, zato otrokom ni bilo dolgčas. Prvi dan sem dejavnosti razdelila na tri različne časovne enote, ki omejujejo otrokovo sodelovanje. Ugotovila sem, da je največ otrok, kar 71 % pri dejavnostih aktivno sodelovalo dve uri. 19 % otrok je sodelovalo uro in pol le 10 % otrok je pri aktivnostih aktivno sodelovalo le eno uro. Ocenjujem, da je bilo splošno sodelovanje dobro. 32

50 3.5.2 Spoznavanje mikroskopa TEMA: Uporaba mikroskopa ENOTA: Spoznavanje mikroskopa DATUM: IZOBRAŽEVALNI, VZGOJNI IN PSIHOMOTORIČNI CILJI: GLOBALNI CILJI Spoznavanje tehničnih predmetov in razvijanje spretnosti na področju tehnike in tehnologije, spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave. OPERATIVNI CILJI Otrok: se seznani z mikroskopom, opazuje in posluša sestavne dele mikroskopa, nariše mikroskop in ostale uporabljene pripomočke. Metode dela Seznanjanje, pogovor, razlaga, opazovanje. Oblike dela Frontalna, skupinska. Delovne tehnike Seznanjanje, opazovanje, risanje. 33

51 Strategija vzgojno - izobraževalnega dela (zvrst dela): Novi pojmi in posplošitve: mikroskop, krovno steklo, objektivno steklo. Korelacija: umetnost. Orodja in naprave Zarisno in merilno orodje: / Obdelovalno orodje: mikroskop. Gradiva: mikroskop. Varstvo pri delu: organizacija in priprava spoznavanja z mikroskopom. Učna sredstva: mikroskop. Učni pripomočki: mikroskop. Viri: Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za šolstvo. Papotnik, A. (1999). Didaktika zgodnjega učenja in poučevanja tehnike in tehnologije. Ljubljana: DZS. Zaporednost didaktičnih komponent učnega procesa Uvajanje, usvajanje, preverjanje. MOTIVACIJA Posedemo se v jutranji krog in se skupaj z otroki spomnimo, kaj smo delali prejšnji dan. Nato povem, da sem danes s sabo prinesla napravo, s katero lahko opazujemo živali in rastline, ki smo jih poiskali. Vprašam jih ali vedo, kako se ta aparat imenuje in jim tudi pomagam. Nato v sredino kroga prinesem dva različna mikroskopa. DEJAVNOSTI 1. Otrokom najprej predstavim mikroskop, ki ga bomo mi uporabljali. Pokažem osnovne dele mikroskopa, kako v mikroskop gledamo in na kaj moramo biti pozorni. Nato pokažem še drugi mikroskop, objektivno in krovno steklo. Kako ravnamo s tem in za kaj uporabljamo ta mikroskop ter kaj lahko z njim gledamo. Na koncu še enkrat ponovimo: dele mikroskopa, kako gledamo v mikroskop in na kaj moramo biti pozorni. 34

52 2. Otroci se posedejo za mize in razdelim jim A4 liste ter barvice. Dam jim navodilo, da narišejo ali mikroskop ali pripomočke, ki smo jih uporabljali prejšnji dan. Mikroskop postavim na mizo, da ga vsi vidijo. ZAKLJUČEK Ko bodo otroci narisali, bom mikroskopa pospravila, otroci bodo pospravili barvice in prinesli svoje risbe. ANALIZA V jutranjem krogu smo se spomnili, kaj smo delali prejšnji dan. Nato sem v sredo kroga prinesla dva različna mikroskopa, nisem še povedala imen. Za ime te aparature sem vprašala otroke in dobila različne in zanimive odgovore. Otroci so rekli, da so to očala, aparat za povečanje živalic, da je to za to, da bolje vidimo itd. Navsezadnje sem jim povedala, da gre za mikroskop, ki nam poveča nek preparat, ki ga postavimo na mizico in si ga želimo podrobneje ogledati. Nato smo začeli s spoznavanjem mikroskopa. Najprej smo spoznali stereoskopski mikroskop. Pokazala sem, kje gledamo vanj in kako gledamo vanj, da dobro vidimo ter kam namestimo stvar, ki jo želimo gledati. Nato smo si ogledali še polarizacijski mikroskop. Tudi tu sem povedala in pokazala, kako se vanj gleda. Pokazala sem še ostale dele, katere stereoskopski mikroskop nima. Gre za gumb, ki se vrti in premika mizico gor in dol. Povedala sem, da na tem mikroskopu ne moremo gledati istih stvari kot na prejšnjem ter zakaj. Zato sem jim predstavila in pokazala od blizu objektivno in krovno steklo. Otroci so bili presenečeni nad tankostjo krovnega stekla. Nato smo še enkrat hitro preleteli glavne dele mikroskopa, ki so pomembni, da jih otroci poznajo. Gre predvsem za okular, v katerega gledajo, in mizica, kamor se položi preparat. Njihova naslednja naloga je bila, da narišejo karkoli izmed pripomočkov, ki smo jih uporabljali pri nabiranju živalic in rastlin, na mizo sem položila tudi mikroskop, da so ga lahko narisali. Narisali so lahko tudi to, kar smo nabrali. Otroci so po končanem risanju pospravili barvice, liste so prinesli na mizo. 35

53 Slika 17: Otrokom prinesem nekaj novega (Sotošek 2013) Slika 18: Stereoskopski in polarizacijski mikroskop (Sotošek 2013) 36

54 Slika 19: Otroci si ogledujejo mikroskopa (Sotošek 2013) Analiza časovnega sodelovanja otrok pri dejavnostih v drugem dnevu Graf 2:Prikaz časovne aktivnosti otrok v drugem dnevu (Sotošek 2013) 37

55 Drugi dan je bilo prisotnih 17 otrok. Izvedene dejavnosti so potekale skupno in trajale približno eno uro. Sproti sem beležila otrokovo zanimanje za dejavnosti in čas, ki so ga posvetili dejavnostim. Dejavnosti so bile raznolike, a so se vse navezovale. Tudi drugi dan sem dejavnosti razdelila na tri različne časovne enote, ki omejujejo otrokovo sodelovanje. Ugotovila sem, da je največ otrok, kar 82 %, pri dejavnostih aktivno sodelovalo eno uro. 13 % otrok je sodelovalo 40 minut, le 5 % otrok je pri aktivnostih aktivno sodelovalo le 30 minut. Ocenjujem, da je bilo splošno sodelovanje dobro. Analiza otroških risb Slika 20: Otroška risba mikroskopa (Sotošek 2013) Sliko je narisal 5 let, 2 meseca in 10 dni star deček. Risal je tako, da je gledal mikroskopa, ki sta bila postavljena na mizo. Pri risanju je izbral zgolj eno barvo. Ves 38

56 čas med risanjem je pogledoval mikroskop na mizi in videno narisal na list. Ko je zaključil je o svoji risbi povedal, da je spodaj narisal to, kar je pri mikroskopu čisto spodaj (noga), nato se vidi mikroskopska mizica, na vrhu je tisto, kamor gledamo (okular). Slika 21: Otroška risba mikroskopa z lučjo (Sotošek 2013) 39

57 Sliko je narisal 5 let, en mesec in 15 dni star deček. Pri risanju je uporabil več barv. Iz risbe je razvidno, da je narisal vse osnovne dele, predvsem noga, mizica, okular. Kar je bilo pri dečku presenetljivo, je to, da je v spodnjem delu risbe videti nek delček, ki je obarvan z rumeno. Po končanem risanju je povedal, da gre za lučko, ki sveti, da vidimo, ko gledamo. Slika 22: Otroška risba lupe, pincete in stoječe lupe (Sotošek 2013) Sliko je narisal 5 let, 3 mesece in 17 dni star deček, ki je v svojo risbo vključil več predmetov. Najbolj se na sliki vidi povečevalno steklo. Na levi strani je še pinceta, ki smo jo uporabljali, na desni strani spodaj je stoječa povečevalna lupa, ki je narisana od strani. Lepo se vidi spodnji del, nato osrednji del, ki drži zgornji del, kjer je lupa. Na sliki je tudi nekaj živali, ki smo jih opazovali. 40

58 Slika 23: Otroška risba pripomočkov in ujetih živali (Sotošek 2013) Sliko je narisala 5 let, 5 mesecev in 5 dni stara deklica. Narisala je, kako smo na travniku iskali živali za opazovanje in razvidno je, da smo našli mravljo, ki smo jo prijeli s pinceto in dali v lonček, ki je tudi narisan v zgornjem predelu lista. Deklica je nekako povzela celoten postopek iskanja živalic. 41

59 Slika 24: Otroška risba mikroskopa z pomembnimi deli (Sotošek 2013) Sliko je narisala 5 let, 2 meseca in 4 dni stara deklica. Pri risanju je izbrala eno barvo, vendar je njen pogled na mikroskop drugačen kot pri ostalih, saj ga je narisala od spredaj. Zajela je veliko sestavnih delov mikroskopa (mizica, okular, vijak, povečave). Podrobno je pogledala mikroskop in poskušala narisati vse, kar je videla, in to ji je uspelo. 42

60 3.5.3 Mikroskopiranje TEMA: Uporaba mikroskopa ENOTA: Seznanjanje z mikroskopom DATUM: IZOBRAŽEVALNI, VZGOJNI IN PSIHOMOTORIČNI CILJI: GLOBALNI CILJI Spoznavanje tehničnih predmetov in razvijanje spretnosti na področju tehnike in tehnologije, spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave. OPERATIVNI CILJI Otrok: ob pomoči vzgojiteljice uporablja mikroskop, s svojimi besedami komentira, kar je videl pod mikroskopom. Metode dela Pogovor, opazovanje. Oblike dela Individualna, delo v paru, skupna. Delovne tehnike: preskušanje Strategija vzgojno - izobraževalnega dela (zvrst dela): uporaba mikroskopa Novi pojmi in posplošitve: preparat, kapalka, objektivno stekelce, krovno stekelce. Korelacija: družba, umetnost, matematika Orodja in naprave Zarisno in merilno orodje: / 43

61 Obdelovalno orodje: Gradiva: steklca, žuželke, perje, voda, Varstvo pri delu: organizacija in stabilizacija kotička za zgodnje učenje tehnike. Učna sredstva: mikroskop Učni pripomočki: mikroskop. Viri: Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za šolstvo. Papotnik, A. (1999). Didaktika zgodnjega učenja in poučevanja tehnike in tehnologije. Ljubljana: DZS. Zaporednost didaktičnih komponent učnega procesa Uvajanje, usvajanje, preverjanje. MOTIVACIJA Najprej v krogu ponovimo o čem smo se pogovarjali prejšnji dan, nato jih razdelim v manjše skupine. DEJAVNOSTI 1. Otroci posamezno ali v paru prihajajo v naravoslovno-tehnični kotiček, kjer jih že čaka mikroskop pripravljen za uporabo. Pripravljeni so tudi že preparati. Spodbujam otroke, da mi pomagajo dati preparat na mikroskop. Nato jim povem, kako se gleda skozi mikroskop. 2. Ko gledajo skozi mikroskop, jih najprej pustim, da si pogledajo, nato jih vprašam kaj so videli in kaj je drugače, ko nek predmet gledamo s prostim očesom ali pa pod mikroskopom. 3. Otroci, ki ne gledajo pod mikroskopom, se igrajo s stalnimi igračami v igralnici. ZAKLJUČEK Ko vsi otroci zaključijo mikroskopiranje, mikroskope in preparate pospravimo in pripravimo za naslednje mikroskopiranje. 44

62 ANALIZA V jutranjem krogu smo obnovili spoznanja prejšnjega dne. Ko sem jih zopet vprašala po imenu aparata, ki smo ga spoznali prejšnji dan, so vedeli, za kateri aparat gre, vendar se je zopet zataknilo pri imenu. Bila so podobna imena, vendar ne točna. Nato smo se dogovorili za potek dela. Določila sem prva dva otroka, ki sta šla v kotiček, ostali so igrali pri mizah družabne igre. Ko sta ta dva otroka pogledala vse preparate, sta v kotiček prišla druga dva otroka in si ogledala iste reči. Otroci so pri dejavnosti zelo radi sodelovali, saj jim je bilo to, kar so videli pod mikroskopom, zanimivo, veliko večje in videlo se je veliko bolj podrobno. Skoraj nobenega izmed otrok ni bilo potrebno spodbuditi, da bi komentiral videno, saj jih je videno navdušilo. Poskusila sem jih spodbuditi, da so čim bolj natančno pogledali in povedali, kaj vidijo. Ko so vsi otroci prišli na vrsto, sem mikroskope pospravila za nadaljnjo uporabo. Slika 25: Kotiček za mikroskopiranje (Sotošek 2013) 45

63 Slika 26: Otroka gledata v mikroskop (Sotošek 2013) Slika 27: Otrok gleda skozi stereoskopski mikroskop (Sotošek 2013) 46

64 Analiza časovnega sodelovanja otrok pri dejavnostih v tretjem dnevu Graf 3: Prikaz časovne aktivnosti otrok v tretjem dnevu (Sotošek 2013) Čas sodelovanja otrok 3. dan 15 min 10 min 5 min 20% 5% 75% Tretji dan je bilo prisotnih 22 otrok. Izvedene dejavnosti so tokrat potekale v paru in so trajale v razponu od 5 do 15 minut. Seveda je bilo to odvisno od otrokovega zanimanja za mikroskopiranje. Sproti sem beležila otrokovo zanimanje za dejavnosti in čas, ki so ga posvetili dejavnostim. Tretji dan dejavnosti je bila časovna enota omejitve manjša kot v prejšnjih dveh dneh. Ugotovila sem, da je največ otrok, kar 75 %, pri dejavnostih aktivno sodelovalo 15 minut. 20 % otrok je sodelovalo 10 minut, le 5 % otrok je pri aktivnostih aktivno sodelovalo le 5 minut. Ocenjujem, da je bilo splošno sodelovanje dobro. 47

65 3.5.4 Mikroskopiranje TEMA: Uporaba mikroskopa ENOTA: Seznanjanje z mikroskopom DATUM: IZOBRAŽEVALNI, VZGOJNI IN PSIHOMOTORIČNI CILJI: GLOBALNI CILJI Spoznavanje tehničnih predmetov in razvijanje spretnosti na področju tehnike in tehnologije, spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave. OPERATIVNI CILJI Otrok: opazuje in sodeluje v pogovoru, ob pomoči vzgojiteljice uporablja mikroskop, s svojimi besedami komentira (opiše), kar je videl pod mikroskopom. Metode dela Pogovor, opazovanje. Oblike dela Individualna, delo v paru, skupna. Delovne tehnike: preskušanje Strategija vzgojno - izobraževalnega dela (zvrst dela): uporaba mikroskopa Novi pojmi in posplošitve: preparat, kapalka, objektivno stekelce, krovno stekelce. Korelacija: družba, umetnost, matematika Orodja in naprave Zarisno in merilno orodje: / 48

66 Obdelovalno orodje: Gradiva: steklca, voda, koža, lasje, nohti. Varstvo pri delu: organizacija in stabilizacija kotička za zgodnje učenje tehnike. Učna sredstva: mikroskop Učni pripomočki: mikroskop. Viri: Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za šolstvo. Papotnik, A. (1999). Didaktika zgodnjega učenja in poučevanja tehnike in tehnologije. Ljubljana: DZS. Zaporednost didaktičnih komponent učnega procesa Uvajanje, usvajanje, preverjanje. MOTIVACIJA Najprej jim v jutranjem krogu pokažem vodo v dveh plastenkah. V eni je čista voda iz pipe v drugi je voda iz ribnika. Najprej jih vprašam, ali vidijo razliko. Nato jim od blizu pokažem, da res vidijo, da so v vodi iz ribnika majhni delci (umazanija). Povem, od kod je ena in od kod druga voda, ter jih vprašam kje lahko dobimo tovrstno vodo. Povem jim, da si bomo to pogledali tudi pod mikroskopom. DEJAVNOSTI 1. Otroci posamezno ali v paru prihajajo v naravoslovno-tehnični kotiček, kjer jih že čaka mikroskop pripravljen za uporabo. Pripravljeni so tudi preparati z vodo. Otroke spodbujam, da pravilno gledajo v mikroskop in povedo kaj vidijo in zakaj mislijo, da se to vidi. 2. Pri drugem mikroskopu gledajo človeško kožo, lase in nohte. Spodbujam jih, da povedo, kaj vidijo. 3. Otroci, ki ne gledajo pod mikroskopom, se bodo igrajo s stalnimi igračami v igralnici. ZAKLJUČEK Po končanem mikroskopiranju mikroskop in preparate pospravimo. 49

67 ANALIZA V jutranjem krogu sem jim pokazala dve plastenki, v katerih je bila voda. V eni plastenki je bila čista pitna voda, v drugi pa voda, zajeta v ribniku. Otroke sem vprašala, ali vidijo razliko. Opazili so, da je v eni plastenki manj, v drugi več in da je ena penasta, druga ne. Nato sem jim vodo pokazala še od blizu. Skupaj smo ugotovili, da je ena kalna, druga prozorna in čista. Vprašala sem jih, ali mogoče vedo, od kod sem dobila eno in drugo vodo. Pretežno so odgovarjali, da je čista iz pipe, umazana iz luže. Povedala sem, da je čista voda res iz pipe in da je kalna voda zajeta v ribniku. Nato sem jim povedala, da si bomo tokrat pod mikroskopom pogledali vodo ter še nekaj drugih preparatov. Zopet sem poklicala prva dva otroka, ki sta mikroskopirala, ostali so se ta čas igrali s stalnimi igračami v igralnici. Otroci so pri čisti in umazani vodi takoj opazili razliko jaz pa sem jih spodbujala, da so opisovali videno. Pri drugem mikroskopu sem jim pripravila lase, kožo in nohte. Otrokom je bilo to zelo zanimivo in niso mogli verjeti, da gre res za naše nohte itd. Ko so vsi otroci končali z mikroskopiranjem, sem preparate in mikroskope pospravila. Slika 28: Z otroki opazujemo vodo (Sotošek 2013) 50

68 Slika 29: Pogled skozi polarizacijski in stereoskopski mikroskop (Sotošek 2013) Slika 30: Deček opazuje vodo (Sotošek 2013) 51

69 Slika 31: Preparat vode na mizici (Sotošek 2013) Slika 32: Slika vode skozi polarizacijski mikroskop 1 (Sotošek 2013) 52

70 Slika 33: Slika vode skozi polarizacijski mikroskop 2 (Sotošek 2013) Analiza časovnega sodelovanja otrok pri dejavnostih v četrtem dnevu Graf 4: Prikaz časovne aktivnosti otrok v četrtem dnevu (Sotošek 2013) 53