Občasno kak lastnik. Priliv možganov

Size: px
Start display at page:

Download "Občasno kak lastnik. Priliv možganov"

Transcription

1 Ljudje & ideje Priliv možganov Tuji možgani v slovenskih podjetjih so za zdaj redke zverine, nekaj pa smo jih le našli v Instrumentation Technologies, Euro Plusu in Elanu. Kako privabiti tuje strokovnjake, koliko stanejo in kakšne so ovire? Nataša Koražija Občasno kak lastnik ali nadzornik podj e t j a s l a v n o s t n o naznani, da bo iskal vodstveni kader in specialiste v tujini, a se takšne napovedi redko uresničijo. Uglednega nemškega managerja je na začetku leta 2008 baje imel ogledanega denimo Zdenko Pavček za vodenje skupine Viator & Vektor, vendar se to potem ni zgodilo. Med 500 največjimi podjetji v Sloveniji je 41 takih, ki jih vodijo tujci, vendar gre praviloma za podjetja v tuji lasti, z izjemo Droge Kolinske, ki jo vodi Srb Slobodan Vučićević, ki pa je hkrati tudi delni lastnik podjetja. Tokrat nas je predvsem zanimalo, kako širokopotezna so slovenska podjetja pri privabljanju tujih možganov ne zgolj za vodilna mesta, temveč tudi za pomembna mesta v razvoju ali trženju. Podjetja, ki zaposlujejo inovativne tujce za vodenje, razvoj ali trženje, so še vedno redka, a nam je uspelo izbrskati nekaj zanimivih primerov: kranjski Euro Plus, solkanski Instrumentation Technologies in begunjski Elan. Tujega managerja je po naših informacijah za trženje enega od programov zaposlil tudi Akrapovič, vendar je glede tega še skrivnosten. Tujka na čelu Koloseja je bila nekaj mesecev tudi Maria Costeira (več o tem v naslovni temi), a gre tudi v tem primeru za podjetje v mešani lasti. Neznanka je denimo Stan Miller, član uprave nizozemskega podjetja KPN, ki ga je najbogatejši Slovenec Mirko Tuš pripeljal v Tuš Holding. Po nekaterih ugibanjih naj bi nizozemska telekomunikacijska družba KPN kupila Tuš Holding ali vsaj njegov komunikacijski del Tušmobil, vendar glede tega obe vpleteni strani molčita. Znan je zgolj podatek, da je Stan Miller leta 2008 kot član uprave KPN zaslužil 1,6 milijona evrov in da je bil pred tem eden vodilnih ljudi v več družbah po Južni Afriki in na Nizozemskem, ki delujejo na področju televizije, medijev in informacijske tehnologije. Solkanski magnet za tujce Za Solkanski Instrumentation Technologies smo že navajeni, da zaposluje možgane iz tujine. Pisali smo, da je direktor Rok Uršič v ožji m a n a g e r s k i t i m i m e n o v a l italijanskega raziskovalca dr. Carlo Bocchetto in Britanca Allena Weeksa, od skupaj 53 zaposlenih pa je zdaj v podjetju pet tujcev. Srbski razvojnik Vladimir Poučki je denimo v Instrumentation Technologies prišel pred štirimi leti in pol.»podjetje sem prvič obiskal, ko sem delal še v Beogradu v Pupin Telecom - D K T S, I n s t r u m e n t a t i o n Technologies pa je bil takrat majhno podjetje z 11zaposlenimi,«pravi Poučki, ki je ob prvem obisku dobil tako dober občutek o podjetju, da si druge zaposlitve sploh ni več želel. Najprej se je tri leta in pol ukvarjal z digitalno obdelavo signalov, ki je med drugim pomembna tudi pri izračunavanju položaja žarka v pospeševalnikih (Instrumentation Technologies je specializiran za razvoj merilnih instrumentov in druge specializirane tehnološke opreme za pospeševalnike). V prihodnjih 15 letih se bo v EU gradilo veliko raziskovalne infrastrukture, tudi Američani so pod Obamo začeli spet pospešeno investirati v znanost, pa tudi na Kitajskem je gradnja te infrastrukture v polnem zamahu, razlaga Poučki. Raziskava, ki so jo opravili v Avstriji, je pokazala, da se vsak evro, vložen v pospeševalnike, v obdobju petih let nekajkrat povrne skozi nove tehnologije. Uporaba pospeševalnikov je zelo široka, v Trstu so denimo razvili izjemno natančno mamografijo, pravi Poučki. V tržaškem pospeševalniku so odkrili tudi virus Sarsa, kar je ob zadnji epidemiji omogočilo razvoj novega cepiva. Manjše pospeševalnike že zdaj uporabljajo za zdravljenje raka pljuč s posebnimi pospeševalniki je namreč mogoče zelo natančno obsevati rakasto tkivo, žarek je mogoče na določeni globini tudi ustaviti natančnost obsevanja pa je do mikrometra natančna. 22 manager

2 Ljudje & ideje foto: Urban Štebljaj Don Ray, Euro Plus: Ker sem iz Seattla, je veliko mojih kolegov managerjev pri Boeingu, Microsoftu ali Intermecu in sodelujejo pri mednarodnih projektih, vendar med njimi nima noben sedeža v Kranju! manager 23

3 foto: Urban Štebljaj Ljudje ideje Vladimir Poučki, Instrumentation Technologies: V Sloveniji je veliko zdravnikov in inženirjev iz Srbije, ki morajo čakati deset let, da dobijo potni list in pravico do nakupa nepremičnine, v Italiji pa lahko kupujejo brez težav. 24 manager Začel v razvoju, nadaljuje v poslovnem delu Po treh letih in pol dela v razvojnem oddelku je Vladimir Poučki začel delati kot produktni manager; zadolžen je za stike z uporabniki, komuniciranje z inštituti, za promocijo in za prodajo izdelkov, sodeluje pa tudi pri razvoju. Njegovo glavno delo je, da zahteve končnih kupcev prevede v dokumente in specifikacije izdelka odloča pa tudi o tem, v katero smer bo šel razvoj določene skupine izdelkov. Poleg tega je tik pred koncem doktorata. Pogodba za nedoločen čas? Šele po petih letih In kako je zadovoljen z administracijo v Sloveniji? Preden je začel delati v Sloveniji, je čakal približno pet mesecev, da je pridobil vso dokumentacijo. Zdaj mora vsaka tri leta obnoviti delovno vizo in dovoljenje za bivanje, za kar si uradne ustanove vzamejo približno mesec časa.»to je pravi space shuttle v primerjavi z italijansko administracijo, ki si za enako stvar vzame tudi eno leto ali več časa,«meni Poučki. Njegova glavna pripomba je, da nima možnosti pridobiti pogodbe za nedoločen čas, ker bo šele po petih letih imel možnost vložiti prošnjo za bivanje za nedoločen čas. V Italiji bi denimo lahko dobil pogodbo za nedoločen čas, čeprav bi moral delovno vizo in dovoljenje za bivanje obnavljati. Drugo neprijetno dejstvo je, da bo pridobil zakonsko pravico do nakupa stanovanja šele po desetih letih, ko bo lahko zaprosil za državljanstvo.»v Sloveniji je veliko zdravnikov in inženirjev iz Srbije, ki imajo enake težave,«pravi Poučki. Po drugi strani v Italiji lahko kupi nepremičnino vsak, ki jo je pripravljen plačati. Najbolj smešna pa se mu zdi zoprna podrobnost, da mora avto registrirati dvakrat na leto, ker je tako predvideno v postopkih. To seveda ni velikanska ovira pri privabljanju tujcev, gre pa za povsem nepotrebno odžiranje časa. V Italiji bi srbski državljan lahko dobil pogodbo za nedoločen čas, čeprav bi moral dovoljenje za bivanje obnavljati, pri nas pa to ni mogoče. Glavna ovira pri privabljanju strokovnjakov: visoki davki Po mnenju Poučkega so glavna ovira pri privabljanju tujih strokovnjakov še vedno visoki davki.»šele tu sem ugotovil, da obstaja celo bruto na bruto. Menim, da bi bilo mogoče marsikaj spremeniti z boljšo davčno politiko. Bruto plača v Sloveniji je precej primerljiva z bruto plačami v Italiji, pri neto plačah pa je precejšnja razlika,«pravi. Med posebnostmi, ki bi jih morali odpraviti, so po njegovem mnenju tudi premajhne razlike med plačami v javnem sektorju in plačami v gospodarstvu.»v Nemčiji in v ZDA so plače v gospodarstvu bistveno večje, saj je tudi tveganje bistveno večje.«

4 ljudje & ideje Na splošno pa so njegove izkušnje v Sloveniji odlične, tako v podjetju kot v širši okolici.»glavna privlačnost Slovenije je, da je tu mogoče kakovostno živeti, ker je država kljub vsemu razmeroma dobro urejena, pa tudi ljudje so OK. V Avstriji in v Nemčiji bi se vedno počutil kot tujec, tu pa se ne,«pravi Poučki, ki se je kmalu po prihodu naučil tudi Slovensko. Američan v Euro Plusu Zvone Duplančič, lastnik in d i r e k t o r k r a n j s k e g a E u r o Plusa, je lani septembra presenetil z novico, da je zaposlil nekdanjega direktorja svojega največjega tekmeca na svetovnem trgu, Dona Raya. Don Ray je bil pred tem direktor ameriške družbe Seagull Scientific, lani pa je postal podpredsednik za prodajo in mednarodni razvoj v Euro Plusu. Kranjski Euro Plus je sicer eden treh vodilnih svetovnih ponudnikov programskih rešitev na področju industrijskega tiskanja etiket in črtnih kod. Naloga Dona Raya je postavitev prodaje na svetovni ravni, zlasti na trgih Južne Amerike, Avstralije, Japonske in na trgih drugih azijskih držav.»verjamemo, da je prav Don Ray tisti, ki je ameriško podjetje zgradil iz garažnega podjetja v to, kar je zdaj, zato bi na tem planetu težko našli primernejšega človeka,«nam je ob imenovanju povedal Zvone Duplančič. Od Američana sicer ne pričakuje čudežev, meni pa, da v ZDA veliko stvari delajo bolje kot pri nas. Ameriški manager ni veliko dražji od slovenskega Zvone Duplančič tudi pravi, da ameriški manager ni veliko dražji od slovenskega. Fiksna plača je sicer nekoliko višja, vendar ne izrazito neposredno pa je stroške težko primerjati, ker je zraven treba prišteti še Med tujci v slovenskih podjetjih je velika neznanka Stan Miller, član uprave nizozemske telekomunikacijske družbe KPN, ki ga je najbogatejši Slovenec Mirko Tuš pripeljal v Tuš Holding. Nekateri ugibajo, da je nizozemska telekomunikacijska družba morda že kupila Tuš Holding ali pa vsaj Tušmobil. Lahko Slovenija postane država, ki bi privabljala ustvarjalne ljudi z vsega sveta? Takšne regije so zdaj Silikonska dolina v Kaliforniji, širša okolica Bostona, raziskovalni trikotnik v Severni Karolini, Austin, Seattle, Bangalore v Indiji, deloma tudi Irska in Švedska piše Richard Florida v svoji knjigi The Rise of Creative Class (več o tem konceptu na: Florida deli ustvarjalni razred na dve glavni skupini: v prvo skupino uvršča superkreativno jedro, ki predstavlja približno 12 odstotkov vseh delovnih mest v ZDA sem uvršča znanstvenike, inženirje, učitelje, računalniške programerje in raziskovalce, pa tudi umetnike, oblikovalce in medijske delavce. V drugo skupino uvršča kreativne profesionalce, ki so zaposleni v zdravstvu, v finančnem sektorju in zasebnih podjetjih, v pravnem sektorju in v izobraževalni dejavnosti. Ob teh dveh skupinah govori tudi o manjši skupini boemov, ki je odločilna za privabljanje kreativcev. V vseh kreativnih poklicih je zaposlenih 40 foto: KPN recept richarda floride Andrew Rajapakse, ITEO: Slovenija bi morala postati cool country to live in, odpraviti bi bilo treba administrativne ovire za tujce, znižati davke na plače in uvesti štipendije za nadarjene študente iz držav, v katerih imamo gospodarske interese. Ko privabite ustvarjalni razred, sledijo tudi kapital in posli milijonov ljudi v ZDA oziroma 30 odstotkov skupne delovne sile, v šestdesetih letih pa je bil ta delež manj kot petodstoten. Tista mesta, ki jim uspe privabiti več kreativnih ljudi, uživajo višjo gospodarsko rast, trdi Florida. Če želi določeno mesto ali regija privabiti takšne ljudi, mora zadovoljevati njihove kulturne, kreativne in tehnološke potrebe. Za prenovo regij in mest je po njegovi oceni najpomembneje, da postanejo privlačne za zaposlene v visoki tehnologiji, umetnike, glasbenike, lezbijke in geje oziroma ravno za skupino, ki jo opisuje kot visoko boemsko. Takšna skupina ustvari odprto, dinamično osebno in profesionalno okolje, ki nato privabi še več ustvarjalnih ljudi, pa tudi posle in kapital. Teza Richarda Floride je, da je privabljanje boemov pomembnejše za dolgoročno prosperiteto regije kot infrastrukturne naložbe. Florida je izdelal tudi indeks kreativnosti za mesta in regije, ki je med drugim sestavljen iz boemskega indeksa, gejevskega indeksa in indeksa raznolikosti. foto: Prevent manager 25

5 ljudje & ideje stroške potovanj in komunikacije. Skupni stroški se ne bodo povrnili v nekaj mesecih, zato so podpisali večletni dogovor, pravi Duplančič. Don Ray zdaj tretjino časa dela v Seattlu, tretjino v Kranju, tretjino pa potuje po trgih. Takšno sodelovanje se mu zdi sprejemljivo, ker ima že odrasle otroke.»američani smo zdaj za Evropejce poceni,«je v smehu rekel Don Ray, ki smo ga ujeli v Kranju. In kako so se odzvali njegovi prijatelji, ko je povedal, da bo delal za slovensko podjetje?»ker sem iz Seattla, je veliko mojih kolegov in prijateljev managerjev pri Boeingu, Microsoftu in Intermecu in tudi oni sodelujejo pri mednarodnih projektih. Je pa res, da med njimi nima nobeden sedeža v Kranju,«pravi Don Ray, ki se rad zabava iz zadrege svojih kolegov, kadar si ne upajo vprašati, kje natančno leži Slovenija. Zato jim razloži, da se pelješ v Italiji na sever, nato pa zaviješ desno. Pred kolegi iz ZDA se tudi rad postavlja, da mu je uspelo planinariti, kolesariti, plezati in smučati zgolj nekaj minut stran od stanovanja v Kranju.»Moj cilj je, da postanejo zavistni, in mislim, da mi to uspeva,«pravi Don Ray. Všeč mu je bližina letališča, pogreša pa klobase v pubih V Sloveniji mu je všeč tudi dejstvo, da je sedež podjetja neverjetno blizu letališča, zelo pa pogreša hrano v pubih. Zdi se mu, da bi se mu zvečer ob pivu prilegla tudi dobra klobasa in sir. Kljub temu bi zaposlitev v Sloveniji priporočal tudi svojemu najboljšemu prijatelju saj je ta tudi njegov partner za plezanje po hribih. 26 manager Kako postati oaza za talente z vsega sveta Recepti, kako postati privlačen za tuje možgane, se precej razlikujejo. Nekdanji svetovni prvak v smučanju Christian Mayer (glej članek Svetovni prvak v Elanu) meni, da bi bilo dovolj zgolj bolje zastaviti trženje. Če bi državo z vsemi posebnostmi približali ljudem po svetu, bi jim bila takoj všeč, je prepričan. Da je treba izboljšati marketing, meni tudi Andrew Rajapakse, ki je v Slovenijo prišel že leta 1984.»Slovenija mora postati privlačna blagovna znamka in cool country to live in. Tako je mogoče privabiti mlade možgane iz različnih držav in ustvariti pisano kulturo, bogata mesta in drugačno gospodarstvo. Lek, ki se je prodal Novartisu, ima danes nekaj tujih raziskovalcev iz različnih držav. Če bi bil slovenski in v Celju, bi zaposloval samo ljudi iz Savinjske doline. Slovenija ne more biti kot Nemčija ali Švica, vendar bi lahko bil made in Slovenija vreden vsaj toliko kot made in Norway,«meni Rajapakse, ki je zdaj direktor ITEO Svetovalnega inštituta. Dodaja, da bi bilo treba odpraviti tudi birokratske ovire in predolge postopke, pa tudi znižati obdavčitev plač, vendar je to stara tema, pri kateri se nič ne spreminja. Štipendije za nadarjene Po njegovi oceni bi morali uvesti tudi štipendije in posojila za nadarjene študente iz tujine, zlasti iz držav, v katerih ima Slovenija gospodarske interese. Država bi lahko ustanovila sklad po vzoru skladov private equity, ki bi vlagal v gospodarske družbe na teh območjih, in pritegnila del najboljšega kadra v raziskovalno delo v Sloveniji.»Veliko študentov iz EU v Veliki Britaniji dobiva posojila za študij po ugodnih obrestnih merah. Posojila začno odplačevati, ko po šolanju najdejo delo,«pravi Rajapakse. Svetovni prvak v Elanu Christian Mayer nam svetuje, naj se lotimo trženja in promocije države v tujini. Ko bomo enkrat državo, zgodovino in drugo približali ljudem, bodo ti navdušeni. Nataša Koražija Nekdanji večkratni zmagovalec svetovnega pokala v slalomu in veleslalomu Christian Mayer je septembra 2006 postal vodja Elanove prodaje na avstrijskem trgu. Profesionalno smučarsko kariero, v kateri je kar 26-krat stal na zmagovalnih stopnicah svetovnega pokala, je končal marca 2006 po številnih poškodbah in zlomu stegnenice. Zdaj se ukvarja z razvojem, preizkušanjem in promocijo Elanovih smuči na avstrijskem trgu. Kako to, da ste se odločili za službo v slovenskem podjetju? Zakaj pa ne! Živim v bližini meje in ves čas sem bil v stikih s slovenskimi prijatelji. Po koncu smučarske kariere sem nekaj časa preživel na terapijah zaradi noge, ko pa so se te končale, sem na univerzi v Celovcu opravil tečaj iz športnega marketinga. V tistem času je Elan iskal promotorja in človeka, ki bi sodeloval pri testiranju in razvoju opreme za avstrijski trg. Odločil sem se za službo v Elanu, ker sem ocenil, da ima znamka velik potencial. Ali še vedno tako mislite? Ste razočarani nad tem, kar se je zgodilo v Elanu v zadnjih letih? Vedno sem bil prepričan, da lahko Elan razvija zelo hitre in vrhunske smuči, zlasti velik potencial pa sem videl na avstrijskem trgu. Glede preteklosti takšne stvari se pač dogajajo. Usmerjen sem v prihodnost. Naš novi šef Robert Ferko je močna osebnost in pravi človek za tovarno in mislim, da smo na dobri poti. Ste med smučarsko kariero smučali na elankah? Ne. Na začetku Elan ni bil v avstrijskem smučarskem skladu, vendar sem ves čas vedel, da so smuči zelo hitre, še zlasti pri slalomu. Kako tesno ste povezani s procesom razvoja in proizvodnje v Elanu? Kako pogosto ste v Sloveniji? Gre za tesno povezavo. Prototipe novih smuči ustvarjamo v Begunjah, po prvih preizkusih v tovarniškem testnem timu pa se vsi odpravimo na sneg in jih skupaj promoviramo. V Avstriji imate močne proizvajalce smuči. Kakšni so bili komentarji na vašo odločitev? Kako so se odzvali vaši prijatelji in kolegi? Moji prijatelji in kolegi mislijo enako kot jaz: da ima znamka velik

6 ljudje & ideje če lahko občasno igram golf in preživljam več časa z otroki, ženo in dvema psoma. Kako zadovoljni ste s službo v Elanu? Kaj bi spremenili v delovnem okolju, če bi lahko? Zelo sem zadovoljen, ker verjamem v znamko, ljudje v Elanu pa verjamejo vame. To je po mojem mnenju osnova za dobro partnerstvo in za solidno delo. Če se obe strani zavzemata za enake cilje in v to vlagata vso energijo, je rezultat uspeh. Edina stvar, ki bi jo ta trenutek želel spremeniti, je, da bi imeli več tekmovalcev, ker bi tako več ljudi videlo, kako hitre in neverjetne so naše smuči. Mislim pa, da smo na dobri poti do tega cilja. Edino, kar bi želel spremeniti, je, da bi imeli več tekmovalcev, ker bi tako več ljudi videlo, kako hitre in neverjetne so naše smuči. potencial. Dobil sem veliko priložnost, da z znanjem, ki sem si ga nabral v petnajstih letih v svetovnem pokalu, pripeljem Elan na vodilni položaj na trgu. Seveda sem moral verjeti v tovarno in zaupati ljudem, s katerimi sem sodeloval, da so sposobni ustvarjati in izdelovati vrhunske izdelke. Tega ne Christian Mayer, ki je po koncu smučarske profesionalne kariere postal vodja prodaje Elanovih smuči na avstrijskem trgu, je navdušen nad inovativnostjo slovenskih znamk. moreš početi sam. Vsi v podjetju se moramo premikati v isti smeri, to je zelo pomembno. Po koncu smučarske kariere smo nekoliko izgubili sled za vami. Kaj vse ste počeli? Nikoli nisem bil med tistimi, ki niso vedeli, kaj početi po smučarski karieri. Elan je bil gotovo dobra izbira. Vodil sem tekmovalne tabore za otroke, bil sem manager manjšega nogometnega kluba v svojem rojstnem mestu Krumpendorf, konstruiral sem tekmovalne čolne za znamko Dalbello, hkrati pa sem sokomentator na avstrijski televiziji. Poleti pa sem zelo zadovoljen, Kako se delo v slovenskem podjetju razlikuje od dela v avstrijskem? Ni večjih razlik. Zelo sem ponosen, da sem v Sloveniji vedno dobrodošel. Po mojih izkušnjah so slovenske znamke zelo inovativne, kar mi je nadvse všeč. Kaj bi morali spremeniti, da bi Slovenija postala privlačnejša za tuje možgane? Na vašem mestu bi se lotil trženja in promocije v tujini. Državo, zgodovino in vse drugo je treba približati ljudem po svetu. Verjemite mi, da bi bili navdušeni. manager 27

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček GROUP»SMALL BALLS«Age: 4-6 years Nursery teacher: Jožica Kenig Nursery teacher assistant: Nataša Gabršček

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities 14 25 2014 14 25 2014 1 st Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities Tako bomo tudi letos odgovorili vsakemu, ki se nam bo oglasil. Javite se

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

Re: Visoko šolstvo v ZDA in Sloveniji, s stališča mladega profesorja na začetku kariere.

Re: Visoko šolstvo v ZDA in Sloveniji, s stališča mladega profesorja na začetku kariere. Jernej Barbič Tenure-Track Assistant Professor Computer Science Department Viterbi School of Engineering University of Southern California 941 W 37th Place, SAL 300 Los Angeles, CA, 90089-0781 USA Phone:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran

Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran podarjamo vam 1.800 EUR vredno potovanje v Egipt Več na strani 15 NEVERJETNO! Radio, kjer je lahko vsak poslušalec glasbeni urednik. Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran 7 Moja glasba

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI PRAKSA VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI Vodenje mladih kadrov je za marsikaterega managerja trn v peti. Zakaj? Ker imajo predstavniki generacije Y precej drugačne vrednote in vzorce vedenja od starejših generacij.

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

22. december Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser

22. december Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser Naši mladički so dočakali prvi rojstni dan. S tem dnem smo zaključili prvi del dnevnika, odprli pa novo poglavje, ki ga bomo imenovali Dogodivščine Berner Kaiserjev. Sproti bomo objavljali pripetljaje

More information

RUDAR. Skupaj do dolgoročne prihodnosti. September stran 4 Novo krmiljenje povečalo zanesljivost in varnost

RUDAR. Skupaj do dolgoročne prihodnosti. September stran 4 Novo krmiljenje povečalo zanesljivost in varnost RUDAR Č A S O P I S P R E M O G O V N I K A V E L E N J E I N P O V E Z A N I H D R U Ž B September 2007 Skupaj do dolgoročne prihodnosti stran 4 Novo krmiljenje povečalo zanesljivost in varnost stran

More information

ANALIZA NAGRAJEVANJA MANAGERJEV V ZAPRTIH DRUŽBAH V SLOVENIJI

ANALIZA NAGRAJEVANJA MANAGERJEV V ZAPRTIH DRUŽBAH V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SKUPINSKO MAGISTRSKO DELO ANALIZA NAGRAJEVANJA MANAGERJEV V ZAPRTIH DRUŽBAH V SLOVENIJI Ljubljana, september 2014 MAŠA MADON META MESTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj

More information

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI CENZURA ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI 1 CENZURA #4 GLASILO DIJAŠKEGA DOMA BEŽIGRAD Ljubljana, junij 2017 Naslovnica:»POKLICI«, avtorica Mia Škoberne Mentorica:

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008)

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) 1 SLOVENSKA FILANTROPIJA Izbrani prispevki IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) Ljubljana, marec 2009 2 I. UVODNI NAGOVOR.................................9

More information

Skupaj za zdravje človeka in narave

Skupaj za zdravje človeka in narave www.zazdravje.net Skupaj za zdravje človeka in narave julij/avgust 2011 brezplačen izvod Tema meseca: Moč in nemoč marketinga Oglasna deska projekta Skupaj za zdravje človeka in narave Niste dobili novic?

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MOJCA KRAJNC IN MARKO HRVATIN najem delovne sile kot nova oblika fleksibilnega zaposlovanja DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2003 UNIVERZA V LJUBLJANI 1 FAKULTETA

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO

More information

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Grobelnik Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju Primerjava: Slovenija in skandinavske države Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

plus »Ali lahko ob polni zasedenosti zaslužim toliko, kot bi rada?« glas gospodarstva plus julij-avgust 2016

plus »Ali lahko ob polni zasedenosti zaslužim toliko, kot bi rada?« glas gospodarstva plus julij-avgust 2016 glas gospodarstva plus julij-avgust 2016 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana»Ali lahko ob polni zasedenosti zaslužim toliko, kot bi rada?«učimo se od žensk: 36 nasvetov iz zakladnice uspešnih podjetnic

More information

REVIJA SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA ŠTEVILKA 6/2018

REVIJA SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA ŠTEVILKA 6/2018 REVIJA SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA ŠTEVILKA 6/2018 WWW.NAŠ-STIK.SI srečno 2019 naš Stik 3 UVODNIK Zanesljivo v novo desetletje Brane Janjić urednik revije Naš stik Upravičeno smo lahko ponosni, da

More information

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem SEA-DOO SPARK TRIXX Je evolucija Sea-Doojevega sparka, ki je začel revolucijo z 'downsizingom' mase, moči in cene, ne da bi to vplivalo na vozniški užitek. Je revolucionarni križanec med stoječim in sedečim

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g

BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g Letnik 2, številka 2 Datum izdaje 23.12.2014 Naslov glavne zgodbe BOŽIČ PRI NAS IN PO SVETU IZMENJAVA FRANCIJA SLOVENIJA V časopisu najdete tudi: MARTIN KRPAN vam je znan? SI JUNAK

More information

Film je pomemben del slovenske kulture. To bi verjetno moralo biti samoumevno, PREDGOVOR

Film je pomemben del slovenske kulture. To bi verjetno moralo biti samoumevno, PREDGOVOR KAZALO PREDGOVOR 11 ZAMETKI KINEMATOGRAFIJE NA SLOVENSKEM 17 TRIDESETA LETA: PRVA SLOVENSKA CELOVEČERNA FILMA 27 SLOVENSKI FILM MED DRUGO SVETOVNO VOJNO 45 POVOJNA KINEMATOGRAFIJA: TRIGLAV FILM IN REVOLUCIONARNA

More information

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ.

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ. LK0-0 Lux/ a caella $2.00 Commissioned by aul and Joyce Riedesel in honor of their 5th edding anniversary. Offertorium and Communio from the Requiem Mass f declamatory - solo - - - - U Ex - au - di o -

More information

ŠTUDIJSKA POROČILA ERASMUS ŠTUDENTOV MEDICINSKE FAKULETE UNIVERZE V LJUBLJANI. za študijsko leto 2008/2009

ŠTUDIJSKA POROČILA ERASMUS ŠTUDENTOV MEDICINSKE FAKULETE UNIVERZE V LJUBLJANI. za študijsko leto 2008/2009 ŠTUDIJSKA POROČILA ERASMUS ŠTUDENTOV MEDICINSKE FAKULETE UNIVERZE V LJUBLJANI za študijsko leto 2008/2009 Pripravil: Tomaž Marš koordinator programa Erasmus Ljubljana, september 2009 1 Predgovor Študijsko

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

»Barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.«

»Barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.« informativna publikacija za nekdanje škofijke in škofijce leto 3 številka 5 maj 2012 www.alumni-skg.si»barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.«irena

More information

UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU

UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU Ljubljana, september 2010 GAŠPER GOBEC IZJAVA Študent GAŠPER GOBEC izjavljam,

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

Čarovniščki STIK 2015/ Čarovniščki

Čarovniščki STIK 2015/ Čarovniščki Čarovniščki STIK 2015/16 24 1 Čarovniščki www.sers.si Kolofon Stik, glasilo Srednje elektro-računalniške šole Maribor 24. številka Šolsko leto 2015/16 Urednica: Marjana Nerat, prof. Uredniški odbor: Daniela

More information

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Slovenska različica e-knjige Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. Karmapa Ogyen Trinley Dorje Iz tibetanščine

More information

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo

More information

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih

Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Mežnarič Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO URŠKA MARKELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO URŠKA MARKELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO URŠKA MARKELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEDNARODNE HOTELSKE VERIGE IN VSTOP HOTELSKE VERIGE ACCOR V SLOVENIJO Ljubljana,

More information

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d.

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. Mentor: doc. dr. Vesna Novak Kandidat:

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. Študent: Darko Jerenec Številka indeksa:81550823 Redni študij Program: visokošolski strokovni

More information

TIMESHARE V SLOVENIJI PRIMER SUITE HOTELA KLASS

TIMESHARE V SLOVENIJI PRIMER SUITE HOTELA KLASS UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TIMESHARE V SLOVENIJI PRIMER SUITE HOTELA KLASS Ljubljana, avgust 2007 LUCIJA DEVETAK IZJAVA Študentka Lucija Devetak izjavljam, da sem avtorica

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Steklarna z novo pečjo in novimi upi

Steklarna z novo pečjo in novimi upi 21 17 Brezdomci dobro oznojili»vipovce«branku Mačku bodo sodili v Celju ŠT. 73 - LETO 65 - CELJE, 17. 9. 2010 - CENA 1,25 EUR Steklarna z novo pečjo in novimi upi 4 Po lanskem kriznem letu se očitno tudi

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ALEŠ PUSTOVRH UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO INTERNACIONALIZACIJA MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ NA TRGE EVROPSKE UNIJE S

More information

MAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S PORTUGALSKO PODJETJE KRKA, D. D.

MAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S PORTUGALSKO PODJETJE KRKA, D. D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR MAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S PORTUGALSKO PODJETJE KRKA, D. D. Maribor, avgust 2015 Sabina Ambrož UNIVERZA V MARIBORU

More information

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010

More information

decembra 2013

decembra 2013 Interna revija skupine SIJ Slovenska industrija jekla 11-12 20. decembra 2013 strani 5 do13 POSLANICE PREDSEDNIKA UPRAVE IN DIREKTORJEV»Z OPTIMIZMOM NA POLNO V ŠE EN KROG«stran 18 VSAKA POHVALA JE DOBRODOŠLA,

More information

Kreativno okolje in uspe{nost mladih raziskovalcev

Kreativno okolje in uspe{nost mladih raziskovalcev Izvirni znanstveni članek UDK 316.74:001.891-051(497.4) Uroš Matelič, Franc Mali, Anuška Ferligoj Kreativno okolje in uspe{nost mladih raziskovalcev POVZETEK: Rezultati raziskave, ki jo povzemamo v tem

More information

ŠTEVILKA: 15 LETO: 2008 december Izdaja: Valkarton d.d., Tržaška cesta 1, 1370 Logatec

ŠTEVILKA: 15 LETO: 2008 december Izdaja: Valkarton d.d., Tržaška cesta 1, 1370 Logatec ŠTEVILKA: 15 LETO: 2008 december 2008 Izdaja: Valkarton d.d., Tržaška cesta 1, 1370 Logatec VODENJE LETNEGA POGOVORA S SODELAVCEM...2 SKUPAJ POSKRBIMO ZA NAŠE ZDRAVJE IN ZA NAŠE DELOVNO OKOLJE...5 INFORMACIJSKI

More information

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih doris gomezelj omerzel Univerza na Primorskem, Slovenija S prispevkom želimo prikazati načine pridobivanja znanja v podjetjih. Znanje

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNIKOV REVŠČINE V PODSAHARSKI AFRIKI Ljubljana, september 2009

More information

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1.

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1. Sequence hymn for Ascension ( y Nottker Balulus) Graduale Patavienese 1511 1. Sum Summi triumphum Let us recount ith praise the triumph of the highest King, Henricus Isaac Choralis Constantinus 1555 3

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VANJA KASTELIC

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VANJA KASTELIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VANJA KASTELIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POZICIONIRANJE TRGOVSKIH BLAGOVNIH ZNAMK PODJETJA MERCATOR Ljubljana, december

More information

IGRANJE NA TUJIH NOGOMETNIH ZELENICAH

IGRANJE NA TUJIH NOGOMETNIH ZELENICAH UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Šport in mediji IGRANJE NA TUJIH NOGOMETNIH ZELENICAH DIPLOMSKO DELO MENTORICA: prof. dr. Mojca Doupona Topič RECEZENT: Avtor dela: SARAH VIDMAR

More information

Alumni novice Univerze v Novi Gorici

Alumni novice Univerze v Novi Gorici Alumni novice Univerze v Novi Gorici junij 2012 Naslov: Alumni novice Univerze v Novi Gorici Urednica: Nives Štefančič, Katerina Vidner Ferkov ISSN: 2232-5786 Letnik: 1 Številka: 2 Fotografije: Arhiv Univerze

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA PROCESA MANAGEMENTA PO TEMELJNIH FUNKCIJAH V PODJETJU SAVA TIRES d. o.

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

Poslovanje skupine v letu Naše štromarke. 120 let elektrifikacije. Zmagovalci v plezanju na drog

Poslovanje skupine v letu Naše štromarke. 120 let elektrifikacije. Zmagovalci v plezanju na drog ISSN 2232-5409 INTERNO GLASILO SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA LETO XVI JUNIJ 2016 ŠTEVILKA 1/2 Poslovanje skupine v letu 2015 Naše štromarke 120 let elektrifikacije Zmagovalci v plezanju na drog www.elektro-ljubljana.si

More information

Manager in vodenje podjetja

Manager in vodenje podjetja UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Manager in vodenje podjetja Kandidatka: Katja Kostrevc Študentka rednega študija Številka indeksa: 81617548 Program: visokošolski strokovni

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

K L I O. revija študentk in študentov zgodovine ISHA Ljubljana maj 2013, letnik 12, št. 1

K L I O. revija študentk in študentov zgodovine ISHA Ljubljana maj 2013, letnik 12, št. 1 K L I O revija študentk in študentov zgodovine ISHA Ljubljana maj 2013, letnik 12, št. 1 Glasilo društva študentov zgodovine Klio Datum izida: maj 2013 Izdajatelj: ISHA - Društvo študentov zgodovine Ljubljana

More information

Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. številka 24, junij 2009

Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. številka 24, junij 2009 Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani številka 24, junij 2009 dr. Milan Pogačnik dr. MARJAN KOSEC EQUITANA Tujki gastrointestinalnega trakta Pri belem dihurju (Mustela putorius furo)

More information

SLOVENIA. committee members at the club.

SLOVENIA. committee members at the club. SLOVENIA ISSN 1448-8175 Australia Post print approved PP 534387/00013 SOUTH AUSTRALIA ISSUE No. 55 Spring / pomlad 2010 NEWSLETTER President s Address Welcome to the Spring edition of the club newsletter.

More information

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi NAČRTOVANJE KARIERE Mentorica: Ana Peklenik, prof Kandidatka: Katarina Umnik Lektorica: Ana Peklenik, prof Kranj, november

More information

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Černivec Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

EKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI

EKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI Ljubljana, marec 2008 NINA PFEIFER IZJAVA Študentka Nina Pfeifer izjavljam, da sem avtorica

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV V RAZMERJU DO NAKUPA AVTOMOBILA Ljubljana, september 2009 NINA DRAGIČEVIĆ IZJAVA Študentka Nina Dragičević izjavljam,

More information

r e v i j a magazine 2/2006 š tev i l k a N o. 2 6

r e v i j a magazine 2/2006 š tev i l k a N o. 2 6 r e v i j a magazine 2/2006 š tev i l k a N o. 2 6 foto JM Kolofon Izdajatelj: Aerodrom Ljubljana, d.d., Zg. Brnik 130a 4210 Brnik aerodrom zanj: Vinko Može uredniška zasnova in realizacija: Aerodrom Ljubljana

More information

Stezice. Časopis Gimnazije Novo mesto. Letnik: 2010 / Številka 2. Naklada: 150 izvodov. Tisk: Grafika Špes. Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej

Stezice. Časopis Gimnazije Novo mesto. Letnik: 2010 / Številka 2. Naklada: 150 izvodov. Tisk: Grafika Špes. Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej junij 2011 Stezice Stezice Časopis Gimnazije Novo mesto Letnik: 2010 / 2011 Številka 2 Naklada: 150 izvodov Tisk: Grafika Špes Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej Lektura: Janez Gorenc, Tina Furlan Turk

More information

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida številka 4 / 2014 KOLOFON RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida letnik 13, številka 4 / 2014 ISSN 1854-4096 Izhaja

More information

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011 K R I K 1 KRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011 Uredniški odbor: Bernarda Štern, 9. a; Ajda Hegler, 9. c; Luka Benedičič, Jan Kostanjevec, Tadeja Rožman,

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC Fotografija: BrandXPictures

NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC Fotografija: BrandXPictures NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC 2009 KAJ NAJ JEDO BOLNIKI Z RAKOM? VSE (PRE)VEČ SLOVENK KADI! ZDRAVNICA KSENIJA TUŠEK BUNC O SVOJEM RAKU NADA IRGOLIČ

More information

strani 8, 9 in 10»FABRIKO«SMO SI IZPOSODILI OD VNUKOV

strani 8, 9 in 10»FABRIKO«SMO SI IZPOSODILI OD VNUKOV Interna revija skupine SIJ Slovenska industrija jekla 1 31. januarja 2014 stran 4 ANTON CHERNYKH, PREDSEDNIK UPRAVE:»ZDAJ JE ČAS, DA VLAGANJA OPLEMENITIMO Z DOBRIMI REZULTATI«strani 8, 9 in 10»FABRIKO«SMO

More information

RAZLIKE MED KUPCI TRGOVSKIH IN PROIZVAJALČEVIH BLAGOVNIH ZNAMK KAVE

RAZLIKE MED KUPCI TRGOVSKIH IN PROIZVAJALČEVIH BLAGOVNIH ZNAMK KAVE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAZLIKE MED KUPCI TRGOVSKIH IN PROIZVAJALČEVIH BLAGOVNIH ZNAMK KAVE Ljubljana, junij 2006 ŠPELA TURJAN IZJAVA Študentka Špela Turjan izjavljam, da

More information

* 20 let. Revija za kulturna in druga vprašanja Občine. Šoštanj. in širše. Intervju z Vladom Vrbičem LETO XX ŠT APRIL ,60 EUR

* 20 let. Revija za kulturna in druga vprašanja Občine. Šoštanj. in širše. Intervju z Vladom Vrbičem LETO XX ŠT APRIL ,60 EUR 1995-2015 * 20 let Revija za kulturna in druga vprašanja Občine in širše. Intervju z Vladom Vrbičem 12 16 17 18 Poštnina plačana pri pošti 3325 LETO XX ŠT. 5 2. APRIL 2015 1,60 EUR ŽALOSTNE FASADE NAŠEGA

More information

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Madžo Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji Vpliv socialnega in kulturnega kapitala na priložnosti priseljencev iz bivše SFRJ na trgu

More information

Začasno bivališče Na grad

Začasno bivališče Na grad Začasno bivališče Na grad Uredila: Milica Antić Gaber Začasno bivališče: Na grad 25, Ig Življenjske zgodbe žensk na prestajanju kazni zapora Uredila: Milica Antić Gaber Ljubljana, 2017 Začasno bivališče:

More information

I. del. Kako do originalnih idej, učinkovitih akcij in vrhunskega designa? mag. Tomaž korelc, mba. Strateška marketinška agencija. Creatoor Marketing

I. del. Kako do originalnih idej, učinkovitih akcij in vrhunskega designa? mag. Tomaž korelc, mba. Strateška marketinška agencija. Creatoor Marketing S T R AT E Š K I MARKETING IN RAZVOJ BLAGOVNIH ZNAMK Creatoor Marketing Strateška marketinška agencija Kako do originalnih idej, učinkovitih akcij in vrhunskega designa? mag. Tomaž korelc, mba kreator,

More information

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

ISSN , Marec 2010 Številka 3. Blejske novice

ISSN , Marec 2010 Številka 3. Blejske novice Blejske novice ISSN 1855-4717, Marec 2010 Številka 3 Predsednik na obisku na Bledu Predsednik republike dr. Danilo Türk je 23. marca obiskal občino Bled. V prostorih občine se je srečal z županom in predstavniki

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Demokracija danes? Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Mentor: izr. prof. dr. Franc

More information

Zadnje (in še tiste od malo prej)

Zadnje (in še tiste od malo prej) Avtorici naslovne fotografije sta Maša Zia Lenárdič in Anja Wutej, ki sta mavrično ključavnico obesili na nov Mesarski most v Ljubljani. Njun aktivistični projekt ima naslov»združene v različnosti«in verjamemo,

More information

Lahko noč Slovenija... danes zjutraj te predstavljam. =)

Lahko noč Slovenija... danes zjutraj te predstavljam. =) Tajvan 4.8.2013 Pišem po malo daljšem času, končno sem v Hualienu. Vzel sem vlak 4B iz Taipeia. Vozili smo se 3 ure, točno do minute. Mislil sem, da sem izbral "ta hitrega", ki vozi le 2 uri in 10 minut,

More information

Sonce za energijo ne izstavlja računa

Sonce za energijo ne izstavlja računa Foto AFP Sonce za energijo ne izstavlja računa Cveto Pavlin Pri nastopih ameriškega predsednika Georga W. Busha smo se na retorične lapsuse ali kakšne druge spodrsljaje že navadili zadnjega je izrekel

More information

Sodelovanje človeka z robotom

Sodelovanje človeka z robotom Časopis koncerna Kolektor Letnik 18 Poletje 2018 ISSN 2591-2712 2 Roboti so že danes del našega življenja Industrija 4.0 dejavnik konkurenčnosti tudi v slovenskih podjetjih Sodelovanje človeka z robotom

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. Ljubljana, julij 2007 SILVO KASTELIC IZJAVA Študent Silvo Kastelic izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

PREPOZNAVNOST PRIREDITVE PODEŽELJE V MESTU

PREPOZNAVNOST PRIREDITVE PODEŽELJE V MESTU UNIVERZ V LJULJNI IOTEHNIŠK FKULTET OELEK Z ZOOTEHNIKO Klemen MUMELJ PREPOZNVNOST PRIREITVE POEELJE V MESTU IPLOMSKO ELO Univerzitetni študij Ljubljana, UNIVERZ V LJULJNI IOTEHNIŠK FKULTET OELEK Z ZOOTEHNIKO

More information

Stanje na slovenskem energetskem trgu zadovoljivo. revija slovenskega elektrogospodarstva. št. 4 / 2014

Stanje na slovenskem energetskem trgu zadovoljivo. revija slovenskega elektrogospodarstva. št. 4 / 2014 revija slovenskega elektrogospodarstva št. 4 / 2014 Aleksander Mervar Bodoča končna cena električne energije bo odvisna predvsem od nove državne strategije Gradnja bloka TEŠ 6 Prva zakuritev kotla uspešna

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Mentor: doc. dr.

More information

RETORIKA BEGUNSKE POLITIKE V SLOVENIJI

RETORIKA BEGUNSKE POLITIKE V SLOVENIJI MIROVNI INŠTITUT METELKOVA 6 SI-IOOO LJUBLJANA E: INFO@MIROVNI-INSTITUT.SI WWW.MIROVNI-INSTITUT.SI RETORIKA BEGUNSKE POLITIKE V SLOVENIJI Pragmatika legitimizacije izdajatelj: zbirka: urednica: MIROVNI

More information

6 Revija. 150 let od rojstva Alojza Knafelca. Dave Macleod INTERVJU: 114. LETO / JUNIJ 2009 / 3,20 EUR REVIJA ZA LJUBITELJE OD LETA 1895

6 Revija. 150 let od rojstva Alojza Knafelca. Dave Macleod INTERVJU: 114. LETO / JUNIJ 2009 / 3,20 EUR REVIJA ZA LJUBITELJE OD LETA 1895 REVIJA ZA LJUBITELJE GORA @E OD LETA 1895 114. LETO / JUNIJ 2009 / 3,20 EUR 6 Revija Planinske zveze Slovenije 150 let od rojstva Alojza Knafelca INTERVJU: Dave Macleod Mt. Nebo GTX NOVO! OBUTEV MAMMUT!

More information