UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA NINA BOŽIČ

Save this PDF as:
 WORD  PNG  TXT  JPG

Size: px
Start display at page:

Download "UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA NINA BOŽIČ"

Transcription

1 UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA NINA BOŽIČ KOPER 2013

2 UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA Visokošolski strokovni študijski program Predšolska vzgoja Diplomska naloga UVAJANJE NOVINCA V SKUPINO S POMOČJO USTVARJALNEGA GIBA Nina Božič Koper 2013 Mentorica: Vesna Geršak, pred.

3 IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Nina Božič, študentka visokošolskega strokovnega študijskega programa Predšolska vzgoja izjavljam, da je diplomska naloga z naslovom:»uvajanje NOVINCA V SKUPINO S POMOČJO USTVARJALNEGA GIBA«- rezultat lastnega raziskovalnega dela, - da so rezultati korektno navedeni in - nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih. Podpis: V Kopru, december 2012

4 ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem svoji mentorici Vesni Geršak, pred., ki mi je s strokovno pomočjo in koristnimi nasveti pomagala pri nastajanju diplomske naloge. Posebna zahvala gre moji družini, ki mi je omogočila študij in mi vedno stala ob strani. Zahvalila bi se tudi sodelavki Tei, ki mi je bila s svojimi nasveti, ustvarjalnostjo in vlogo fotografinje v veliko pomoč.

5 POVZETEK Zaradi svojega dela v vrtcu se vedno bolj zavedam, kako pomembna je moja vloga, saj mi starši zaupajo svoje največje bogastvo otroke. Zato želim zanje ustvariti čim prijetnejše bivanje in da bi v letih, ki jih preživijo v vrtcu, doživeli pozitivne ter za njihov razvoj kakovostne izkušnje. Uvajalno obdobje je za otroka velika prelomnica v življenju. Ker smo v skupino dobili novo deklico med šolskim letom, sem se zavedala, da bo zanjo in za ostale otroke to nekaj novega. Odločila sem se, da jim pomagam z ustvarjalnim gibom, ki sem ga vsakodnevno vključevala v pedagoško delo. S tem sem želela doseči, da bi novinka lepo sprejela skupino ter naju s sodelavko in da bi se okrepili medsebojni odnosi v skupini. Diplomsko delo z naslovom»uvajanje novinca v skupino s pomočjo ustvarjalnega giba«sem razdelila na teoretični in empirični del.v teoretičnem delu sem zajela ustvarjalni gib, ustvarjalnost, pojem plesa, vzgojna načela, oblike in metode ter kako je plesna vzgoja zajeta v kurikulumu za vrtce. Ker sem se v diplomski nalogi preko ustvarjalnega giba ukvarjala z uvajanjem otroka, sem na kratko predstavila tudi uvajanje v vrtec. V empiričnem delu sem opisala dejavnosti s področja ustvarjalnega giba, ki sem jih izvajala šest tednov ter njihove evalvacije s fotografijami.vaje sem izvajala predvsem z namenom, da bi se otroci v skupini dobro počutili. S spremljanjem odnosov sem ugotovila, da je ustvarjalni gib pozitivno vplival na novinko in skupino. Ravno zaradi tega bi bilo smiselno ustvarjalni gib vključevati v pedagoško delo in preko njega še polepšati otroški svet. Ključne besede: ustvarjalni gib, ustvarjalnost, ples, gibanje, plesne dejavnosti, uvajanje otroka, čustveno-socialni razvoj

6 SUMMARY Through my work experience for the last few years I have realized the importance of my job role in the kindergarten and understanding, how much trust the parents are putting into my personal approach for taking care of their treasures. My vision was to create a comfortable environment which supports children to develop their skills and provide positive and good quality childhood experience. Induction period in kindergarten is child s major turning point in his or her life. I have realized the effect of change for the whole group after a new girl came in during the school year. In order to provide gentle support for changes with new member in the group I have used creative movement, which is used daily in my pedagogical work. I used that approach to achieve girl's gentle adoption in the group and to strengthen mutual relations between everyone involved. The thesis entitled»uvajanje novinca v skupino s pomočjo ustvarjalnega giba«(»introducing newcomer to the group through creative movement«) is divided to theoretical and empirical part. I have captured the creative movement within theoretical work as well as creativity, the concept of dance, educational principles, forms and methods. In this part I have also presented, how dance education is included in the curriculum for kindergarten. Due to my experience with children I have also presented the importance of the education period in kindergarten. In the empirical part, I have described activities of creative movement, which I have been implementing for six weeks in my group. Photos are used as their evaluation.goal of exercises was a comfortable learning environment. By monitoring relationships in the group I have found, that creative movement had a positive impact on the newcomer and the group. Children were happy with each other. Due to this positive achievement I support the technique and suggest including it in teaching programs, as it helps in raising happy children. Keywords: creative movement, creativity, dance, movement, dance activities, introduction of child, emotional and social development

7 KAZALO 1 UVOD TEORETIČNI DEL Ustvarjalni gib Ustvarjalni gib kot metoda Ustvarjanje z gibanjem Kaj je ustvarjalnost in ustvarjanje Gibanje in ples Plesna vzgoja vzgajanje s plesom Upoštevanje vzgojnih načel v plesni vzgoji Oblike plesne vzgoje Metode plesne vzgoje Plesnost Plesna vzgoja v kurikulu za vrtce Pomen plesa za čustveno-socialni razvoj Uvajanje otroka v vrtec Otrokova navezanost Navezanost in uvajanje v vrtec Priprava otroka na vrtec Zlata pravila pri uvajanju v vrtec EMPIRIČNI DEL Predstavitev problema Cilji Delovne hipoteze Metoda dela Opis pripomočkov Opis vzorca... 18

8 3.7 Opis postopka in analiza podatkov Sklop vaj UGOTOVITVE O POSTAVLJENIH HIPOTEZAH ZAKLJUČEK LITERATURA... 50

9 KAZALO SLIK Slika 1: Pajkova mreža Slika 2: Kača na soncu Slika 3: Glasbeni stoli Slika 4: Prijatelja peljem na sprehod Slika 5: Muckanje Slika 7: Čebelica Slika 8: Guma Slika 9: Gibanje ob glasbi Slika 10: Ustvarjanje ob glasbi Slika 11: Tibetančki skica (prvi obred) ( 36 Slika 12: Tibetančki skica (drugi obred) ( 36 Slika 13: Tibetančki (drugi obred) (Filipič, 2012) Slika 14: Tibetančki skica (tretji obred) ( 37 Slika 15: Tibetančki (tretji obred) (Filipič, 2012) Slika 16: Tibetančki skica (četrti obred) ( 38 Slika 17: Tibetančki (četrti obred) Slika 18: Tibetančki skica (peti obred) ( 39 Slika 19: Tibetančki (peti obred) (Filipič, 2012) Slika 20: Tibetančki (peti obred) Slika 21: Različni pozdravi Slika 22: Gibanje z rekvizitom ob glasbi Slika 23: Vodena vizualizacija sprostitev... 46

10 1 UVOD Jaz ne znam tega, kar znaš ti. Ti ne znaš tega, kar znam jaz. Skupaj pa lahko narediva VELIKE STVARI! (Mati Tereza) Za diplomsko nalogo Uvajanje novinca v skupino s pomočjo ustvarjalnega giba sem se odločila iz več razlogov. Zavedam se, kako pomemben je otrokov čustveno-socialni razvoj in da se preko plesnih dejavnosti lahko veliko naredi na tem področju. Plesna vzgoja mi je bila blizu že skozi srednješolsko šolanje, na Pedagoški fakulteti pa sem imela možnost še bolje spoznati ta predmet in seveda sem ga izbrala tudi za izbirni predmet. Na vajah se je čutila vedno večja povezanost med študenti in prav to me je popeljalo do odločitve, da bom v skupini v vsakdanjik vključevala plesne dejavnosti.med razmišljanjem o diplomski nalogi sem izvedela, da dobimo v vrtcu novinko,zato sem si postavila izziv, da ji bom s pomočjo ustvarjalnega giba olajšala uvajalno obdobje. Novinka, ki se je v skupino vključila v sredini meseca maja, je stara štiri leta in sem jo v analizah poimenovala Anja. Ustvarjalni gib sem v vsakodnevno pedagoško delo vključevala šest tednov. Name jeposeben vtis pustil seminar, na katerem sem spoznala Katjo Bucik, specialistko pomoči z umetnostjo in plesno terapevtko. Vaje, ki jih je izvajala z nami, so bile zelo zanimive in uporabne.pomembno se mi zdi, da se vzgojitelji zavedajo, da je plesno področje zelo pomembno in predvsem uporabno za delo z otroki. Zanimalo me je, ali bo vključevanje ustvarjalnega giba novinki pomagalo pri vključevanju v skupino in, ali bom opazila, da so se odnosi med otroki okrepili. 1

11 2 TEORETIČNI DEL 2.1 Ustvarjalni gib»otrokovo aktivno gibanje je samo po sebi umevna sestavina učnega procesa, saj učilnica postaja delavnica. Gibanje v vzgojno-izobraževalnem procesu je lahko funkcionalno, kar pomeni, da služi izvedbi določenega vsakdanjega opravila, lahko pa je tudi ustvarjalno, kar pomeni, da služi ustvarjanju gibalnih oblik«(kroflič 1999: 143).»Otrokom je ustvarjanje z gibanjem naraven način izražanja, ki jih sprošča, zadovoljuje in osrečuje, tako v igri v vrtcu kot v igri pri pouku.«(kroflič 1999: 143)Ne le otroci, kot navaja Krofličeva, ampak tudi vzgojitelji in učitelji uživajo pri ustvarjalnih igrah z gibanjem v pedagoških delavnicah.»z vključevanjem metode ustvarjalnega giba v vzgojno-izobraževalno delo na katerikoli stopnji vnašamo v učenje, poučevanje in spodbujanje ustvarjalnosti sodobno celostno načelo, preko katerega se zbližujejo učenci kot tudi učitelji in učenci. Ustvarjanje s telesom in gibanjem deluje kot komunikacija, kot učna metoda, kot preventiva in kot terapija, ki zadovoljuje osnovno človekovo potrebo po gibanju in omogoča samouresničevanje v socialni interakciji«(kroflič 1999: 239).»Krofličeva navaja, da gibanje postane tudi svobodna simbolična oblika, umetniški element in plesna kretnja, kadar posreduje ideje čustev, značilnosti vedenja, izraža različne fizične in mentalne napetosti. Gre za navidezne gibe iluzije, igrane kretnje, ki niso signali, ampak simboli človekovega hotenja. Spontanost gest oziroma kretenj je v plesnem gibanju iluzija in prav tako tudi moč, ki jo izražajo. Plesalec tako z ustvarjanjem gibalne oblike ali dinamične podobe v času in prostoru izraža iz vsakdanjosti posplošene oblike čustvovanj, občutenj, odnosov. Skupaj z navidezno dinamično podobo postane simbol«(kroflič 1999: 29).»Gibanje je ena osnovnih otrokovih potreb. Je nujna za pridobivanje in izražanje občutij, spoznanj, razpoloženj in čustev. Je sredstvo samozavedanja in naraven način izražanja. Ima velik pomen v razvoju mišljenja, kar je poudarjal že razvojni psiholog Piaget«(Skalar v Schmidt 2002). 2

12 2.1.1 Ustvarjalni gib kot metoda Skozi gibalne dejavnosti si otrok razvija zavedanje telesa, perceptivne funkcije, govor, višje mentalne funkcije, ustvarjalnost, sposobnosti za šolsko učenje, za komuniciranje in interakcijo. Gibalna vzgoja spodbuja razvoj samozavedanja in samozavesti s samim gibanjem in s skupinskim delom. Skozi gibalne dejavnosti se otrok zaveda prostora in časa. Vzgojitelj naj bi se po mnenju Frostiga ravnal po naslednjih vzgojnih načelih: ustvarjati vzdušje spontanosti in zadovoljstva, usmerjati otroke, da je zadovoljstvo odvisno od njihovega konstruktivnega vedenja, uriti gibalne spretnosti in spodbujati ustvarjalnost, prilagajati zahteve značilnostim otrok in skupine, omogočiti otrokom izkušnjo uspeha in jih voditi tako, da ne doživljajo neuspeha, pustiti se voditi reakcijam otrok. (Frostig 1970 v Kroflič 1999: ) Ustvarjanje z gibanjem»gibanje in čustva imajo veliko skupnega: čustva se kažejo skozi ekspresivno gibanje, govorico telesa, imenovano tudi simptomatsko gibanje; gib pa je znak, simptom za določeno čustvo, npr. strah, veselje, žalost, jeza«(kos 1982 v Kroflič 1999: 23). Po Kosu je, zgodovinsko gledano, ples najprvotnejši izraz človekove ustvarjalnosti in le-ta tudi domneva, da so se druge umetnostne oblike razvile pozneje. Toda zaradi minljive narave plesa se je o njem ohranilo sorazmerno malo pričevanj iz preteklosti (Kos 1982 v Kroflič 1999: 31). Plesalka Jasna Knez pravi:»kdor je kdaj doživel ustvarjanje z gibi, mu postane to nuja. Narediti nekaj, kar nihče drug ne naredi tako kot ti. Zaveš se svojskosti lastnega telesa in jaza. Potreba po gibanju narašča. Ideje kar same nastajajo in vsaka improvizacija je doživetje. Želja po preizkušanje je vse večja, radoveden si in pripravljen na igro kot otrok. Spontan si, iskriv in misliš, da svobodi ni konca«(kos 1982 v Kroflič 1999: 35).»Gibanje je eden izmed izrazov otrokove dejavnosti, zato vzgojitelj ali učitelj lahko to dejavnost izrabi za spodbujanje otrokove ustvarjalnosti. V ta namen 3

13 razvija gibalne dejavnosti, ki niso vnaprej oblikovane oziroma vezane na neko določeno obliko. Formalne zvrsti plesa, kot so ljudski ples, družabni ples, klasični balet, zaradi svoje ustaljene oblike ne morejo biti izhodišče, niti cilj spodbujanja plesne ustvarjalnosti. Plesna vzgoja kot vzgoja ustvarjalnosti temelji na načelu sodobne plesne umetnosti 20. stoletja, pri kateri je plesalec samostojen ustvarjalec, ne le poustvarjalec zamisli ali tradicionalnih plesnih oblik«(kroflič, Gobec 1995: 26).»A. Maslow je domneval, da so ustvarjalne izkušnje otrokom in odraslim uravnovešajoča sila. Dovoljujejo se nam odzvati na otroški in meditativen način, s katerim lahko usmerimo vso psihomotorično energijo v posamezno dejavnost. Ustvarjalni izraz primerja s poduhovljenostjo", s katero se otrok osredotoči na igro, ples, petje, brez napora, pa tudi brez strahu pred lastnimi mislimi, idejami, impulzi in neodvisno od drugih«(maslow 1968 v Kroflič, Gobec 1995: ).»Ustvarjalno gibanje, ki ni zgolj spontana dejavnost ob glasbi, razvijamo v različnih obdobjih otrokovega razvoja. V zgodnjem obdobju predvsem skozi petje in poslušanje glasbe v varnem maminem naročju, ko poslušanje glasbe spremljamo z guganjem ali temu podobnim gibanjem, ki je po navadi uglašeno z glasbenim utripom. Kasneje odigrajo pri gibno-plesnem ustvarjanju pomembno vlogo otroške (ljudske) glasbene igre in bibarije. V kasnejšem obdobju s plesom ob glasbi otrok dojema dimenzije prostora, časa in energije ter ustvarja različne gibalne vzorce ter razvija plesnost«(geršak, 2009) Kaj je ustvarjalnost in ustvarjanje "Domišljija je začetek ustvarjanja... Domišljaš si, kar si želiš želiš si, kar si domišljaš... in nazadnje ustvariš kar hočeš." G. B. SHAW»Psihologija danes opredeljuje ustvarjalnost kot dejavnost, lastnost mišljenja, način mišljenja. Je sposobnost, osebnostna lastnost, poteza. Ustvarjanje je 4

14 delovanje, odpiranje problemov, preoblikovanje položaja v okolju in izvirno preoblikovanje informacij. Za ustvarjalni proces je značilna tudi spontanost. Ko naključne zunanje spodbude učinkujejo na podzavest, se uskladiščijo v spomin in se spontano preoblikujejo v nove domislice in probleme«(trstenjak 1981, Pečjak 1987, Russell 1992 v Kroflič, Gobec 1995: 26-27).»Ustvarjalnost ima fiziološko osnovo, to sta različno delujoči možganski polobli (hemisferi). V levi polobli potekajo razumski, besedni, analitični procesi, v desni polobli pa prostorski, vizualni, čustveni, intuitivni, sintetični procesi. Tu je tudi osnova za ustvarjalne dejavnosti, vendar v medsebojni interakciji z levo,»razumsko«hemisfero«(kroflič, Gobec 1995: 27) Gibanje in ples»telo je ustvarjeno za gibanje. In gibanje je isto kot življenje. Če bi se zaustavilo,bi vse zamrlo. In v tem gibanju, ki je neminljivo, je zakoreninjen ples in z njim vred tudi potreba ljudi po njem.«(marija Vogelnik: Ples skozi čas in balet skozi svet)»beseda»ples«ima za različne ljudi različne pomene. Vsi pa se najbrž strinjamo, da je ritmično gibanje telesa v povezavi z nekim čustvenim ali duševnim delom naše osebnosti. Vsakdo je že izkusil spontan izbruh veselja v nekontroliranem gibanju ko krilimo z rokami po zraku, se zavrtimo na peti, poskočimo, koga objamemo. Taka in podobna ritmizirana gibanja v prostoru prepoznavamo kot ples«(vogelnik 1994: 3).»Razgibano telo oživi v plesu šele takrat, ko je povezano z osebnim izrazom. Ples torej ni samo gibanje, ampak tudi izražanje čustev, doživetij, razmišljanj, reakcij s telesnim gibanjem. Različne oblike našega gibanja drža, hoja, sedenje, stopanje, vrtenje in podobno, tudi izražajo našo osebnost. Spodbude za ples izhajajo iz naših notranjih telesnih, čustvenih, doživljajskih ali razumskih vzrokov ali pa kot odzivanja in odgovori na zunanji svet«(vogelnik 1994: 3). 5

15 Nekaj citatov, ki nam ponujajo odgovor na vprašanje, kaj je ples:»če znaš govoriti, lahko poješ, če se znaš premikati, lahko plešeš.«(afriški pregovor)»če bi vam lahko povedala, kaj je, ga ne bi odplesala!«(avtorska plesalka Isadora Duncan, v Gardner, 1995 vkroflič 1999: 29-30)»Ples je sredstvo, s pomočjo katerega sproščamo nevarni pritisk nakopičene energije, ki ga povzročata jeza in nezadovoljstvo. Na ta način preusmerimo energijo v izražanje plemenitih občutij in zdravega presojanja. Pri tem ima posebno vlogo ritem, ki ozemljuje občutja z nogami pri tleh, misel pa se oblikuje v ritualnem in stiliziranem gibu. Celo telo je hieroglif, niz hieroglifov, ki modulirajo izraz, kot v pesmi ali glasbi prehod v imanentno in vedno prisotno Eno. Ples je meditacija v gibanju. Plesni izraz niso besede, ampak simbolični ritmi in gibi«(huxley, 1985 vkroflič 1999: 29-30).»Ples je mati vseh umetnosti. Glasba in poezija obstajata v času; upodabljajoče umetnosti in arhitektura v prostoru. Ples pa živi hkrati v času in prostoru. Ustvarjalec in ustvarjeno, umetnik in njegovo delo sta eno. Ritmične vzorce gibanja, plastičnost prostora, vidni in domišljijski svet vse to ustvarja človek s svojim telesom v plesu, še preden izrazi notranja doživetja skozi snov, kamen, besedo«(muzikolog in koreolog Curt Sachs, 1997 v Kroflič 1999: 29-30).»Aktivnost samo po sebi, tudi vajo, bi lahko označili za gibanje, npr. kroženje z glavo, razgibavanje dlani z upogibom zapestij, zibanje z ene strani na drugo, prekrižanje noge čez glavo, dvig roke, da bi nekaj vprašali ipd. To so le gibi, gibanje. Počasi prenesti nogo čez nogo z določenim namenom ali učinkom v določenem času in z odnosom, npr. do zvoka gonga ali glasbe, to bi že bilo bliže plesu. Če povežemo taka različna gibanja v ritem, jim dodamo emocionalno, intelektualno ali namerno poetično kvaliteto, ki je širša oz. bolj estetska kot življenje, bi to lahko označili za ples. Ples je torej namerno privzdignjenje različnih gibanj v nekaj višjega, kot pa so vsakdanja gibanja«(slade, 1977 v Kroflič 1999: 29-30). 6

16 2.2 Plesna vzgoja vzgajanje s plesom»vzgajanje s plesom je kompleksno, ker se nujno povezuje z vsemi vzgojnimi področji. Odkrivamo bistvene značilnosti v oblikah in gibanju v okolju in z različnimi gibalnimi spodbudami razvijamo otrokovo mišljenje in druge umske sposobnosti. A sodelovanje v skupini, ki je značilno za plesno dejavnost, spodbuja razvoj pozitivnih medčloveških odnosov«(kroflič, Gobec 1995: 7-9).»Strokovnjaki poudarjajo, da je ples oblika neverbalne komunikacije, in ugotavljajo, da z»govorico telesa«sporočamo kar70-odstotkov pomena. Torej je treba tudi ples razumeti kot vsestransko in intenzivno sredstvo za boljše izražanje občutkov. Zato je nujno, da v vzgojno-izobraževalnem okolju otrokom in mladim omogočimo, da spoznajo in izkusijo ples kot sredstvo izražanja«(meško, 2011) Upoštevanje vzgojnih načel v plesni vzgoji»plesna vzgoja poteka po splošnih pedagoških načelih predšolske vzgoje. Pri vzgojnem delu je treba upoštevati načela aktivnosti, interesa, individualizacije, nazornosti, življenjske bližine, ustreznosti razvojni stopnji in sistematičnosti. Poleg splošnih pedagoških načel pa moramo upoštevati še specifična načela, ki pa so načelo naravnosti gibanja, načelo individualnega izražanja z gibanjem, načelo dela majhne skupine in načelo samoupravljanja skupine«(kroflič, Gobec 1995: 46) Oblike plesne vzgoje»v plesni vzgoji uporabljamo različne oblike vzgojnega dela, ki pa jih izbiramo glede na zastavljeni smoter, glede na značilnosti izbranih spodbud in glede na pogoje dela. Oblike plesne vzgoje so: skupna, skupinska in individualna«(kroflič, Gobec 1995: 66). Skupna oblika Zaposlitev je skupna, kadar se vsi otroci vključijo v plesno zaposlitev. Značilna je v oddelkih tri do štiriletnih otrok. Uporabljamo jo v kombinaciji z igro po želji otrok, saj se le-ti še težko vključijo v občasne skupne dejavnosti. Pri stalni skupni obliki ne moremo upoštevati različnih interesov otrok, pa tudi ustvarjanje z gibanjem ni mogoče. 7

17 Skupinska oblika Zaposlitev je skupinska, kadar se le del celotnega oddelka vključi v plesno zaposlitev, drugim otrokom pa pripravimo dejavnosti iz drugih vzgojnih področij. Skupinsko obliko bomo s pridom gojili tudi v mešanih oddelkih. Individualna oblika Individualno obliko vzgojnega dela lahko uporabimo v usmerjeni plesni zaposlitvi in v igri po želji. V metodičnem postopku usmerjene gibno-plesne dejavnosti uporabimo to obliko običajno v fazi razvijanja gibalnih motivov, ko otroci individualno ustvarjajo, rešujejo naloge, oblikujejo gibalne motive, posamezno improvizirajo, plešejo. V igri po želji pa individualna oblika omogoča neposreden stik med vzgojiteljem in otrokom. (Kroflič, Gobec 1995: 66-68) Metode plesne vzgoje»vzgajanje s plesom poteka s pomočjo posebnih metod. Otroke lahko vodimo v gibanju s svojim gibanjem, lahko jih spodbujamo k izmišljanju njihovega gibanja, lahko ustvarjanje z gibanjem prehaja iz našega v njihovo gibanje in obratno. Z vodenjem gibanja otrokom nakazujemo možnosti, ki jih gibanje kot izrazno sredstvo vsebuje. S spodbujanjem njihovega izvirnega gibalnega izražanja spodbujamo ustvarjanje z gibanjem ter s tem tudi ustvarjalno mišljenje in ustvarjalne sposobnosti«(kroflič, Gobec 1995: 69). Metoda vodenja Pri tej metodi vzgojitelj ali eden izmed otrok pokaže gibalni motiv in otroci ga povzamejo. Uporabljamo jo pretežno pri delu s tri in štiriletnimi otroki. Z njo otroke načrtno usmerjamo v ustrezna gibanja, potrebna za telesni in gibalni razvoj. Metoda izmišljanja (improvizacije) Z ustrezno spodbudo za gibanje otroke usmerjamo k njihovemu gibalnemu ustvarjanju, izmišljanju gibanja. Gibanje nastaja sproti ob spodbudi, kar je na predšolski stopnji najpogostejši način gibalnega ustvarjanja. Kadar otroci skupinsko ustvarjajo, je lahko gibalno ustvarjanje tudi posredno, tako, da si ga najprej izmislijo in ga šele nato zaplešejo pred vrstniki. Tako se uvajajo v timsko delo. 8

18 Metoda od vodenja k izmišljanju (improvizaciji) S svojim gibanjem najprej spodbudimo otroke h gibanju, nato pa jih usmerimo v iskanje novih gibalnih motivov. Mlajši otroci potrebujejo za to več časa, ker se težje preusmerijo iz danega vzorca gibanja. Metoda od izmišljanja (improvizacije) k vodenju Otroke najprej usmerjamo k iskanju svojih gibalnih motivov, nato pokažemo še svojo gibalno zamisel in jim predlagamo, da preizkusijo še to. Tudi posamezni otroci pokažejo svoje zamisli, da jih vrstniki in tudi vzgojitelj povzamejo. (Kroflič, Gobec 1995: 69-71) Plesnost»Plesnost temelji na gibalnem izražanju, ki je prvinska oblika človekovega izražanja, vezana na vsakdanje življenje in čustvovanje, izhajajoča iz nižjih razvojnih stopenj in zato nujno prisotna v vsakem človeku. Razvija se v sklopu celotnega duševnega in telesnega razvoja.pri opazovanju spontanega gibanja otrok, različnih gibalnih iger, njihovo izražanje z gibanjem na različnih razvojnih stopnjah, ugotovimo določene značilnosti za posamezno stopnjo«(kroflič, Gobec 1995: 21). Krofličeva in Gobčevasta uredili te značilnosti gibanja v sistem, iz katerega je razviden razvoj plesnosti. Značilnosti teh dejavnosti so otrokovo zadovoljstvo ob gibanju, ritmičnost, ponavljanje in vzpostavljanje socialnega stika.»v prvem, drugem in tretjem življenjskem letu se osnovne značilnosti plesnosti kažejo v naslednjih aktivnostih: - spontano gibanje v izražanju čustev, v funkcijski igri, v usvajanju in spoznavanju okolice; - opazovanje gibanja v okolici; - usklajevanje gibanja z ritmom glasbe; - poskusi posnemanja gibanja iz okolice; - usklajevanje gibanja s predmetom, s katerim otrok rokuje; - izkazovanje gibanja, spretnosti na pobudo odraslih. 9

19 Plesnosti tri in štiriletnega otroka se kažejo v naslednjih značilnostih gibalnega izražanja in oblikovanja: - gibanje je celovito, shematsko; - gibanje je v skladu z ritmom glasbe ali besedila; - gibanje je plešoče, sledi melodiji; - v gibanju otrok obvladuje prostor; - prilagaja se gibanju drugih otrok; - vživlja se v gibanje v okolju in ga posnema; - z gibanjem podoživlja čustva; - oblikuje gibanje«(kroflič, Gobec 1995: 22).»Plesno področje v vrtcu spodbuja predstavno mišljenje, domišljijo in divergentno mišljenje, ki so osnovni elementi ustvarjalnega procesa.predstavno mišljenje vpliva tudi na razvoj plesnosti, saj otrok z razvojem predstavnega mišljenja stopi v svet domišljije. Plesnost opredelimo kot zlitje gibanja telesa v prostoru, skladno z notranjim in zunanjim ritmom v harmonično celoto«(geršak, 2009) Plesna vzgoja v kurikulu za vrtce Globalni cilji na področju umetnosti: doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti, razvijanje estetskega zaznavanjain umetniške predstavljivosti, spoznavanje posameznih umetnostnih zvrsti, razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo, razvijanje ustvarjalnosti in specifičnih umetniških sposobnosti. (Kurikulum za vrtce 1999: 23-24) Primeri plesnih dejavnosti od 1. do 3. leta: Otrok si izmišlja gibe, gibalna zaporedja in telesne položaje; giba se in pleše s celim telesom, preizkuša možnosti gibanja posameznih telesnih delov, kombinira zaporednost in hkratnost gibanja; preizkuša hitra in počasna gibanja, vezana in odsekana ter napeta in sproščena; 10

20 preizkuša razliko med gibanjem in mirovanjem, med nelokomotornimi gibanji (upogibanje, raztegovanje, obračanje, nihanje na mestu) in lokomotornimi gibanji (plazenje, plezanje, hoja, tek, skoki po prostoru); preizkuša gibanje v različnih telesnih smereh (dviganje, spuščanje, zapiranje, odpiranje, napredovanje, umikanje), gibanja z veliko in majhno amplitudo, kontrastira nizek in visok nivo gibanja; doživlja in opazuje ples vzgojitelja, ples gosta plesalca. (Kurikulum za vrtce 1999: 26-27) Primeri plesnih dejavnosti od 3. do 6. leta Otrok: se z gibanjem in plesom izraža, komunicira in ustvarja; uri in občuti dele in celoto telesa v različnih načinih gibanja in mirovanja; razlikuje pozorno telesno delovanje in sproščanje; igra se in vadi koordinacijo in ravnotežje v zahtevnejših lokomocijskih nalogah; opazuje, izvaja, pleše in razlikuje oblikovne prvine različnih mirovanj in gibanj na mestu in v različnih talnih in prostorskih vzorcih, v različnem tempu, ritmu in stopnjah napetosti; sestavlja prvine v manjše in večje, bolj ali manj samostojne plesne celote; pri plesu opazuje in razlikuje odnose med deli telesa, med telesom in podlago ter predmetom, odnos s soplesalcem v paru in skupini; si zamišlja in ustvarjaplesne vložke za dramske predstave in video. (Kurikulum za vrtce 1999: 29) Vloga odraslih Umetniške dejavnosti potekajo tako, da otrok sam išče, raziskuje in najde odgovor, rešitev na idejno, organizacijsko ali izvedbeno nalogo ali problem, pri čemer odrasli zaznajo in podprejo vsako otrokovo še tako skromno ali neprivlačno napredovanje. Odrasli otrokovih del ne ocenjujejo, komentirajo, grajajo... Prav tako ga nikoli ne spodbujajo k ustvarjanju shematične, všečne, običajne, prilagojene oblike in ga tudi pretirano ne hvalijo. Otrokova estetska presoja jih zanima, vendar vanjo ne posegajo. Zavedajo se, da je otroku proces nastajanja dela pomembnejši od rezultata. 11

21 Odrasli oblikujejo bogato in raznovrstno glasbeno, likovno, plesno, gledališko okolje z različnimi spodbudami, ki otroku omogočajo doživljanje sebe in drugih, okolice in umetnosti. Pestri, zabavni, zanimivi, presenetljivi viri izzivajo otrokovo željo po ustvarjanju in udejanjanju. Kakovostno estetsko in umetniško okolje sooblikuje otrokov razvoj estetskega vrednotenja in osebnega okusa. (Kurikulum za vrtce 1999: 30) 2.3 Pomen plesa za čustveno-socialni razvoj»čustveni in socialni razvoj sta tesno povezana, zato ju pogosto obravnavamo skupaj, tesno pa se povezujeta tudi z drugimi razvojnimi področji.na otrokov čustveni razvoj vplivajo različni dejavniki: predvsem zorenje, učenje in pridobivanje izkušenj, spoznavni procesi ter otrokova samodejavnost«(zupančič 1994 v Videmšek, Pišot 2007: 86).»Od rojstva naprej otrok izraža različna čustva, kot so veselje, jeza, strah, anksioznost, zaskrbljenost, ljubosumnost in naklonjenost. Narašča tudi sposobnost čustvenega izražanja in prepoznavanja čustev pri drugih. Prehodi med različnimi čustvenimi stanji so pri otrocih zelo hitri. Z razvojem se spreminja moč doživljanja in izražanja čustev, predvsem pa se v zgodnjem otroštvu izpopolnjuje nadzor nad izražanjem čustev, ki postopno postaja vse bolj uravnovešeno in socialno sprejemljivo. Izražanje veselja je za druge ljudi privlačno, zato veliko prispeva k prijetnemu vzdušju v skupini in vzbuja pozitivne reakcije pri drugih, s tem pa vpliva k pozitivnemu samovrednotenju«(kavčič, Fekonja 2004 v Videmšek, Pišot 2007: 86-87).»Otrokov socialni razvoj je v veliki meri odvisen od učenja in izkušenj v zgodnjem obdobju življenja, čeprav se vsak otrok rodi z določenimi potenciali. Značilno je, da otrok po tretjem in četrtem letu starosti vse več časa preživi z drugimi otroki, vse manj pa z odraslimi. V zgodnjem otroštvu otroci razvijajo nove oblike socialnih interakcij in socialnih kompetenc, predvsem pri razvijanju sposobnosti komuniciranja, recipročnosti, empatije in skupnega reševanja problemov«(marjanovič Umek, Zupančič 2004 v Videmšek, Pišot 2007: 87). 12

22 Videmšek in Pišot pišeta, da igra omogoča otrokom komuniciranje, vzpostavljajo se različne situacije, pri katerih se otrok uči nadzorovati svoje vedenje, izražati čustva in sodelovati z drugimi. Otrokova igra je v otroštvu zelo pogosto gibalne narave. S sodelovanjem v gibalnih igrah se lahko dosežejo številni pozitivni učinki na otrokov čustveno-socialni razvoj, predvsem v smislu čustvenega dozorevanja, pridobivanja socialnih spretnosti, medosebne interakcije in privlačnosti, hkrati pa se razvijata otrokova samopodoba in samospoštovanje. (Videmšek, Pišot 2007: 88)»Vpliv ustvarjalnega giba se kaže na vseh ravneh otrokovega razvoja, še najbolj izrazito na čustveno-socialnem področju. Ugotovljeno je, da uporaba ustvarjalnega giba pripomore k pozitivnemu vzdušju v skupini in lahko pomaga pri razreševanju številnih (vzgojnih) problemov. Pomemben vidik uporabe pa se kaže tudi v razvoju estetskega čuta in kritičnega odnosa do kulture in umetnosti«(meško, 2011). O čustvenem razvoju v priročniku s primeri dobre prakse iz vrtcev piše:»otrok mnogo bolj kot odrasli izraža svoje duševno počutje s telesnim stanjem in obratno. Gibanje in čustvovanje imata veliko skupnega, saj se vsa čustva kažejo v izrazni govorici telesa. Še zlasti otroci in mladostniki najdejo posebno zadovoljstvo v plesu, saj z njimi lahko izražajo čustva in doživetja, ki jih ne zmorejo ubesediti. Ob tem doživljajo zadovoljstvo, ki vpliva na njihovo vedenje, odnos do drugih in na oblikovanje stališč ter prispeva k pozitivni samopodobi. Ples, ki ni tekmovalno naravnan, omogoča vzpostavitev pozitivnega in spoštljivega odnosa do lastnega telesa. Ustvarjalni ples sprošča domišljijo, vodi do umetniškega doživljanja in izražanja, ki krepi iniciativnost, inovativnost in občutek svobode.«socialni razvoj:»medsebojno sodelovanje, ki je nujno in značilno za plesno dejavnost, spodbuja razvoj pozitivnih medčloveških odnosov. Strokovnjaki ugotavljajo, da ustvarjalni gib otrokom omogoča doživljati netekmovalne, ustvarjalne izkušnje, ki niso naravnane na uspeh. S takim poučevanjem in vzgojo otroke navajamo na sodelovanje, sporazumevanje, reševanje problemov v skupini, na upoštevanje drugega, različnost, strpnost in prijateljske odnose. Tudi odnos vzgojitelj/učitelj otrok/učenec je v taki skupinski klimi prijeten. Vse skupaj ugodno vpliva na celosten osebnostni razvoj posameznika v skupini. Saj so 13

23 ravno okolje in skupina tisti, ki otroka sprejemajo, ga potrjujejo in dajejo ideje in zagon za vsestransko rast«(meško, 2011). Geršakova piše, da otroci skozi gibno-plesno ustvarjanje razvijajo vsa področja razvoja: čustveno-socialno, kognitivno in psihomotorično. Ob plesnih dejavnostih krepijo izražanje in komuniciranje, ustvarjalnost, stike z drugimi otroki razvijajo pozitivne odnose v skupini, doživljanje, višje spoznavne funkcije in samopodobo ter ozaveščanje telesa. Poudarja tudi, da se ravno s socialnega vidika vzgojitelji zavedo pomembnosti plesnega področja, ki ne sodi samo v telovadnico, ampak je odlično integracijsko sredstvo za povezovanje različnih vsebin in področij kurikuluma. (Geršak, 2009) 2.4 Uvajanje otroka v vrtec Odhod v vrtec je za otroka zelo pomemben korak v njegovem življenju. Da je le-ta čim bolj prijeten in neboleč, lahko poskrbijo starši in vzgojitelji. Sama se z uvajanjem srečujem v vrtcu že nekaj let in lahko priznam, da ni enostavno. Pomembno je, da se na ta dogodek starši z otrokom že doma dobro pripravijo in da vzgojitelji v vrtcu znamo vsakega otroka lepo pospremiti v nov način življenja Otrokova navezanost Če je otrok na nekoga navezan, to obogati njegovo družbeno sfero in priča o otrokovi pripravljenosti prenesti del nežnega čustva z ožje družine na širši družabni krog. Navezanost nam pomeni odprtost, radovednost in zaupanje v druge ljudi. Samo po sebi je umevno, da je otrok na starše navezan, čeprav je ta beseda kar premila za opis vezi, ki jo ustvarijo otrok in starši. Za razvoj varne navezanosti ni dovolj le telesna skrb za otroka, pač pa predvsem ljubezen ter usklajeno in pravočasno odzivanje na otrokove potrebe. Osnovne otrokove potrebe so: potreba po hrani, spanju, varnosti, navezanosti, pozornosti, sprejetosti, tolažbi, gibanju ipd.»v tretjem letu starosti je otrok v psihološkem smislu popolnoma zrel za vrtec. Otrok pri tej starosti začenja razumevati potrebe drugih ljudi in postane dovzeten za pogajanja. Vedno bolj je prepričan v to, da bodo starši poskrbeli zanj. Zaveda se, da odsotnost matere ne pomeni, da je nikdar več ne bo nazaj, zato mu ni treba stalno preverjati, ali je z njim«(varjačič 2007: 17-22). 14

24 »Ločitev od staršev je pri odhodih v vrtec za otroka ponavljajoča se in poleg otrokovega protesta lahko v vrtcu opazujemo tudi njegov obup. Za vzgojiteljice je najbolj naporen otrok, ki protestira, kar pomeni, da išče rešitev in upa, da bo s tem priklical izgubljenega starša. Hočeš nočeš mu bodo posvetile največ pozornosti, ki pa bi jo bolj potreboval tih in odmaknjen otrok. Preden se otrok odmakne, skuša položaj nadzorovati. Vzgojiteljice povedo, kako je otrok čepel ob steklu in pričakoval starša. Takega otroka takrat ne zanima, kaj se dogaja okrog njega, takšno vedenje pa lahko traja nekaj dni, potem pa otrok postopoma začne zaupati, da se bo starš vsakič vrnil ponj in se zato lahko posveti dejavnostim v vrtcu. Če pa to traja več kot teden dni ali pa se prevesi v pasivnost in odmaknjenost, je treba ukrepati«(varjačič 2007: 23). Pri eksperimentu»neznana situacija«, ki ga je zasnovala Mary Ainsworth,so opredeljene tri vrste navezanosti: - Varno navezani otroci Ti otroci so raziskovaliučilnico in se igrali, vendar so se vmes vračali k materi. Ko je mati odšla iz učilnice, so postali zaskrbljeni, vendar so se razveselili, ko se je mati vrnila in se zopet odšli igrat. - Izogibajoči se otroci Ti otroci so se začeli takoj igrati, matere niso potrebovali. Materinega odhoda in prihoda niso občutili. Če je mati poskusila otroka vzeti v naročje, se ji je izvil proč. - Ambivalentni otroci Otroci so se stiskali k mami in se niso samostojno zaigrali. Odsotnost matere jih je močno vznemirila, kopa se je vrnila, so se odzvali na dva načina, po eni strani so jo zavračali in brcali, po drugi pa silili k njej in se nanjo lepili.(varjačič 2007: 24-25) Navezanost in uvajanje v vrtec Pri uvajanju v vrtec ima navezanost med otrokom in starši velik pomen. Varno navezan otrok bo ob uvajanju staršem pokazal, da računa na njihovo pomoč. Kmalu se bo spustil v vrtčevske dogodivščine in z zaupanjem sprejel vzgojiteljico. 15

25 Pomoči starša ali vzgojitelja pa ne išče izogibajoči se otrok. Pri tem lahko dolgo vztraja, šele čez čas se pokaže, ali se bo otrok v nekem trenutku zlomil ali pa bo vztrajal v neodvisnosti. Najtežje za starše je ambivalentno navezan otrok, saj se jih oklepa in se od njih noče ločiti. Možno pa je, da se razvoj navezanosti pri otroku prvega starostnega obdobja še ni končal, takrat je potrebna starševska strpnost in pomoč otroku, da s časom razvije več zaupanja. Otrok bo potreboval več časa, da se bo privadil na novo okolje in dobil občutek varnosti. (Varjačič 2007: 28) Priprava otroka na vrtec Z otrokom druge starostne skupine govorimo o tem, kaj je to vrtec, kakšno je življenje v vrtcu, zakaj otroci hodijo v vrtec, koga lahko tam srečamo itd. Osredotočimo se na konkretne, pozitivne, a realne vidike vrtca, nikakor ga ne povezujmo z grožnjo ali kaznijo. Povemo mu, da se bo v vrtcu igral z otroki, ki bodo postali njegovi prijatelji Zlata pravila pri uvajanju v vrtec - Otroka naj uvaja oseba, ki ima z njim dober odnos. - Na uvajanje predhodno pripravite sebe in otroka. - Otroku predstavite pozitivne in realne vidike vrtca, vendar sprejmite tudi otrokova negativna čustva do vrtca. - Vzemite si dovolj časa za uvajanje. - V času uvajanja bodite do otroka bolj prizanesljivi in v njegovo življenje ne vnašajte preveč drugih sprememb in zahtev. - Ustvarite prepoznavni ritual prihoda v vrtec in poslavljanja od otroka. - Otrok naj s seboj v vrtec prinese najljubšo igračko ali kak drug predmet, ki ga bo spominjal na dom. - Od otroka se vedno poslovite in nikdar ne odidite, ne da bi ga na to opozorili. - Držite se svojih obljub glede tega, kdaj boste prišli po otroka. - Poskusite zgraditi iskren, zaupen in spoštljiv odnos z vzgojitelji v vrtcu.(varjačič 2007: 81) 16

26 3 EMPIRIČNI DEL 3.1 Predstavitev problema V vrtcu sem zaposlena pet let in z vsako skupino otrok si želim vzpostaviti prijeten, zaupljiv in prijateljski odnos. Ko sem začela razmišljati o diplomski nalogi, sem misli usmerila v plesne dejavnosti, saj mi je bil ta predmet na fakulteti zelo blizu in ga v svoje delo tudi veliko vključujem. Medsebojni odnosi med otroki so mi zelo pomembni, zato si želim izpeljati nekaj, kar bi le-te okrepilo. V skupino, kjer delam, smo dobili novo deklico in takoj sem dobila idejo, da bi s pomočjo ustvarjalnega giba pomagala deklici lažje sprejeti skupino. Želela sem tudi okrepiti odnose med vsemi otroki. V vsakodnevno delo sem vključevala ustvarjalni gib in beležila odzive otrok in dogajanje v skupini. Vaje sem izvajala z namenom, da bi se otroci v skupini dobro počutili in sprejeli novinko. 3.2 Cilji - Priprava spodbudnega okolja za novinko in ostale otroke. - Preko ustvarjalnega giba doseči sprejetost novinke. - V vsakodnevno dogajanje vpeljati ustvarjalni gib ter z njim okrepiti medsebojne odnose v skupini. 3.3 Delovne hipoteze H1: Preko ustvarjalnega giba otroci lažje navežejo stik z novinko. H2: Medsebojni odnosi med otroki v skupini se z vključevanjem ustvarjalnega giba krepijo. H3: Skozi dejavnosti ustvarjalnega giba novinka sprejme otroke, se dobro počuti in naveže prijateljske stike. H4: Vključevanje ustvarjalnega giba pripomore novinki pri lažjem sprejemu vzgojiteljic. 3.4 Metoda dela Uporabila sem deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. Dejavnosti sem vnaprej načrtovala in jih vključila v mesečni plan, vsakodnevno sem zapisovala refleksije in beležila odzive otrok. 17

27 3.5 Opis pripomočkov Zapisovala sem izjave otrok, s fotoaparatom pa zbirala slikovni material. Učenci so se po eni dejavnosti tudi likovno izrazili. Odzive otrok sem beležila skozi dnevniške zapiske. 3.6 Opis vzorca V raziskavo je bilo vključenih 19 otrok, od tega je 9 dečkov in 10 deklic. Skupina je heterogena, starost se giblje od 2 do 6 let. Raziskavo sem opravljala v Vrtcu Postojna, kjer sem tudi zaposlena. Dejavnosti sem izvajala v igralnici. 3.7 Opis postopka in analiza podatkov Izvajanje sem začela, ko se je v skupino vključila nova deklica. V vsakodnevno pedagoško delo sem vključevala ustvarjalni gib. Začela sem s spoznavno igro, s pomočjo katere je deklica spoznala skupino, vsak naslednji dan pa sem izvajala novo dejavnost. Dejavnosti so bile sprva skupinske, nato pa tudi v paru. Po končanih dejavnostih sem se z otroki pogovarjala o občutkih in doživljanju in to beležila. Prav tako sem odzive otrok spremljala skozi opazovanje. Uporabila sem deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. 3.8 Sklop vaj Z izvajanjem vaj sem začela s prvim dnem uvajanja novinke v našo skupino. Novinko bom v analizah,zaradi varovanja osebnih podatkov, poimenovala Anja. Izbirala sem vaje iz literature, ki sem jo dobila pri predmetu Plesne dejavnosti in iz internetne literature prof. Gordane Schmidt in Vesne Geršak. 18

28 JAZ SEM (Schmidt, 2003) Cilji: - Ponuditi možnost, da se vsak otrok izpostavi in začuti pripadnost skupini. - Otroci sprejemajo in upoštevajo pravila. Vsi otroci stojijo ali sedijo v krogu. Eden od njih začne igro, tako da stopi v sredino kroga in pove svoje ime ter napravi določen gib kot pozdrav ali kaj drugega. Nato se vrne v krog. Vsa skupina ponovi njegovo ime in gib. Nato se predstavi naslednji otrok. Evalvacija: Danes se nam je v skupini pridružila nova deklica Anja. Igralnico si je ogledala skupaj z mamo, nato se je malo sama zaigrala in mama se je odločila, da jo bo pustila samo v igralnici. Povedala sem ji, naj se od nje poslovi in naj ji pove, da jo pride iskat čez eno uro. Deklica je to razumela in se nam pridružila pri igri. Pospravili smo igralnico in naredili krog. Anja se je držala zraven mene in bila je dobre volje. Otrokom sem povedala, da bo v naši skupini sedaj tudi Anja, ki bi nas rada spoznala in seveda tudi mi njo. Povedala sem jim, da se bomo predstavili preko igre Jaz sem. Sama sem se predstavila in naredila en gib. Nato so otroci v krogu nadaljevali in čutiti je bilo, da je nekaterim narodno. Eden izmed dečkov me je gledal in čakal, da mu bom pomagala pokazati gib. Ker pa si je mencal roke, sem jaz začela to ponavljati in posledično tudi vsi ostali. Na zadnje je prišla na vrsto Anja, ki pa se je samo smejala in tako so se začeli smejati še drugi otroci. Otroci so bili do nje zelo prijazni in so med igro poskusili vzpostaviti stik z njo. Veliko je raziskovala igralnico in po mami ni spraševala, kar me je kar presenetilo. Vendar je bil to komaj prvi dan in ji je bilo vse še zanimivo tako, da bo kriza morda prišla za njo ali pa je ne bo imela. Ko je prišla mama, jo je bila vesela in ji je stekla v objem. POZDRAVNI KROG (Kroflič, 1999) Cilj: Pridobivanje občutka za skupino, občutka za ritem, vzpostavitev stika s skupino preko skupnega dihanja in gibanja. 19

29 Evalvacija: Igra je priredba pozdrava soncu iz joge. Po končani igri po želji sem otroke povabila, da skupaj naredimo krog. Želela sem, da se vsi skupaj zberemo in malo umirimo. Držali smo se za roke in skupaj vdihnili. Zraven sem jim govorila, kaj počnemo in to nazorno prikazovala, ker so me vsi opazovali in posnemali. Pri vdihu je bilo opaziti, da so se močno vzravnali in naredili velik vdih. Nato smo izdihnili tako, da smo se predklonili in roke so prosto visele proti tlom. Prav vsi otroci so sledili dihanju in se opazovali med seboj. Med vajo sem odprla okno, da se je čutil svež zrak. Všeč mi je bilo, ker so otroci med vajo s pogledom vzpostavljali stik s prijatelji v krogu.nekajkrat smo ponovili in se na koncu tudi pogovorili, kako se počutimo. Anja se je prijela z deklico, s katero se je prej tudi igrala. Za drugo roko pa jo je hotela prijeti druga deklica, vendar je ona ni želela prijeti. Potem ji je deklica, s katero se je držala rekla, da smo vsi prijatelji in naj prime tudi njo. Zdelo se mi je zanimivo, ker jo je upoštevala in deklico prijela, dan pred tem pa sem ji v zelo podobnem položaju jaz rekla, naj prime eno izmed deklic, ker smo vsi prijatelji, vendar me ni upoštevala. Izjave otrok: - Sem videl, da smo vsi dihali. - Sem čutil, da je zrak šel. - Meni je bilo lepo. Vaja se mi je zdela primerna za umiritev in otroci so jo pravilno izvajali. Čutila se je povezanost celotne skupine. PAJKOVA MREŽA (vir: študijsko gradivo pri predmetu Plesne dejavnosti) Cilji: Otroci: - sprejemajo in upoštevajo pravila, - doživijo pomen sodelovanja v skupini, - razvijajo prostorsko predstavo, - sami iščejo gibalne rešitve. 20

30 Evalvacija: Te dni smo spoznali pravljico Mili (Ragnhild Scamell) in zaradi tega sem otrokom predstavila tudi to vajo. Obnovili smo pravljico, nato pa so se usedli v krog in jaz sem se jim pridružila s klobčičem volne. Začetek sem obdržala v roki, klobčič pa podala enemu izmed otrok. Tako so si klobčič podajali naprej, vmes pa jim je sodelavka pomagala, da se je lepo pletla mreža. Mlajšim otrokom je bilo malo težje podati naprej, ker so spustili tudi nit. Vseeno je klobčič lepo potoval in otroci so občudovali mrežo. Najmlajši deček, ki je izredno družaben, je volno podal Anji, ona pa naprej dečku. Mrežo smo na koncu odvili in se nato pogovorili, kako se jim je zdelo. Izjave otrok: - Tako zna Spiderman. - Ja, tudi jaz sem ga videl. - Moja mama se boji pajkov. - Nič se ni utrgala. - Lepo je bilo. Slika 1: Pajkova mreža (Božič, 2012) 21

31 KAČA NA SONCU (Schmidt, 2008) Cilj: Otroci se umirijo in sprostijo uskladijo dihanje in se povežejo v celoto. Za to metodo sproščanja sem se odločila, ker jo lahko izvajamo s celo skupino otrok. Otrok se uleže na tla s skrčenimi nogami in s koleni usmerjenimi navzgor. Drugi se uleže na enak način, le da položi glavo na trebuh prvega, sledi tretji otrok, ki položi glavo na drugega in tako naprej. Otroci mižijo in se osredotočijo na dihanje. Otrok zazna partnerjevo dihanje z dviganjem in spuščanjem trebuha, na katerem počiva njegova glava. Počasi vsa skupina uskladi dihanje. Takrat se posamezniki v miru in tišini povežejo v celoto. Evalvacija: Naključno sem klicala otroke in najprej se je ulegel na tla prvi, drugi je položil glavo na trebuh prvega in tako naprej. Vmes sem jim govorila naj umirjeno dihajo. Komaj so čakali, da so prišli na vrsto. Bili so pozorni na dihanje in videti je bilo, kako se glave dvigajo in spuščajo. Začeli so se smejati in takrat so se trebuhi še bolj premikali in otroci so bili še bolj veseli in glasni. Anja se je ulegla na deklico, s katero se veliko igra. Zelo lepo je bilo videti vse otroke skupaj in nasmejane. Igra se mi je zdela zelo primerna, saj se je Anja lepo povezala s skupino in nasmejano vzdušje ji je bilo všeč, kot tudi vsem ostalim otrokom. Vmes je bilo slišati: - Daj ne me toliko premikati. - Kako je smešno to. - Dolga je ta kača. - On se polno premika. - Imaš težko glavo. 22

32 Slika 2: Kača na soncu GLASBENI STOLI (Schmidt, 2002) Cilji: Otroci: - sprejemajo in upoštevajo pravila, - razvijajo motorične sposobnosti. Stole postavimo v dve vrsti, tako da se s hrbtišči stikajo. Otroci hodijo ob glasbeni spremljavi v koloni okoli stolov. Ko glasbo prekinemo, morajo otroci hitro sesti vsak na en stol. Nato odmaknemo en stol in nadaljujemo z igro. Tisti otrok, ki ostane brez stola, izpade iz igre. Igra se nadaljuje, dokler ne ostane le en otrok. Ta je zmagovalec. 23

33 Slika 3: Glasbeni stoli Evalvacija: Otrokom sem opisala igro in jih povabila, da mi pomagajo postaviti stole na sredino igralnice. Začeli so se usedati nanje in si izbirati svojega. Anja je bila med prvimi, ki so si začeli izbirati stol. Še enkrat sem jim poudarila, da noben stol ni njihov in da se morajo usesti na tistega, ki jim bo najbližje. Prižgala sem glasbo in veselo so poplesavali naokrog. Videti je bilo, da so starejši otroci najbolje razumeli pravila, saj se niso upali oddaljevati od stolov, ker so se bali, da bi ostali brez. Ko sem prekinila glasbo, so hiteli na stole. Prvič sem v igri pustila vse stole, nato pa sem jih začela odmikati. Najmlajši so po več ponovitvah dojeli pomen igre in so se potem tudi oni gibali bližje stolov. Otroci, ki so izpadli, so se usedli na mize in navijali za druge. Anja je izpadla proti koncu igre in je ni prizadelo, ko je odšla sedet na mizo, medtem ko so bili nekateri otroci vidno razočarani, kadar so izpadli. Zmagovalcu so bučno zaploskali in takoj so želeli igro še enkrat ponoviti. Dva dečka sta rekla, da se ne želita več igrati in sta ostala na mizah. Rekla sem jima, da naj pa navijata za prijatelje. Anja je med igro zelo uživala, med plesanjem se je sprostila, otroke je prijemala za roke in poplesavala z njimi. Večkrat se je tudi oddaljila na drugo stran igralnice, kamor so odhajali le redki otroci. Hitro je izpadla in odšla navijat in tudi tam se je imela lepo in kričala z ostalimi otroki. 24

34 DVA KOT EDEN (Schmidt, 2008) Cilji: - otroci dobijo pri delu in ustvarjanju v dvojicah zaupanje vase in v partnerja, - otroci doživijo pomen sodelovanja v dvojici. Evalvacija: Danes so bili otroci zelo živahni in, ker sem jih želela pred vodeno dejavnostjo umiriti, sem jim rekla, naj se hitro primejo za roke s prijateljem, ki jim je najbolj blizu. Nekateri otroci so res prijeli tiste, ki jim je bil najbližje, veliko pa jih je hitelo iskati prijatelja, s katerim so največ skupaj. Anja je hitro prijela dečka, ki je stal zraven nje. Pokazala sem jim, kako naj se usedejo v turški položaj in naj skupaj naslonijo hrbte. Hodila sem od para do para in jih popravljala, da so čim bolj vzravnano sedeli. Govorila sem jim, naj bodo mirno in tiho, naj počasi dihajo in poskusijo začutiti dihanje prijatelja. Poudarila sem, naj uskladijo dihanje s prijateljem, naj bosta vdih in izdih počasna in enakomerna. Umirili so se in lepo izvedli vajo. PRIJATELJA PELJEM NA SPREHOD (gibalna igra zaupanja) ( Cilji: Otroci: - dobijo pri delu in ustvarjanju v dvojicah zaupanje vase in v partnerja, - doživijo kaj pomeni biti odgovoren za drugega, - doživljajo lastnosti določenih vlog. Evalvacija: Vajo sem izvajala danes, ker smo bili ta teden na sprehodu s slepim gospodom in njegovim psom vodnikom. Peljal nas je po mestu in nam vmes govoril na kaj vse mora biti pozoren in kako naj mi ravnamo, kadar srečamo slepega človeka s psom. To vajo smo izvajali tudi na seminarju pri K. Bucik. Že takrat mi je bila zelo zanimiva in primerna za otroke v vrtcu. Otrokom sem rekla naj se primejo za roke v paru. Anja si je takoj določila partnerja in čeprav on ni bil takoj za, ga je kar prijela za roko. Razložila 25

35 sem jim, da bo eden v paru mižal, drugi pa ga bo peljal na sprehod po igralnici. Poudarila sem, naj vodniki prijatelja čuvajo, da se ne zaleti v kakšen predmet ali drugega otroka. V vsakem paru sem enega dotaknila za glavo in tisti je zaprl oči. Večina otrok je takoj začela hoditi, nekaterim pa sem moral še enkrat povedati, kateri miži. Starejši so res mižali in se prepustili vodenju, medtem ko mlajši niso imeli ves čas zaprtih oči, ampak so vmes pogledovali. Anja je sedaj vodila enega izmed fantov in je z njim zelo hitro hodila po prostoru in se ni ravno trudila, da bi pazila nanj,ko je bila na vrsti ona za mižanje je vmes zelo veliko gledala. Da smo igro popestrili in nadgradili, je vsak par dobil meč iz kartona (meče smo imeli v igralnici, ker smo jih izdelovali pri temi Gradovi ). Otrok, ki je vodil, je držal meč, njegov partner pa se je prijel za konico meča in se tako prepustil vodenju po prostoru. To je bilo otrokom še bolj zanimivo in opazilo se je, da so otroci bolj mižali kot prej. En deček si je z roko pokrival oči, da res ni nič videl. Po koncu vaje smo se usedli in pogovorili o občutkih. Nekaj izjav: - Če sem punco vozil okrog, je bilo meni najljubše. - Kadar me je vitez peljal, je bilo lepo. - Ko sem mižal in me je ona peljala, mi je bilo lepo. - Se rada vozim z njo. - Tako hodi tudi Jože (slep gospod s katerim smo bili na sprehodu) s psom okrog. - Njegov pes pa tako skrbi zanj, kot sem jaz zdaj. - Jaz kar nisem mogel mižat, ker je bila miza in otroci. Šestim otrokom od šestnajstih je bilo lepše, ko so oni vozili, torej, da so gledali. Drugim otrokom pa je bilo bolj všeč, ko so jih drugi vozili in so mižali. Tako kot pri večini dejavnosti v vrtcu, se mi je tudi tokrat zdelo pomembno, da je vzgojitelj ustvarjalen in popestri igro otrokom. Že samo meč je otrokom pomagal, da so se bolj vživeli v vajo. 26

36 Slika 4: Prijatelja peljem na sprehod Vir: Filipič, 2012 MUCKANJE (vir: študijsko gradivo pri predmetu Plesne dejavnosti) Cilji: - otroci doživljajo lastnosti določenih vlog, - otroci doživijo pomen sodelovanja v dvojici in skupini. Evalvacija: Po zajtrku smo se pogovarjali na temo prijateljstva in kako s prijatelji ravnamo. Opisala sem jim, kaj bomo počeli in postavili so se v dve vrsti. Najprej so se otroci smejali, ker jim je bilo všeč, da so mucki. Otrok, ki je bil prvi na vrsti, se je najprej začel prepirati, ker so ga otroci tikali, potem pa se je prepustil in mu je bilo lepo. Hodili so en za drugim in res je bilo čutiti, da uživajo. Anja je šla skozi vrsto precej hitro in nekoliko divje, ni pustila veliko dotikov in se je smejala. Starejše deklice so se ustavljale pri svojih najboljših prijateljicah in se prepustile, da so jih te dolgo božale. Otroci so bili nežni, ljubkovalno so klicali mucke, vmes so se smejali in komaj so čakali, da bodo na vrsti. Ko sem rekla, da je igre konec, so prosili, ali grejo lahko še enkrat skozi in seveda sem jim dovolila. Tokrat so postali malo bolj glasni in niso imeli več tako nežnih dotikov kot pri prvem izvajanju. Igra je zelo primerna tudi za mlajše otroke, saj so jim živalske vloge blizu in v njih zelo uživajo. Ena deklica je rekla, da se njena mucka doma tudi tako rada boža in potem so vsi začeli opisovati, kako ravnajo z 27

37 živalmi doma. Pogovor mi je bil všeč, saj otrokom v skupini velikokrat poudarjam, kako ravnamo z živalmi in jih učim lepa ravnanja z njimi. Slika 5: Muckanje SENCA ( Cilji: Otroci: - dobijo pri delu in ustvarjanju v dvojicah zaupanje vase in v partnerja, - doživijo pomen sodelovanja v dvojici, - doživljajo lastnosti določenih vlog. Razdelimo se v dvojice. Prvi vodi, se giblje po prostoru, drugi mu sledi kot senca. Zamenjamo vlogi. Evalvacija: Otroci so se razdelili v pare takoj, ko sem rekla in Anja si je sama poiskala par. Tudi, ko sem rekla, najprej vodi eden in kasneje drugi, je ona takoj določila, da bo ona vodila. Začeli so hoditi in starejši so prijemali predmete, vohali, se usedli, mlajši pa so samo hodili po prostoru in opazovali druge. Opazno je bilo, da mlajši otroci samo hodijo za prvim, medtem ko so starejši nazorno posnemali vse gibe, ki jih je izvajal 28

38 vodilni otrok. Potem so vloge menjali, po vaji pa sem jih vprašala, kako jim je bilo. Anji igra ni bila všeč, saj se je vmes začela igrati v kotičku. Tudi drugim mlajšim otrokom igra ni bila najbolj všeč in mislim, da je bolj primerna za starejše otroke. ČEBELICA (Schmidt, 2008) Cilji: Otroci: - prepoznavajo otroke po otipu in orientacija v krogu, - razvijajo pozornost in natančnost ter dobro opazovanje ostalih otrok in urjenje spomina, - doživljajo lastnosti določenih vlog. Otroci čebelice stojijo v krogu, en otrok pa je v sredini in ima zavezane oči. Ta da znak za začetek igre tako, da zakliče:»čebelice, poletite!«pri tem se mora krog začeti vrteti in se ustaviti ob klicu:»čebelice, stojte!«po teh besedah poskuša otrok v krogu s tipom ugotoviti, katera čebelica se je ustavila pred njim. Če ugane, zamenjata vlogi. Slika 7: Čebelica 29

39 Evalvacija: Pred začetkom igre smo se najprej vsi dobro pogledali in se skupaj malo opisali. Že, ko sem povedala, da bo eden imel zavezane oči, so vsi komaj čakali, koga bom izbrala. Izšteli smo prvega in razložila sem pravila. Z rutko sem mu zavezala oči. Pri prepoznavanju otroka ni imel težav. Ko je ena izmed deklic prepoznala Anjo, ji je bilo to všeč in tudi sama je pogumno dovolila, da ji zavežem rutko. Pri prepoznavanju otroka je imela težave in zelo lepo je bilo, ko ji je ena deklica rekla, da je to fantek, ki je najmanjši v skupini in ji s tem pomagala, da je prepoznala otroka. Nekateri otroci so tipali samo na enem mestu, nekaj pa jih je tipalo od glave do nog. Anja je tipala samo po rokah tudi, ko sem ji rekla naj potipa še naprej. Takrat je bilo videti, da jo je malo sram. Otroci so želeli, da poskusiva tudi medve s sodelavko in seveda sva privolili. Ugotovila sem, da igra ni tako enostavna, kot se zdi. GUMA (Schmidt, 2008) Cilji: Otroci: - sprejemajo in upoštevajo pravila, - doživijo pomen sodelovanja v skupini. Slika 8: Guma 30

40 Evalvacija: Po zajtrku smo se posedli v krog in predstavila sem jim novo igro. Imeli so malo težav, da so se posedli eden za drugega, tako da smo jim s sodelavko pomagale. Rekla sem jim naj se počasi naslonijo naprej na prijatelja, ki je pred njim. Postajali so glasni in potem sem rekla naj pa se počasi nagnejo nazaj. Sedaj so se začeli zelo glasno smejati. Spet so se usedli ravno in potem so se naslonili še v noter in ven. Najbolj jim je bilo všeč, ko so se ulegli nazaj. Nekaj časa smo igro izvajali potem pa smo počasi vstali. Vprašala sem jih, ali jim je bilo všeč in vsi so kričali ja. Igra je zelo primerna za heterogene otroke, saj je enostavna in lepo poveže skupino. Anja je bila med igro zelo glasna in, ko smo končali, je vzklikala, da naj gremo še enkrat na tla. GIBANJE OB GLASBI (A. Vivaldi: Štirje letni časi - Spring) Cilji: - Spodbujanje gibalne dejavnosti otrok. - Razvijanje koordinacije telesa v prostoru, pozorno opazovanje, razvijanje domišljije in ustvarjalnosti, orientacije, natančnosti. - Sproščeno gibanje in povezovanje gibanja z elementi časa, ritma in prostora. - Otroci z gibanjem in plesnim ustvarjanjem negujejo in spodbujajo doživljanje, tako da usmerjajo pozornost v občutenje telesa, tipanje, opazovanje in poslušanje. Evalvacija: V mesečnem načrtu smo se pogovarjali tudi o pomladi in tako sem izbrala Vivaldijevo skladbo Spring (pomlad). Otrokom sem rekla naj prisluhnejo in se prepustijo glasbi. Takoj so se začeli gibati, vrteli so se na mestu, poskakovali, mahali z rokami, deček je oponašal igranje na flavto, eden je delal dolge poskoke naprej. Trije dečki so se prijeli za roke in plesali v krogu. Zanimiva sta bila dva dečka, ki sta plesala zelo primerno melodijo in sta se tudi večkrat zavrtela pod roko. Tri deklice so oponašale baletke in se med seboj opazovale. Anja je plesala v paru z dečkom in imela sta hitre gibe, uporabljala sta cel prostor, sproščeno se je vrtela in bila vesela. Vmes je bilo opaziti tudi hitre gibe z glavo, ki so jih začeli izvajati dečki. Govora je bilo zelo malo, bolj je bilo slišati smejanje. Vmes so vsi fantje naredili velik krog. Deklice so jih samo gledale, pridružila pa se ni nobena. Anja je vedno plesala s kom v paru in takoj, ko se je par 31

41 razpustil, je našla koga novega. Ena izmed deklic je stala pri omari in dolgo opazovala dogajanje. Vmes so jo večkrat prišle prijateljice povabit, da bi šla plesat, vendar ni želela. Čez nekaj časa pa se je lepo vključila in začela poplesavati po prostoru. Najmlajši deček je ves čas plesal z eno deklico, držala sta se za roke in poskakovala in se smejala. Glasba se je končala in pogovorili smo se, kako so se počutili. Izjave otrok: - Orkester je bil. - Si videla nas punce, kako smo lepo plesale? - Mene je pa ona ves čas vrtela. - Tudi meni da mama doma tako za poslušat. - V krogu smo plesali. - Enkrat je bilo bolj tiho. - Meni je bilo smešno. Slika 9: Gibanje ob glasbi Vir: Božič,

42 USTVARJANJE OB GLASBI (Vivaldi: Štirje letni časi - Spring) Cilj:Razvijanje umetniške predstavljivosti in domišljije z zamišljanjem in ustvarjanjem. Evalvacija: Včeraj smo skladbo samo poslušali danes pa sem vsakemu rekla naj si izbere svoj prostor na tleh, dala sem jim svinčnik in bel list ter navodilo naj prisluhnejo glasbi. Presenetilo me je, ker so vsi začeli risati in tudi deček, ki je zelo živahen, je bil ves čas na istem mestu in risal. Na začetku sem opazila, da je nekaj otrok gledalo k drugim, kaj rišejo, vendar so nato risali vsak zase. Po koncu skladbe smo se usedli in vsak je predstavil svojo risbo. Vprašala sem jih, kaj jim je glasba sporočila. Izjave otrok: - Da se imava z Jako (bratom) rada pa mama veselo gleda. - Da narišem prijatelja. - Ribo. - Rožice. - Meni je povedala glasba, da drevo dobi listke. - Žoga. - Stopnice, rožico, dve drevesi, posteljo in kladivo. - Izjave so me pozitivno presenetile, najbolj po stavek dečka, ki mu je glasba povedala, da drevo dobi listke. Nisem mogla verjeti, kaj vse so otroci občutili ob skladbi. Anja je rekla, da nariše prijatelja, kar mi je veliko pomenilo, saj je bil moj cilj, da bi v vrtcu našla prijatelje in se dobro počutila. 33

43 Slika 10: Ustvarjanje ob glasbi Vir: Božič, 2012 ALI BI KUPILI MOJEGA OSLA? (Schmidt, 2008) Cilji: Otroci: - sprejemajo in upoštevajo pravila, - doživijo pomen sodelovanja v dvojici in skupini, - preizkušajo se v vlogi voditelja in rešitelja ter v vlogi, ki od njih ne zahteva nobene iniciative, - doživljajo lastnosti določenih vlog. Otroci določijo, kdo bo prvi prodajalec in kdo bo prvi osel. Ta dva nato stopita na sredino kroga, v katerem so sedeči otroci. Prodajalec se odloči, kateri otrok bo njegov prvi kupec in ga vpraša: Ali bi kupili mojega osla? Možni kupec mu odgovori: Ne. Prodajalec: Ampak moj osel zna neverjetne stvari. Možni kupec: Kaj pa? Prodajalec: Zna! Takrat mora osel izvesti želeno točko. Njegova naloga je, da s svojim početjem spravi v smeh kupca, kajti takrat zamenjata vlogi. Če mu to ne uspe, mora prodajalec izbrati novega morebitnega kupca in oslu dati novo nalogo. Če igro nadaljujemo, določimo novega prodajalca. 34

44 Evalvacija: Igra je bila za mlajše otroke zahtevna, čeprav so presenetili, ko so morali kaj izvesti v vlogi osla. Anja ni želela sodelovati, vendar je sedela z nami v krogu in se tudi smejala oslom, ki so izvajali različne stvari. Starejši otroci so imeli zanimive ideje in nekateri tudi zelo zahtevne. En fant je rekel, da ne zna narediti, kar mu je naročil njegov prodajalec. Takoj se je javil njegov prijatelj in rekel, da bo on poskusil. Dovolila sem, da sta se menjala. Igra je bila kljub temu, da je bila prezahtevna, otrokom zanimiva in jih je nasmejala. Anja je bila med igro po želji največ z dečki. Igrali so se z avti in igro je tudi vodila in govorila kaj naj počnejo. TIBETANČKI ZA OTROKE (Schmidt, 2003) Cilji: - Sprostitev otroka. - Vaja omogoča telesu prost pretok energije, poveže telo, um in duha. Tibetančki so sklop petih vaj. Evalvacija: Z otroki te vaje večkrat izvajamo, ponavadi po zajtrku v tako imenovanem Jutranjem krogu. Po zajtrku sva igralnico prezračili in se z otroki pogovorile o vajah. Povedala sem jim, da se bomo v vajah spremenili v Indijance. Za ogrevanje smo začeli hoditi po prostoru, govorila sem jim naj umirjeno dihajo. Ustavili smo se in začeli z Goro. Doživeto sem jim opisovala, da si je Indijanec želel, da bi se dvignil do neba. Poudarila sem, da so noge zalepljene na tla, ker se je nekaj otrok vzdigovalo na prste. Sprostili so ramena in roke in normalno dihali. Pri prvem obredu smo stali vzravnano, roke smo odročili in dlani obrnili navzdol. Pripovedovala sem, da se Indijanec pred šotorom vrti v obe smeri, da vidi, kakšno bo vreme. Začeli smo obračati roke od leve proti desni. To smo ponovili štirikrat, zraven sem jim govorila naj delajo počasi, ker se je nekaj otrok začelo hitro gibati z rokami. 35

45 Ves čas smo enakomerno dihali. Anja je sodelovala, pozorno je gledala mene, kako izvajam vaje in pa otroke. Slika 11: Tibetančki skica (prvi obred) Vir: Počasi smo legli na tla in se sprostili za drugi obred. Nadaljevala sem s pripovedovanjem, da se Indijanec, preden odide naokrog, rad poveže z zemljo, zato dvigne glavo in noge, da začuti zemljo s srcem in ne z glavo ali nogami. Dvigovali in spuščali smo glavo in zraven glasno šteli. Vmes sem hodila med njimi, da sem jih popravljala. Najtežje jim je bilo dvigniti še glavo. Trudili so se in šlo jim je presenetljivo dobro. Anja je ves čas spremljala, kako delajo deklice zraven nje. Slika 12: Tibetančki skica (drugi obred) Vir: 36

46 Slika 13: Tibetančki (drugi obred) Vir: Filipič, 2012 Dvignili smo se na kolena in izvajali tretji obred. Povedala sem jim, da se Indijanec postavi na kolena in pogleda v sonce in zemljo. Hrbet smo imeli raven, nekateri otroci so se z zadnjico dotikali nog, ko pa so videli druge, so se dvignili. Rekla sem jim naj pogledajo, kje se kolena dotikajo tal, nato pa še v strop. To smo nekajkrat ponovili, vmes sem jim govorila naj bodo pozorni na dihanje. Tudi ta vaja jim ni delala težav. Slika 14: Tibetančki skica (tretji obred) Vir: 37

47 Slika 15: Tibetančki (tretji obred) Vir: Filipič, 2012 Za četrti obred smo se usedli na tla. Povedala sem jim naj imajo vzravnan hrbet. Indijanec se je usedel na tla in umirjeno dihal. Ob izdihu smo glavo sklonili naprej, ob vdihu glavo počasi nagnemo nazaj. To smo nekajkrat ponovili nato pa sem rekla, da se je sedaj želel indijanec povezati z zemljo samo z rokami in nogami. Najprej sem vajo otrokom pokazala jaz, da so si jo bolj predstavljali,nato smo vsi naredili most. Anji je deklica, ki je bila ob njej vmes večkrat povedala, kako naj naredi vajo. Lepo je bilo videti, da ji otroci pomagajo. Slika 16: Tibetančki skica (četrti obred) Vir: 38

48 Slika 17: Tibetančki (četrti obred) Vir: Filipič, 2012 Umirili smo dihanje in se pripravi na peti obred. V zahvalo se je nato Indijanec ulegel na zemljo in se dvignil, da se je najprej zahvalil soncu, nato pa se postavil še v obliko šotora. Trudili so se, se umirili in vsi sodelovali. To smo trikrat ponovili. Slika 18: Tibetančki skica (peti obred) Vir: 39

49 Slika 19: Tibetančki (peti obred) Vir: Filipič, 2012 Slika 20: Tibetančki (peti obred) Vir: Filipič, 2012 Po končanem obredu sem otrokom rekla, da se je Indijanec malo spočil, preden je šel naokrog s konjem. Ulegli so se in izvedli Počivalčka. Dihali so umirjeno. Ko so počasi vstali sem jih vprašala, kako jim je bilo. Vsi so bili navdušeni in izrazili so željo, da jih večkrat izvajamo. Anja se je dobro počutila in na koncu mi je rekla, da tega še ni videla in da ji je bilo lepo. V dogajanje sem vpletla lik Indijanca, ker smo skupina Indijancev in jim to veliko pomeni. 40

50 RAZLIČNI POZDRAVI (vir: vaje na seminarju Katje Bucik) Cilji: Otroci: - se učijo kontrolirati svoje gibe, - se sproščeno vključujejo v igro in ob igri občutijo veselje, - razvijajo občutek svobode v igri s prijatelji in odraslimi, - doživijo pomen sodelovanja v dvojici in skupini. Slika 21: Različni pozdravi Vir: Božič, 2012 Evalvacija: Najprej sem otroke vprašala, kaj naredijo, ko koga srečajo. Odgovorili so, da pozdravijo, nekateri so rekli, da se stisnejo. Rekla sem, da seveda jih lahko tudi stisnemo, da se pač ljudje pozdravljamo na veliko različnih načinov. Pogovorili smo se tudi o tem, kje imamo različne dele telesa. Opisala sem jim igro, nato pa smo skupaj določili prvi pozdrav. Ena izmed starejših deklic je predlagala, da udarimo skupaj z dlanmi. Pokazali smo ta pozdrav in nato se začeli sprehajati po igralnici. Opazila sem, da so mlajši otroci opazovali starejše, kako se pozdravljajo in nato so se še oni. Veliko so hodili nasproti meni in sodelavki, saj jim je bilo zanimivo, ko so naju pozdravili. Igra jim je bila zabavna in otroci so bili polni idej, kako bi se lahko pozdravili. Ko smo se pozdravili tako, da smo se dotaknili z ritkami, je bilo vsem najbolj zanimivo in vsi so se 41

51 smejali. Dotikali smo se s trebuhi, s koleni, z nosom, si podali roki, se pogledali v oči Otroci so se po končani igri še vedno pogovarjali, kaj jim je bilo všeč. Anja se je lepo vključila v dejavnost, z veseljem se je pozdravljala z vsemi otroki, malo proti koncu igre pa je začela tekati in slediti dvema dečkoma, ki se nista več igrala. GIBANJE Z REKVIZITOM OB GLASBI (Pachelbel Canon in d) Cilji: - Spodbujanje gibalne dejavnosti otrok. Motiviram jih z glasbo in spodbujam, da se gibljejo sami in z rekvizitom. - Razvijanje koordinacije telesa v prostoru, pozorno opazovanje, razvijanje domišljije in ustvarjalnosti, orientacije, natančnosti. - Sproščeno gibanje in povezovanje gibanja z elementi časa, ritma in prostora. Evalvacija: Otrokom sem razdelila časopisni papir in jim povedala, da se z njim prepustijo glasbi. Bilo jim je zanimivo in vsak je varoval svoj kos časopisa. Ko so zaslišali glasbo, so s časopisom krožili po zraku, nekateri so ga metali v zrak in lovili, eden izmed dečkov pa ga je zmečkal v kepo in ga metal. Nato si je ena izmed deklic položila papir na glavo in otroci so jo začeli posnemati. Tudi deček, ki je zmečkal časopis, je prišel k meni in me prosil za novega. Zelo lepo je bilo videti, kako so vsi hodili po prostoru s časopisom na glavi. Gibanje je postal bolj umirjeno, počasno, veliko je bilo obrazne mimike in gibanja z rokami. Nad izvedbo te vaje sem bila zelo zadovoljna in tudi otroci so se imeli lepo. Na koncu so me prosili, ali lahko odnesejo časopis domov. Otroci so pri tej vaji razvijali domišljijo, ustvarjalnost, orientacijo v prostoru in natančnost. Njihovo gibanje je bilo sproščeno. 42

52 Slika 22: Gibanje z rekvizitom ob glasbi BELA LILIJA (Schmidt, 2008) Cilji: Otroci: - prepoznavajo prijatelje samo z otipavanjem, - se orientirajo v prostoru, - se ne bojijo imeti zaprtih oči, - sprejemajo in upoštevajo pravila, - z gibanjem in plesnim ustvarjanjem negujejo in spodbujajo doživljanje, tako da usmerjajo pozornost v občutenje telesa, tipanje, opazovanje in poslušanje. Otroci se postavijo v krog in določijo otroka, ki bo plesal miže znotraj kroga. Otroci se začnejo vrteti v krogu in zraven prepevajo: 1. Če je v krogu deklica, potem pojejo: Bela, bela lilija, v krogu pleše deklica, deklica se okrog vrti, pa si enega izvoli. 43

53 2. Če je v krogu deček, potem pojejo: Črni, črni tulipan, v krogu pleše deček sam, deček se okrog vrti, pa si eno izvoli. Poskoči enkrat, poskoči dvakrat, zapri oči in si enega izvoli. Ko si deček ali deklica izbere nekoga iz kroga, poskuša ugotoviti, kdo je izbrana oseba. Če ugane, potem ta oseba začne plesati v sredini kroga, prejšnja pa se priključi ostalim v krogu. Evalvacija: Postavili smo krog in razložila sem pravila igre. Skupaj smo izšteli otroka, ki se je postavil na sredino in zavezali smo mu oči. Drugi smo plesali v krogu in peli. Najprej je bila izšteta starejša deklica, ki je po otipu hitro prepoznala prijateljico. Otroci so komaj čakali, da bodo na vrsti. Ena izmed deklic, ki je bolj sramežljiva, ni želela v sredino kroga, zato smo določili njeno sosedo namesto nje. En deček je prišel do Anje in, ko jo je tipal, se je ona smejala, tako da jo je hitro prepoznal. Bilo ji je všeč in je komaj čakala v sredino kroga. Po otipu je hitro prepoznala prijatelja iz skupine. Ko so vsi prišli na vrsto, so se želeli še igrati, ampak smo se dogovorili, da igro ponovimo še drugič. Cilj te vaje je bil dosežen, saj se otroci niso bali imeti zavezanih oči in prepoznali so prijatelje samo z otipavanjem. VODENA VIZUALIZACIJA SPROSTITEV (Menih, Srebot, 1993) Cilji: Otroci: - se sprostijo in prepustijo svoji domišljiji, - z zanimanjem poslušajo zgodbo. 44

54 To zgodbo sem izbrala zato, ker se naša skupina imenuje Indijanci in so jim zato te vsebine blizu. Pri Indijancih Smo sredi daljne Amerike Na široki planjavi stojijo indijanski šotori. Ob indijanskem naselju se vije reka. Zelo spretni so. Natančno namerijo kopje. Ko zagledajo ribo jo skušajo zadeti. Ribe so njihova pomembna hrana. Deklice nabirajo zelišča, gozdne sadeže in suhljad za kurjavo. Vse dajejo v košare, ki jih nosijo na ramenih. Nekatere deklice sedijo v majhnih skupinah in veselo klepetajo. Šivajo usnjene mokasine. Ženske pečejo kruh in pripravljajo kosilo. Na odprtem ognju imajo postavljen kotel in z veliko kuhalnico mešajo po njem. Mladi moški jahajo na konjih in se med seboj merijo, kdo je najboljši. Kdo je najhitrejši jezdec? Spuščajo divje krike. Med jahanjem tudi streljajo z lokom. S puščicami merijo v tarčo. Vsakič, ko zadenejo, veselo kriknejo. V poglavarjevem šotoru sedijo v krogu stari možje in kadijo pipo miru. Pipo v krogu podajajo drug drugemu. Ko se zvečeri, zanetijo velik ogenj. Bogove bodo prosili, naj jim pošlje dež. Že zelo dolgo ni deževalo in zemlja je čisto izsušena. Zato bodo bogovom posvetili živahen ples. Najprej se morajo lepo okrasiti. Obraze si poslikajo z različnimi barvami. Na glavo si posadijo perjanico ali rogove. Sedaj so pripravljeni za divji indijanski ples. Plešejo v krogu. Drug za drugim, teptajo z nogami, krilijo z rokami in vzklikajo: 45

55 Dež, dež Vrtijo se v krogu in v zrak streljajo puščice. Tako lepo plešejo, da so uslišani. Naenkrat se ulije dež Lije kot iz škafa. Vsi veseli hitro zbeže pod šotore. Slika 23: Vodena vizualizacija sprostitev Evalvacija: Preden sem začela zgodbo pripovedovati, sem vse otroke povabila k sebi. Vprašala sem jih, ali si želijo odpotovati v deželo Indijancev. Vsi so navdušeno zakričali ja in nato sem jim rekla naj si vsak izbere svoj prostor. Ulegli so se na hrbet in zaprli oči. Začela sem s pripovedovanjem in presenetljivo se je večina otrok umirila. Anja je ležala blizu mene in ves čas je imela zaprte oči. Po končanem pripovedovanju sem rekla naj počasi odprejo oči in pogledajo malo po igralnici, prijatelje okrog sebe in naj počasi vstanejo. Dobro smo se pretegnili in se nato pogovorili o njihovih občutkih. Nekaj izjav: - Meni je bil lep konj. - Toplo je bilo. - Smešno mi je bilo. - Jaz sem pa streljal s puščico. - Dolgo je bilo. 46

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA. Oddelek za predšolsko vzgojo DIPLOMSKO DELO. Tatjana Topolovec

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA. Oddelek za predšolsko vzgojo DIPLOMSKO DELO. Tatjana Topolovec UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo DIPLOMSKO DELO Tatjana Topolovec Maribor, 2014 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo Diplomsko delo

More information

IZKUŠNJE IN OCENE ČLANIC O VPLIVU AKTIVNOSTI V MAŽORETNI SKUPINI NA IDENTITETO

IZKUŠNJE IN OCENE ČLANIC O VPLIVU AKTIVNOSTI V MAŽORETNI SKUPINI NA IDENTITETO UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA SOCIALNA PEDAGOGIKA Živa Rigler IZKUŠNJE IN OCENE ČLANIC O VPLIVU AKTIVNOSTI V MAŽORETNI SKUPINI NA IDENTITETO Magistrsko delo Ljubljana, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN KOTNIK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN KOTNIK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN KOTNIK LJUBLJANA, 2013 Športno treniranje Ples PLES V PREDŠOLSKEM OBDOBJU DIPLOMSKO DELO MENTORICA: doc. dr. Meta Zagorc KARMEN KOTNIK RECENZENT:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA KARIN VAN BAKEL

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA KARIN VAN BAKEL UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA KARIN VAN BAKEL UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja Otroško ljudsko izročilo skozi ustvarjalni gib pri

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

GIBALNE DEJAVNOSTI ZA OTROKE DO 5. LETA V OKVIRU DRUŽINE

GIBALNE DEJAVNOSTI ZA OTROKE DO 5. LETA V OKVIRU DRUŽINE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Elementarna športna vzgoja GIBALNE DEJAVNOSTI ZA OTROKE DO 5. LETA V OKVIRU DRUŽINE DIPLOMSKO DELO MENTORICA prof. dr. Mateja Videmšek,

More information

VLOGA LUTKE V SOCIALNIH INTERAKCIJAH MED OTROKI

VLOGA LUTKE V SOCIALNIH INTERAKCIJAH MED OTROKI UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA POLONA OBLAK VLOGA LUTKE V SOCIALNIH INTERAKCIJAH MED OTROKI DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA POLONA OBLAK

More information

Plesno izražanje. IZREDNI ŠTUDIJ 2011/ letnik. Larisa Ćavar SEMINARSKA NALOGA

Plesno izražanje. IZREDNI ŠTUDIJ 2011/ letnik. Larisa Ćavar SEMINARSKA NALOGA Plesno izražanje IZREDNI ŠTUDIJ 2011/2012 1. letnik Larisa Ćavar SEMINARSKA NALOGA e-mail naslov: larisa.cavar@gmail.com telefon: 031 803 816 maj 2012 KAZALO 1. POROČILO IZ PRAKSE... 4 1.1 VODENE VIZUALIZACIJE...

More information

DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER

DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Smer študija: Specialna športna vzgoja Izbirni predmet: Prilagojena športna vzgoja

More information

PARK TIVOLI SPODBUD O UČ O OKOLJE ZA MALČKA

PARK TIVOLI SPODBUD O UČ O OKOLJE ZA MALČKA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja PARK TIVOLI SPODBUD O UČ O OKOLJE ZA MALČKA DIPLOMSKO DELO Mentorica: dr. Tatjana Devjak, izr. prof. Somentorica: dr. Marjanca

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN PLEVEL

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN PLEVEL UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN PLEVEL Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Elementarna športna vzgoja GIBALNE/ŠPORTNE DEJAVNOSTI

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA TIMEJA KRAGOLNIK RAČNIK POGLEDI VZGOJITELJA NA DEJAVNIKE PRIKRITEGA KURIKULUMA V VRTCU DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA TIMEJA KRAGOLNIK RAČNIK POGLEDI VZGOJITELJA NA DEJAVNIKE PRIKRITEGA KURIKULUMA V VRTCU DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA TIMEJA KRAGOLNIK RAČNIK POGLEDI VZGOJITELJA NA DEJAVNIKE PRIKRITEGA KURIKULUMA V VRTCU DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

More information

iz FOKUSA Nataša Sadar Šoba Ustvarjalni gib: ustvarjalnost v gibanju

iz FOKUSA Nataša Sadar Šoba Ustvarjalni gib: ustvarjalnost v gibanju april 2014 številka 171 letnik XXIV cena 11,99 EUR www.didakta.si Fokus: Spodbujanje ustvarjalnosti ISSN 0354-042 1 9770354 042001 iz FOKUSA Nataša Sadar Šoba Ustvarjalni gib: ustvarjalnost v gibanju mag.

More information

NAČRTOVANJE PLANINSKIH IZLETOV S PROGRAMOM CICIBAN PLANINEC V VRTCU

NAČRTOVANJE PLANINSKIH IZLETOV S PROGRAMOM CICIBAN PLANINEC V VRTCU UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MOJCA PADEŽNIK NAČRTOVANJE PLANINSKIH IZLETOV S PROGRAMOM CICIBAN PLANINEC V VRTCU DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski

More information

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo ZAKLJUČNO DELO. Zvezdana Pavletič

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo ZAKLJUČNO DELO. Zvezdana Pavletič UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo ZAKLJUČNO DELO Zvezdana Pavletič Maribor, 2016 1 2 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo Diplomsko delo

More information

UNIVERA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA TAMARA MEDJA

UNIVERA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA TAMARA MEDJA UNIVERA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA TAMARA MEDJA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja PARTICIPACIJA OTROK PRI NASTAJANJU LUTKOVNE PREDSTAVE

More information

POMEN LJUBKOVALNE IGRAČE V PROCESU VZGOJE V VRTCU

POMEN LJUBKOVALNE IGRAČE V PROCESU VZGOJE V VRTCU UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA PREDŠOLSKO VZGOJO POMEN LJUBKOVALNE IGRAČE V PROCESU VZGOJE V VRTCU DIPLOMSKO DELO Mentorica: Dr. Tatjana Devjak, izr. prof. Kandidatka: Petra Ugovšek

More information

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE Avtorica: Katja Bejakovič

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA NINA JAMNIKAR

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA NINA JAMNIKAR UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA NINA JAMNIKAR KNJIGA ALI TABLIČNI RAČUNALNIK KOT SREDSTVO SPODBUJANJA OTROKOVEGA GOVORNEGA RAZVOJA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MARUŠA PINTAČ DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MARUŠA PINTAČ DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MARUŠA PINTAČ SPOZNAVANJE IN SPREJEMANJE DRUGAČNOSTI V VRTCU Z LUTKO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA MARUŠA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA LARA ŽIVEC

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA LARA ŽIVEC UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA LARA ŽIVEC Lara Živec diplomska naloga Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta II UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA PREDŠOLSKO

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

AEROBIKA S PRIPOMOČKI V 1. TRILETJU OSNOVNE ŠOLE

AEROBIKA S PRIPOMOČKI V 1. TRILETJU OSNOVNE ŠOLE UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za šport Športno treniranje Aerobika AEROBIKA S PRIPOMOČKI V 1. TRILETJU OSNOVNE ŠOLE DIPLOMSKO DELO MENTORICA: prof. dr. Mateja Videmšek, prof. šp. vzg. SOMENTORICA asist.

More information

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

RAZLIKE V PRILAGAJANJU NA VODO MED DEČKI IN DEKLICAMI

RAZLIKE V PRILAGAJANJU NA VODO MED DEČKI IN DEKLICAMI UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja RAZLIKE V PRILAGAJANJU NA VODO MED DEČKI IN DEKLICAMI DIPLOMSKA NALOGA Mentorica: mag. Alenka Cemič Somentorica: dr. Jera Zajec

More information

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA ROMANA DUH

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA ROMANA DUH UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA ROMANA DUH KOPER 2015 UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Predšolska vzgoja Diplomska

More information

AKTIVNA POT V/IZ ŠOLE UČENCEV OSNOVNE ŠOLE GORNJA RADGONA

AKTIVNA POT V/IZ ŠOLE UČENCEV OSNOVNE ŠOLE GORNJA RADGONA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA RAZREDNI POUK AKTIVNA POT V/IZ ŠOLE UČENCEV OSNOVNE ŠOLE GORNJA RADGONA DIPLOMSKO DELO Mentorica: dr. Vesna Štemberger, izr. prof. Kandidat: Dušan Šut

More information

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček GROUP»SMALL BALLS«Age: 4-6 years Nursery teacher: Jožica Kenig Nursery teacher assistant: Nataša Gabršček

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek : Ana Dalmatin Naslov naloge: PODPORA REJENCEM PRI PRIHODU V REJNIŠKO DRUŽINO IN ODHODU IZ NJE Leto : 2008 Št. strani : 88 Št. slik : 0 Št. tabel : 6 Št. bibli.

More information

PORAJAJOČA SE PISMENOST V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

PORAJAJOČA SE PISMENOST V PREDŠOLSKEM OBDOBJU UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DAŠA JANŽE PORAJAJOČA SE PISMENOST V PREDŠOLSKEM OBDOBJU DIPLOMSKO DELO Ljubljana 3 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo Diplomsko

More information

VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV

VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA Tadeja Govek VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM TEOLOGIJA

More information

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI ČLANEK 405 DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI Bodoči starši pogosto slišijo vprašanje, kateri spol si želijo za svojega otroka. V slovenskem kulturnem prostoru je družbeno sprejemljiv

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja. SPANJE IN POČITEK OTROK V VRTCU Diplomska naloga

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja. SPANJE IN POČITEK OTROK V VRTCU Diplomska naloga UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja SPANJE IN POČITEK OTROK V VRTCU Diplomska naloga MENTORICA: Dr. Marcela Batistič Zorec KANDIDATKA: Tatjana Šiško Ljubljana,

More information

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MAJA GERBEC PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Mentor: Izr. prof. dr. Tanja Rener Ljubljana, november 2003 Kazalo 1 UVOD 3 1.1 METODA..4

More information

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEJA MARTINOVIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEJA MARTINOVIČ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEJA MARTINOVIČ Ljubljana, 2013 2 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje MOTIVACIJA ZA GIBANJE IN VPLIV NA PSIHOFIZIČNE LASTNOSTI

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:

More information

vzgojiteljica revija za dobro prakso v vrtcih ISSN: Celje, november december 2012 Letnik XIV, št. 6

vzgojiteljica revija za dobro prakso v vrtcih ISSN: Celje, november december 2012 Letnik XIV, št. 6 vzgojiteljica revija za dobro prakso v vrtcih ISSN: 1580-6065 Celje, november december 2012 Letnik XIV, št. 6 Vsebina Uvodnik Prijazen predpraznični pozdrav! 3 Vrtec se predstavi Prizadevanja ministrstva

More information

OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ

OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ Višješolski strokovni program: Gostinstvo in turizem Učbenik: Osebna komunikacija z gosti Gradivo za 2. letnik Avtor: Mag. Peter Markič VGŠ Bled Višja strokovna

More information

DIPLOMSKO DELO Dijak športnik

DIPLOMSKO DELO Dijak športnik UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za športno treniranje DIPLOMSKO DELO Dijak športnik Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pšunder Kandidat: Jure Kurnik Maribor, 2015 Lektorica: Ljuba Tetičkovič,

More information

UGOTAVLJANJE UČINKOV UPORABE MASKE IN DIHALKE PRI ZAČETNEM UČENJU PRSNEGA

UGOTAVLJANJE UČINKOV UPORABE MASKE IN DIHALKE PRI ZAČETNEM UČENJU PRSNEGA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja UGOTAVLJANJE UČINKOV UPORABE MASKE IN DIHALKE PRI ZAČETNEM UČENJU PRSNEGA MAGISTRSKO DELO Avtorica dela: TADEJA MORAVEC Ljubljana, 2017 UNIVERZA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KATJA KOVAČ

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KATJA KOVAČ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KATJA KOVAČ Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Elementarna športna vzgoja ANALIZA TEČAJEV PLAVANJA

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

VZGOJNI STILI IN ODNOSI V DRUŽINI

VZGOJNI STILI IN ODNOSI V DRUŽINI UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA LEA VERBIČ VZGOJNI STILI IN ODNOSI V DRUŽINI DIPLOMSKO DELO PODBORŠT, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Socialna pedagogika LEA VERBIČ Mentorica: doc.

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

VZGOJA ZA MEDIJE KOT IZBIRNI PREDMET V OSNOVNI ŠOLI

VZGOJA ZA MEDIJE KOT IZBIRNI PREDMET V OSNOVNI ŠOLI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jana Sedej Mentorica: Doc. dr. Karmen Erjavec VZGOJA ZA MEDIJE KOT IZBIRNI PREDMET V OSNOVNI ŠOLI Diplomsko delo Ljubljana, 2005 KAZALO VSEBINE 1. UVOD...

More information

Program PUM Projektno učenje za mlade Project»Learning for young adults«

Program PUM Projektno učenje za mlade Project»Learning for young adults« Irena Vujanovič: Program PUM Projektno učenje za mlade 499 Program PUM Projektno učenje za mlade Project»Learning for young adults«irena Vujanovič Irena Vujanovič, dipl. soc., ŠENTMAR, Vergerijev trg 3,

More information

TEHNIČNE DEJAVNOSTI V OKVIRU PRAZNIKOV V VRTCU

TEHNIČNE DEJAVNOSTI V OKVIRU PRAZNIKOV V VRTCU UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: PREDŠOLSKA VZGOJA TEHNIČNE DEJAVNOSTI V OKVIRU PRAZNIKOV V VRTCU DIPLOMSKA NALOGA Mentor: MATJAŽ JAKLIN, pred. Kandidatka: MARIJA BRANK Ljubljana,

More information

22. december Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser

22. december Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser Naši mladički so dočakali prvi rojstni dan. S tem dnem smo zaključili prvi del dnevnika, odprli pa novo poglavje, ki ga bomo imenovali Dogodivščine Berner Kaiserjev. Sproti bomo objavljali pripetljaje

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI (Pregled diplomskih nalog) Študentka: Nermina Jezerkić Ljubljana 2009 1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

STALIŠČA UČITELJEV IN UČENCEV GLEDE UPORABE UČNE METODE RAZLAGE PRIPOVEDOVANJA

STALIŠČA UČITELJEV IN UČENCEV GLEDE UPORABE UČNE METODE RAZLAGE PRIPOVEDOVANJA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje na razredni stopnji Lucija Vidmar STALIŠČA UČITELJEV IN UČENCEV GLEDE UPORABE UČNE METODE RAZLAGE PRIPOVEDOVANJA Magistrsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA

More information

Medkulturna občutljivost

Medkulturna občutljivost Medkulturna občutljivost mag. Marjeta Novak marjeta.novak@humus.si Iz mednarodne revije... Avtor Američan Naslov članka Kako vzrejiti največje in najboljše slone Nemec Izvor in razvoj indijskega slona

More information

»Barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.«

»Barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.« informativna publikacija za nekdanje škofijke in škofijce leto 3 številka 5 maj 2012 www.alumni-skg.si»barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.«irena

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATJAŽ ŽELEZNIK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATJAŽ ŽELEZNIK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATJAŽ ŽELEZNIK Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Teorija in metodika nogometa KAKOVOSTNO DELO Z NAJMLAJŠIMI

More information

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

POGLEDI LOGOPEDOV NA VZPOSTAVLJANJE PARTNERSTVA S STARŠI

POGLEDI LOGOPEDOV NA VZPOSTAVLJANJE PARTNERSTVA S STARŠI UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Logopedija in surdopedagogika Kaja Plohl POGLEDI LOGOPEDOV NA VZPOSTAVLJANJE PARTNERSTVA S STARŠI Magistrsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA

More information

MAMI, OČI, POGLEJ! O PRISOTNOSTI, PRISTNOSTI IN TRENUTKIH SREČANJA ODRASLIH V INTERAKCIJAH Z OTROKI 1

MAMI, OČI, POGLEJ! O PRISOTNOSTI, PRISTNOSTI IN TRENUTKIH SREČANJA ODRASLIH V INTERAKCIJAH Z OTROKI 1 MAMI, OČI, POGLEJ! O PRISOTNOSTI, PRISTNOSTI IN TRENUTKIH SREČANJA ODRASLIH V INTERAKCIJAH Z OTROKI 1 As. Miran Možina, dr. med., psihiater, sistemski psihoterapevt Slovenski inštitut za psihoterapijo

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Mojca Česnik, Sandra Gošnak Naslov naloge: Usklajevanje delovnega in družinskega življenja; problem mladih družin Kraj: Ljubljana Leto: 9 Št. strani: 85 Št. slik:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Ana Gabrovec Vloga glasbe pri konstrukciji nacionalne identitete: slovenska nacionalna identiteta z glasbene perspektive Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO. Mihael Kosl

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO. Mihael Kosl UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO Mihael Kosl Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Odbojka PERCEPCIJA TRENERJA ŠPORTNIKOV V EKIPNIH IN INDIVIDUALNIH

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO Mojca Markizeti Jesenice, September, 2004 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNOSTI

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Černivec Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

B A C I L...B A C I L...BA...C I L

B A C I L...B A C I L...BA...C I L B A C I L 2011...B A C I L...B A C I L...BA......C I L Živjo, dragi bralec!... ...Počitnice so se končale, konec je dolgih sončnih večerov in vročih noči, pred nami pa je spet utrujajoča šola. Zgodnje

More information

PREKOMERNA PREHRANJENOST IN DEBELOST PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH V SLOVENIJI II

PREKOMERNA PREHRANJENOST IN DEBELOST PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH V SLOVENIJI II PREKOMERNA PREHRANJENOST IN DEBELOST PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH V SLOVENIJI II Pripravili: dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš, Monika Robnik Ljubljana, julij 2016 PREKOMERNA PREHRANJENOST IN DEBELOST PRI OTROCIH

More information

Objem zvoka. Časopis TIM-a za polžev vsadek, Center za sluh in govor Maribor, Vinarska 6, Maribor UVODNA BESEDA

Objem zvoka. Časopis TIM-a za polžev vsadek, Center za sluh in govor Maribor, Vinarska 6, Maribor UVODNA BESEDA Časopis TIM-a za polžev vsadek, Center za sluh in govor Maribor, Vinarska 6, Maribor september 2010, TACER JERNEJ UVODNA BESEDA Diana Ropert, Center za sluh in govor Maribor Zakorakali smo v osmo leto

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju. in družbi odgovorno življenje Socialnopedagoški vidik Sheme šolskega sadja

Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju. in družbi odgovorno življenje Socialnopedagoški vidik Sheme šolskega sadja FOKUS: Vzgoja za trajnostni februar 2013 številka 160 letnik XXII cena 11,99 EUR www.didakta.si Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju ISSN 0354-042 1 in družbi odgovorno

More information

Komunikacijske značilnosti prostora. mesto Ljubljana

Komunikacijske značilnosti prostora. mesto Ljubljana UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Špela Luzar Komunikacijske značilnosti prostora mesto Ljubljana Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Špela Luzar

More information

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, šolsko leto 2014/2015

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, šolsko leto 2014/2015 KRIK KRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, šolsko leto 2014/2015 KOLOFON Sodelovali so: Alja, Maša, Teodora, 7. c; Anja M., Anja Š., Teja, Urša, Lara, 9. c Mentorici: Dunja Jezeršek, Daša

More information

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI CENZURA ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #4 junij 2017 POKLICI 1 CENZURA #4 GLASILO DIJAŠKEGA DOMA BEŽIGRAD Ljubljana, junij 2017 Naslovnica:»POKLICI«, avtorica Mia Škoberne Mentorica:

More information

Vpliv popularne glasbe na identiteto mladostnic na primeru Rihanne in Adele

Vpliv popularne glasbe na identiteto mladostnic na primeru Rihanne in Adele UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anica Šircelj Vpliv popularne glasbe na identiteto mladostnic na primeru Rihanne in Adele Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran

Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran podarjamo vam 1.800 EUR vredno potovanje v Egipt Več na strani 15 NEVERJETNO! Radio, kjer je lahko vsak poslušalec glasbeni urednik. Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran 7 Moja glasba

More information

MEDOSEBNI ODNOSI MED TRENERJEM IN ŠPORTNIKI V KARATEJU

MEDOSEBNI ODNOSI MED TRENERJEM IN ŠPORTNIKI V KARATEJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja MEDOSEBNI ODNOSI MED TRENERJEM IN ŠPORTNIKI V KARATEJU Diplomska naloga Mentor: izr. prof. dr. Matej Tušak, univ. prof. psih. Somentor:

More information

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Slovenska različica e-knjige Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. Karmapa Ogyen Trinley Dorje Iz tibetanščine

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Socialna pedagogika Kaj pa ti o tem misliš? Dojemanje brezdomstva med uporabniki

More information

SOCIALNO INTERAKTIVNE IGRE PRI DELU S SKUPINO NA LETOVANJU Diplomsko delo

SOCIALNO INTERAKTIVNE IGRE PRI DELU S SKUPINO NA LETOVANJU Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: SOCIALNA PEDAGOGIKA SOCIALNO INTERAKTIVNE IGRE PRI DELU S SKUPINO NA LETOVANJU Diplomsko delo Mentorica: Doc. dr. Jana Rapuš Pavel Kandidatka:

More information

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 Izvirni znanstveni članek UDK 316.324..8:316.472.47:001.92 Blaž Lenarčič Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 POVZETEK: V prispevku obravnavamo obtok, diseminacijo in aplikacijo znanstvenih

More information

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011 K R I K 1 KRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011 Uredniški odbor: Bernarda Štern, 9. a; Ajda Hegler, 9. c; Luka Benedičič, Jan Kostanjevec, Tadeja Rožman,

More information

NEKATERE STROKOVNE IN ZNANSTVENE ZAMISLI PROF. DR. FRANCA PEDIČKA SO V ŠPORTU AKTUALNE ŠE DANES

NEKATERE STROKOVNE IN ZNANSTVENE ZAMISLI PROF. DR. FRANCA PEDIČKA SO V ŠPORTU AKTUALNE ŠE DANES Herman Berčič NEKATERE STROKOVNE IN ZNANSTVENE ZAMISLI PROF. DR. FRANCA PEDIČKA SO V ŠPORTU AKTUALNE ŠE DANES Izvleček Prof. dr. Franc Pediček je bil eden najpomembnejših pedagogov svojega časa. Ves čas

More information

Stari starši v življenju vnukov

Stari starši v življenju vnukov Kako vost na sta rost, let. 18, št. 2, Tjaša 2015, Mlakar, (3-21) Stari starši v življenju vnukov 2015 Inštitut Antona Trstenjaka KAKOVOSTNA STAROST GOOD QUALITY OF OLD AGE Revija za gerontologijo in medgeneracijsko

More information

REGRESIVNA TERAPIJA IN SOCIALNO DELO.

REGRESIVNA TERAPIJA IN SOCIALNO DELO. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA REGRESIVNA TERAPIJA IN SOCIALNO DELO. Primerjalna analiza temeljnih konceptov, metod in tehnik dela Alenka Ašič LJUBLJANA 2008 1 Ime in

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida številka 4 / 2014 KOLOFON RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida letnik 13, številka 4 / 2014 ISSN 1854-4096 Izhaja

More information

POMEN ŠOLE ZA STARŠE Z VIDIKA PARTNERSTVA IN STARŠEVSTVA THE IMPORTANCE OF SCHOOL FOR PARENTS IN TERMS OF PARTNERSHIP AND PARENTHOOD

POMEN ŠOLE ZA STARŠE Z VIDIKA PARTNERSTVA IN STARŠEVSTVA THE IMPORTANCE OF SCHOOL FOR PARENTS IN TERMS OF PARTNERSHIP AND PARENTHOOD Visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje ZDRAVSTVENA NEGA POMEN ŠOLE ZA STARŠE Z VIDIKA PARTNERSTVA IN STARŠEVSTVA THE IMPORTANCE OF SCHOOL FOR PARENTS IN TERMS OF PARTNERSHIP AND PARENTHOOD

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Olga Šušteršič MEDIJSKI IZBIRNI PREDMETI V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI.

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Olga Šušteršič MEDIJSKI IZBIRNI PREDMETI V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Olga Šušteršič MEDIJSKI IZBIRNI PREDMETI V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI diplomsko delo Ljubljana, 2005 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Olga Šušteršič

More information

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor

More information

JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV

JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MONIKA MIKLIČ MENTOR: DOC. DR. MIHAEL KLINE JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV

More information