Prirast jagnjet oplemenjene jezersko-solčavske pasme v ekološki reji

Transcription

1 3. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živilstva in prehrane»prenos inovacij, znanja in izkušenj v vsakdanjo rabo«14. in 15. november 2014, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 3rd Conference with International Participation Conference VIVUS on Agriculture, Environmentalism, Horticulture and Floristics, Food Production and Processing and Nutrition»Transmission of Innovations, Knowledge and Practical Experience into Everyday Practice«14th and 15th November 2014, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Prirast jagnjet oplemenjene jezersko-solčavske pasme v ekološki reji Metoda Senica Šolski center Šentjur, Slovenija, metoda.senica@guest.arnes.si David Savšek Slovenija, david.savsek@gmail.com Izvleček V prispevku smo predstavili težo jagnjet in dnevni prirast pri oplemenjeni jezersko-solčavski pasmi (JSR) na poskusni kmetiji, ki je usmerjena v ekološko prirejo mesa. Čredo sestavlja 129 ovc pasme JSR in 2 ovna. Eden od ovnov je pasme JSR in drugi pasme texel. Letno se skoti približno 250 jagnjet. V opazovani čredi kotitve potekajo trikrat na dve leti, enojčkov je bilo 48 %, dvojčkov 45 % in trojčkov le 7 %. Povprečno število mladičev na leglo za leto 2012 je bilo 1,58. V raziskavo smo vključili 12 ovc z različnim številom mladičev v leglu (enojčki, dvojčki, trojčki). Kot smo omenili, trop na kmetiji sestavlja tudi oven pasme texel, zato smo v poskus vključili še jagnjeta te pasme. Namen poskusa je bil ugotoviti prirast jagnjet glede na število teh v gnezdu. Dvojčki pasme texel so z 271 g/dan priraščali najbolje, za 9 g/dan so slabše priraščali enojčki JSR pasme. Sledijo jim dvojčki pasme JSR, katerih dnevni prirast je znašal od 218 do 252 g/dan. Najmanjši prirast smo zabeležili pri trojčkih (200 g/dan), kar smo tudi pričakovali. Na kmetiji ugotavljamo, da jagnjeta ovc, ki jagnjijo prvič, priraščajo slabše in počasneje. Stanje se ponovi nekje po 13. jagnjitvi, ko ovce nimajo vedno dovolj mleka. V povprečju so jagnjeta JSR pasme na ekološki kmetiji brez dokrmljevanja priraščala 222 g/dan (60 ± 15 dni), kar je za 2 g več kot je slovensko povprečje v letu Ključne besede: opl. jezersko-solčavska pasma, texel, plodnost, prirast, ekološka reja Average Daily Growth of Improved Jezersko- Solčava Lambs in Organic Farming Abstract This paper presents the weight of Improved Jezersko-Solčava (JSR) lambs and their daily growth at the experimental organic meat production farm. The flock consists of 129 ewes, all JSR breed and of 2 rams. One of the rams is a JSR and the other is a Texel breed. The ewes produce approx. 250 lambs per year. There are 3 lambings within a 2 year period in the observed flock, producing 48 % of singles, 45 % of twins and only 7 % of triplets. The average number of lambs per litter was 1.58 in Our research involved 12 ewes with various numbers of lambs in their litters (singles, twins, triplets). As one of the rams is a Texel, our research considered Texel lambs as well. The aim of the research was to determine the animal growth rate according to the number of lambs in a litter. The growth rate of Texel twins was the highest at 271 g/day, while Jezersko-Solčava singles grew at the rate of 262 g/day and Jezersko-Solčava twins growth rate was between 218 and 252 g/day. Triplets grew, as expected, 38

2 at the slowest rate (200 g/day). We established that the lambs of ewes lambing for the first time grow more slowly and feebly, which is also the case after their 13 th lambing when ewes often lack milk. On average the ecological lambs of JSR breed with no extra feeding grew 222 g/day (60 ± 15 days) which is 2 grams more than Slovenian average growth in year Key words: Improved Jezersko-Solčava breed, Texel breed, growth, organic farming 1 Uvod Reja drobnice je še vedno eden od načinov primerne rabe pašnikov, zlasti v hribovitih predelih Slovenije, ker pripomore k preprečevanju zaraščanja zemljišč, prireji kakovostnega mesa in ohranitvi kmetij. Evropska ovčereja je bila v sredini 19. stoletja na višku razvoja. Zmanjševanje te reje se je pričelo predvsem zaradi konkurence iz Južne Amerike in Avstralije, popularizacije bombaža in pozneje tudi zaradi prodora sintetičnih materialov. Reja drobnice v Sloveniji je po najhujšem obdobju, od leta 1950 do 1980, predvsem pa po osamosvojitvi, napredovala po obsegu in kakovosti. V najslabšem obdobju smo v Sloveniji redili manj kot ovc in koz. Ob razpadu Avstro-Ogrske naj bi na ozemlju današnje Slovenije redili več kot živali, kar pa niti ni največ, saj naj bi v 19. stoletju le na območju Štajerske registrirali ovc ( ). V Sloveniji smo konec leta 2013 redili približno ovc, kar je za približno 5 % ali približno živali manj kot pred enim letom. Ovce je v letu 2013 po začasnih podatkih redilo približno kmetijskih gospodarstev (to je približno 200 manj kot v letu 2012), v kontrolo je bilo vključenih 214 tropov. Namen raziskave je bil ugotoviti prirast jagnjet oplemenjene jezersko-solčavske pasme glede na število teh v gnezdu od rojstva do prodaje in jih primerjati s prirastom jagnjet, kjer je bil oven pasme texel. Spremljali smo tudi podatke o plodnosti v čredi. Cilj naloge je bil spremljati porodno težo in prirast jagnjet v ekološki reji brez dokrmljevanja z močno krmo in primerjati s slovenskim poprečjem pri JSR pasmi. Hipoteza: Predpostavljamo, da bodo imeli enojčki pasme JSR višjo porodno težo in bodo bolje priraščali v primerjavi z dvojčki in trojčki iste pasme do prodaje, slabše pa v primerjavi s texel pasmo. Pričakujemo, da bodo jagnjeta pasme JSR brez dokrmljevanja v ekološki reji na kmetiji dosegala povprečni dnevni prirast v Sloveniji pri starosti 60 ± 15 dni v letu Oplemenjena jezersko-solčavska ovca Oplemenjena jezersko-solčavska ovca je slovenska tradicionalna pasma. Pasma je nastala z oplemenjevanjem domače jezersko-solčavske ovce z romanovsko pasmo z namenom povečati plodnost. Oplemenjevanje, ki se je začelo v letu 1982, je dalo tip ovce, ki je primeren za intenzivno rejo za meso in za gospodarsko križanje. Po romanovski pasmi je podedovala dobro plodnost in po domači ovci prilagodljivost našim razmeram. Ovce so plodne skozi vso leto. Jagnjijo trikrat v obdobju dveh let. Ovce se lahko mrkajo že prvi mesec po jagnjitvi, tudi če mladiči še sesajo ( ). Ovce tehtajo od 55 do 70 kg. Imajo rahlo izbočen ali raven profil glave, ki je plemenita, majhna in ni poraščena z volno. Ušesa so srednje velika, štrleča na stran. Trup je srednje širok, noge so krajše kot pri jezersko-solčavski ovci in niso poraščene z volno. Rep je kratek in ni poraščen z volno. Jagnjeta priraščajo 200 do 250 g/dan, so vitalna, ob nadzoru pri porodih je malo poginov, ker imajo ovce dober materinski nagon (Kompan, 1996, 39). Ko opazimo prve znake, da se ovca pripravlja na kotitev, jo moramo nadzorovati, saj je včasih potrebna pomoč pri porodu. V takem primeru ovco z mladiči osamimo, da jagnjet ne zavrže, velikokrat se zgodi, da ovca zapusti enega ali celo dva mladiča v primeru rojstva trojčkov. Osamitev pripomore k temu, da se ovca lahko umiri in poskrbi za leglo (Savšek, 2013). 39

3 2.2 Rejski cilj Pri jezersko-solčavski pasmi je najpomembnejši rejski cilj ohraniti dobro plodnost in rodnost ter celoletno poliestričnost z odbiro živali, ki se mrkajo izven sezonskih mesecev. Posredni pokazatelji dolgoživosti pri jezersko-solčavski pasmi ovc so starost živali, skupno število zaporednih jagnjitev, povprečno število rojenih in živorojenih mladičev v gnezdu v proizvodni dobi živali in doba med dvema zaporednima jagnjitvama, ki jih upoštevamo pri odbiri živali. Selekcija na odpornost in prilagodljivost v težkih in skromnih pogojih reje ter sposobnost paše na hribovskih in gorskih pašnikih se izvaja posredno, saj se odbirajo le potomci živali, katerih rezultati plodnosti in rastnosti ter ocene zunanjosti v že danih razmerah, so relativno dobri oz. so nad povprečjem opazovane skupine živali. Temperament subjektivno beležimo pri moških živalih ob oceni zunanjosti. Ovni, ki niso ustreznega temperamenta, so izločeni. Z vidika izboljšanja kakovosti volne, želimo iz runa ločiti resnico na ta način, da odbiramo živali, ki imajo izenačeno kakovostno volno. Volna bele barve je zaradi boljše uporabnosti bolj zaželena ( ). Rastnost jagnjet se računa na osnovi zbranih podatkov o tehtanju jagnjet ob rojstvu in pri starosti 60 ± 15 dni oz. ob odstavitvi. 3 Materiali in metode dela Kmetija Savšek leži blizu Zagorja ob Savi na nadmorski višini 500 m. Sprva so se ukvarjali z govedorejo, leta 1996 so se preusmerili v rejo drobnice, saj je večino travnikov nemogoče obdelati s kmetijsko mehanizacijo. Kmetija obsega 23 ha površin, od tega je 15 ha gozda. Zaradi opuščanja kmetijskih dejavnosti v bližini kmetije so najeli 17 ha travnikov za pašnike. Torej skupno obdelujejo skoraj 40 ha površin. Leta 2004 so iz konvencionalne reje prišli na ekološko, za katero imajo tudi certifikat. 3.1 Opis hleva in črede vključene v poskus Hlev je velik 310 m 2, razdeljen je na 2 dela. Ovca z jagnjetom potrebuje 2 m 2 prostora, enoletne živali, ovni in samske matere pa 1 m 2 hlevske površine. Ovce jeseni ločimo glede na starost. Starejše ovce, ki so namenjene prodaji, uvrstimo v spodnji del hleva, druge pa v zgornji del. V zgornjem hlevu imajo povezan zidani del hleva ter kozolec, ki ga pozimi delno zaprejo s folijo, da ovce niso na prepihu. Jasli so nameščene po celotni dolžini hleva, poleg njih je hodnik, ki omogoča lažje krmljenje. Za globok nastilj uporabljajo listje in ostanke krme. Del prostora je pregrajen za jagnjeta, kjer imajo prilagojene jasli in vedno na voljo suho krmo. V obrok ne vključujejo pripravljenih krmnih mešanic, vključujemo pa dovoljene vitaminsko rudninske mešanice. Čreda šteje 129 ovc oplemenjeno jezersko-solčavske pasme in 2 ovna, eden od njiju je pasme texel. Ovna sta v tropu prisotna skozi celo leto Tehnologija reje v poskusu Spomladi, preden gredo ovce na pašo, jih ločijo v dva tropa. Najprej odberejo jagnjeta, starejša od 2,5 meseca, ti ostanejo doma zaradi prodaje, saj jih je na pašniku nemogoče uloviti, krmijo jih s suho in svežo krmo. Ovce z nekaj dni starimi mladiči in visoko breje pasejo blizu doma, kjer imajo možnost, da se vračajo v hlev. Druge so ob pašni sezoni ves čas na pašniku, kjer poskrbijo za vodo in rudninsko-vitaminski dodatek. Ovce iz paše dvakrat letno priženejo v hlev, kjer jim dajo zdravila proti notranjim zajedavcem, nato se vrnejo na pašnik. Jeseni vse ovce razporedijo v hlev, kjer imajo urejen izpust tudi čez zimo. V hlevu jih krmijo s senom in travno silažo z večjim deležem suhe snovi. 3.2 Metode dela in analiza prirasta v času poskusa 40

4 V raziskavi smo analizirali podatke, ki smo jih pridobili iz hlevske dokumentacije in tehtanjem. Podatke smo zbirali v obdobju od januarja do junija V poskus smo dodatno vključili 12 ovc z različnim številom jagnjet v leglu (enojčki, dvojčki, trojčki). Med izbranimi ovcami so torej tudi tri, ki so skotile dvojčke ovna pasme texel. Zanimalo nas je, kako se prirast razlikuje med pasmama in glede na število rojenih mladičev v leglu. Mladiče prvič stehtamo najpozneje v 24 urah po rojstvu in rezultate zapišemo v hlevsko knjigo. Nato smo jih tehtali še enkrat mesečno vse do prodaje. Izbrali smo jagnjeta, ki so bila skotena približno v 7 dneh, da so bili pogoji reje izenačeni. Zbrali in uredili smo podatke o posameznih tehtanjih. Ugotavljali smo prirast jagnjet glede na njihovo število v gnezdu in pasmo. Za tehtanje smo potrebovali digitalno tehtnico in vrv, ki je sklenjena v krog. Jagnje primemo, vrv mu namestimo na zatilje, pod sprednje tačke, okoli oprsja, zadnji del pa speljemo pred zadnjimi nogami na hrbet in ga obesimo na kavelj tehtnice. Takšno tehtanje je najlažje, saj je jagnje objeto z vrvjo in se ne more premikati. Slika 1: Tehtanje jagnjet v poskusu Vir: Savšek, Rezultati 4.1 Analiza stanja črede na osnovi hlevske dokumentacije Skupno se je v letu 2011 skotilo 268 jagnjet. Prevladovali so mladiči moškega spola, teh je bilo 144, kar predstavlja 53,1 % vseh skotenih jagnjet v omenjenem letu. Nekoliko manj mladičev se je skotilo leta 2012, in sicer 248. Število jagnjet posameznega spola je skoraj izenačeno, 121 je bilo mladičev moškega in 118 ženskega spola. Iz podatkov lahko torej povzamemo, da ovce najpogosteje kotijo enega ali dva mladiča. Število jagnjet v leglu je odvisno predvsem od starosti njihove matere. Ovce, ki jagnjijo prvič, imajo v večini primerov enega mladiča, podobno je tudi naslednje leto. Od 4. do 7. jagnjitve so pogostejši dvojčki, trojčki pa med 5. in 6. jagnjitvijo. Ugotovili smo, da je majhno število trojčkov, pri tem pa večkrat pride do pogina enega od mladičev. Brejost in porod pri ovcah poteka brez večjih zapletov do 13. jagnjitve, nato pa se pojavlja vse več primerov izvrženja in poginov mladičev pri porodu. 41

5 Prevladovalo je število ovc z enojčki, teh je bilo leta 2011 kar 52 %, naslednje leto pa le 4 % manj. V letu 2012 je naraslo število ovc z dvema jagnjetoma na 45 %. Delež ovc s trojčki je vsako leto sorazmerno enak. Med obravnavanima letoma se je delež zmanjšal le za 2 %, iz 9 % (leto 2011) na 7 % (leto 2012). V letu 2011 je bilo 67 % vseh skotenih mladičev pasme JSR, naslednje leto je bilo 57 % potomcev po ovnu texel. Drugih 43 % pa pasme JSR. 4.2 Prirast jagnjet glede na število živali v leglu V preglednici 1 4 smo zbrali podatke o tehtanju enojčkov, dvojčkov in trojčkov JSR pasme in po križanju s texel ovnom. Tabela 1: Tehtanje enojčkov JSR pasme v letu 2013 PT 8. marec 5. april ZJ skotitve 5. maj Prodaja prodaje Prirast (g/dan) ,0 13,5 20,0 prodano 25, ,8 14,0 21,0 prodano 28, ,2 10,0 16,0 2 25, (ZJ)zaporedna jagnjitev Povprečna teža ob skotitvi je bila 3,7 kg. Enojčki imajo navadno višjo porodno težo in bolje priraščajo. Izjema so jagnjeta ovc, ki kotijo prvič. Te imajo manjše količine mleka in ne posvečajo veliko časa mladičem, kot to počnejo v poznejših letih. Jagenjčki so manjši in počasneje pridobivajo na teži. Dnevni prirast teh je približno 231 g/dan, kar je za enojčke slab rezultat. Sicer je povprečen dnevni prirast na mladiča v gnezdu enojčkov znašal 262 g/dan. Do 73 dneva starosti so v povprečju enojčki pasme JSR priraščala 210 g/dan. Tabela 2: Tehtanje dvojčkov JSR pasme v letu 2013 PT 8. marec 5. april ZJ skotitve 2,8 12,5 19, ,5 14,0 21, ,2 12,5 11,0 19,0 17,5 5. maj 24,0 25,5 24,5 Prodaja 24,0 27,5 28,0 prodaje Prirast (g/dan) ,4 2,8 12,0 1 18,0 21,0 24,0 26, Povprečna teža ob skotitvi je bila 2,95 kg. Jagnjeta smo stehtali marca, aprila, maja ter ob prodaji. Med posameznimi tehtanji so mladiči pridobivali približno po 6 kg. Najnižji dnevni prirast je bil 218 g/dan, najvišji 252 g/dan, povprečni pa 239 g/dan. Do 72 dneva starosti so dvojčki pasme JSR priraščala v povprečju 226 g/dan. Tabela 3: Tehtanje trojčkov JSR pasme v letu 2013 PT 8. marec 5. april ZJ skotitve 5. maj Prodaja prodaje Prirast (g/dan) 42

6 ,8 2,4 8,0 8,0 6,5 14,0 17,0 14,0 21,0 24,5 20,0 26,5 22, ,3 2,8 6, ,5 10,0 14,0 16,0 15,0 21, ,0 27, ,5 2,2 7,0 8,5 6,0 14,5 16,5 15,0 19,0 22,0 20,5 22,0 21, Eno od jagnjet je imelo nižjo telesno maso pri skotitvi (pod 2,5 kg). Povprečna porodna teža trojčkov je bila 2,68 kg. Manjšega jagenjčka je treba največkrat dohranjevati, saj ima ovca premalo mleka in mladič ne prirašča dobro. Pri takem stanju je velika nevarnost pogina, saj vsi ne dobijo dovolj mleziva. Velik vpliv ima tudi zaporedna jagnjitev ovce, ta vpliva na porodno težo mladičev in njihov prirast. Od 4. do 7. jagnjitve imajo mladiči po navadi največjo skotitveno težo in tudi hitreje priraščajo. Prirast trojčkov je manjši, znaša 200 g/dan. To pomeni, da jagenjčki potrebujejo dlje časa, da dosežejo želeno težo. Do 70 dneva starosti so v povprečju trojčki pasme JSR priraščali le171 g/dan. Tabela 4: Tehtanje dvojčkov po ovnu texel pasme v letu 2013 PT 8. marec 5. april 5. maj ZJ skotitve Prodaja prodaje Prirast (g/dan) ,4 12,0 13,5 20,0 21,0 28,0 prodano 30,0 25, ,6 3,4 14,5 11,5 21,5 20,0 29,0 27,0 3 27, ,4 12,0 10,5 20,0 17,0 prodano 27,0 28, Že pri porodni teži smo opazili, da imajo višjo kot dvojčki pasme JSR. Ta je znašala 3,3 kg. Hitreje pridobivajo na teži in so prej primerni za prodajo. Povprečna teža ob prodaji je znašala 28,5 kg. Lahko potrdimo dejstvo, da jagnjeta pasme texel v našem poskusu hitreje priraščajo, saj je najvišji dnevni prirast znašal 282 g/dan (primerjamo lahko dvojčke pasme JSR, pri katerih je dnevni prirast znašal le 239 g/dan). Brez dokrmljevanja močnih krmil in zrnja so izbrana jagnjeta po pasmi texel v povprečju priraščale 271 g/dan. Na sliki 2 prikazujemo povprečne dnevne priraste glede na pasmo in število mladičev. 43

7 Dnevni prirast (g/dan) Enojčki JSR Dvojčki JSR Dvojčki texel Trojčki JSR Slika 2: Povprečni dnevni prirast (enojčki, dvojčki, trojčki) do prodaje Povprečni prirast na poskusni kmetiji vseh jagnjet 222 g/dan (enojčkov, dvojčkov in trojčkov skupaj, brez deleža texel) smo primerjali še s slovenskim povprečjem. Ti od našega povprečja odstopajo le za 2 g/dan (povprečni slovenski prirast je 220 g/dan v letu 2013). Leber (2006) je v svoji diplomski nalogi ugotavljala prirast jagnjet v manjši reji, prirast jagnjet je znašal 288 g/dan. Rezultat je posledica krmljenja močnih krmil (ječmen, koruza, sončnične tropine, pšenični otrobi, rudninsko-vitaminski dodatek) in tehtanja ob prodaji. 5 Povzetek Po opravljenih izračunih je bilo leta 2012 uspešno oplojenih 96,8 % ovc, leto za tem pa 97,5 %. Ovce prvič kotijo nekje pri starosti od enega leta do leta in pol. Mladiči le-teh običajno priraščajo slabše in počasneje. Po 13. jagnjitvi ovce opažamo več prezgodnjih skotitev izvrgavanja in poginov pri porodu, mladiči slabše priraščajo, saj ovca nima zadostne količine mleka, še večji problem pa se pojavi, če ovca pri takih jagnjitvah skoti več jagnjet. Pri takih primerih je v večini treba dohranjevati z mlekom. Najpogostejši so bili v poskusnem tropu enojčki, ti predstavljajo skoraj polovico vseh skotenih jagnjet na leto. Dvojčkov je 40 %, trojčkov je malo. Povprečno število mladičev na leglo za leto 2012 je bilo 1,58 v Sloveniji pa 1,92. Z večanjem gnezda se upočasnjuje in slabša prirast. Do te trditve smo prišli z metodo tehtanja in obdelave podatkov ter tako potrdili našo prvo hipotezo. Povprečna porodna teža v poskusnem tropu, je bila 3,1 kg in je nižja od slovenskega povprečja v letu 2013 (3,6 kg). Enojčki imajo navadno višjo porodno težo in bolje priraščajo, saj imajo na voljo vso materino mleko. Povprečen dnevni prirast enega mladiča v gnezdu je 262 g/dan. To pa ni najvišji rezultat, saj dvojčki pasme texel priraščajo bolje (271 g/dan). Tudi v našem poskusu so jagnjeta po ovnu pasme texel hitreje pridobivala na teži v primerjavi z dvojčki JSR pasme, ki je bil 239 g/dan. Trojčki pasme JSR so priraščali po pričakovanju najslabše, le 200 g/dan kar pomeni daljše obdobje reje do prodaje, v povprečju 110, 8 dni. V poskus vključena jagnjeta JSR pasme ekološke reje so brez dokrmljevanja v letu 2013 v povprečju priraščala 234 g/dan do povprečne prodajne teže 23,3 kg. Povprečni slovenski dnevni prirast jagnjet v kontroliranih tropih pri JSR pasmi je bil v letu 2012 pri starosti 78 dni 227 g/dan, v letu 2013 pri 78 dneh 220 g/dan, na ekološki kmetiji pa 222 g/dan. Z dokrmljevanjem dosežemo bistveno hitrejše priraščanje, vendar je cena ekološke močne krme visoka, kmetija pa nima ustreznih površin za lastno pridelavo žit. Tako lahko potrdimo našo hipotezo, da so poskusne živali v ekološki reji, brez dokrmlevanja dosegle povprečni dnevni prirast v letu 2013 pri pasmi JSR. Vlogo pri priraščanju 44

8 jagnjet ima tudi rejec. Tropu mora zagotoviti ustrezne bivalne pogoje in dovolj krme. Imeti mora stalen nadzor in ob nenavadnih spremembah pravilno odreagirati. Literatura in viri 1. Brežnik, S. Obnašanje ovc pri jagnjitvah. Drobnica, 1999, 4 (3), Cividini, A. in sod. Označevanje drobnice. Drobnica, 2004, 9 (5), Domača ovca (online). (citirano ). Dostopno na naslovu: 4. Dovč, S. Prehranjevalne navade živali na pašnikih. Drobnica, 2009, 14 (3), Etologija razmnoževanja koz (online). (citirano ). Dostopno na naslovu: 6. Genomska selekcija (online) (citirano ). Dostopno na naslovu: 7. Golob, A. Kako do dobre mrve? Drobnica, 2001, 6 (6), Golob, A. Driske pri jagenjčkih. Drobnica 2011, 16 (5, 6), Kompan, D., Erjavec, E., Kastelic, D., Kavčič, S., Kermauner, A., Rogelj, I., Vidrih, T. Reja drobnice. Ljubljana: Kmečki glas, Kompan, D., Gorjanc, G. Praskavec in genotipizacija. Drobnica, 2005, 10 (1), Oplemenjena jezersko-solčavska pasma ovc (online). (citirano ). Dostopno na naslovu: Oplemenjena jezersko-solčavska pasma ovc (JSR) (online). (2007). (citirano ). Dostopno na naslovu: =7,. 13. Pomen reje (online). (citirano ). Dostopno na naslovu: Rejski program za jezersko solčavsko pasmo ovc (online). (citirano ). Dostopno na naslovu: Savšek, D. Spremljanje parametrov plodnosti in teže pri oplemenjeni jezersko-solčavski pasmi. Dipl. nal. Šentjur: ŠCŠ, Višja strokovna šola, Sezonske jagnjitve (online). (citirano ). Dostopno na naslovu: Sheep yards: Design and Construction details (online) (citirano ). Dostopno na naslovu: Še veliko možnosti za razvoj reje drobnice (online) (citirano ). Dostopno na naslovu: Teksel ovce (online). (citirano ). Dostopno na naslovu: Vidrih, T. Kaj je paša. Drobnica, 2003, 8 (2), Vilfan, M., Ženko, M. Vodenje evidenc pri drobnici. Drobnica, 2011, 16 (2), Zabavnik Piano, J., Juntes, P., Cotman, M., Pogačnik, M. Genotipizacija ovac za zniževanje dovzetnosti ovac na praskavec. Drobnica, 2005, 10 (2), Ženko, M., Kastelic, M. V tropu mora biti dober plemenjak. Drobnica, 2012, 17 (4),