Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice 1. sklop. Investicijski program

Transcription

1 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice 1. sklop Investicijski program SL CONSULT d.o.o. Januar 2012

2 Vsebina Investicijskega programa je zaščitena z avtorskimi pravicami podjetja SL CONSULT d.o.o., Dunajska cesta 122, 1000 Ljubljana. Vsebino dokumenta vključno s prilogami pravne ali fizične osebe ne smejo kopirati in/ali posredovati tretjim osebam, razen izključno z dovoljenjem avtorja. V primeru kršitve avtorskih pravic bo SL CONSULT d.o.o. zoper storilca uveljavljal odškodninsko materialno in nematerialno ter kazensko odgovornost.

3 Vrsta investicijske dokumentacije INVESTICIJSKI PROGRAM ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE V POREČJU LJUBLJANICE 1. SKLOP Naziv projekta Občina Borovnica, Paplerjeva 22, 1353 Borovnica Občina Brezovica, Tržaška cesta 390, 1351 Brezovica Občina Cerknica, Cesta 4. Maja, 1380 Cerknica Investitorji Občina Logatec, Tržaška cesta 50A, 1370 Logatec Občina Pivka, Kolodvorska ulica 5, 6257 Pivka Občina Postojna, Ljubljanska cesta 4, 6230 Postojna Občina Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika Izvajalec SL CONSULT d.o.o., Dunajska 122, SI 1000 Ljubljana

4 KAZALO 1. UVODNO POJASNILO S PREDSTAVITVIJO INVESTITORJEV IN IZDELOVALCEV INVESTICIJSKEGA PROGRAMA, NAMENA IN CILJEV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA TER POVZETKOM IZ DOKUMENTA IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA OZIORMA PREDINVESTICIJSKE ZASNOVE S POJASNILI POTEKA AKTINOSTI IN MOREBITNIH SPREMEMB (DO PRIPRAVE INVESTICIJSKEGA PROGRAMA) Uvodno pojasnilo s predstavitvijo investitorjev Predlagatelji projekta in pooblaščene osebe investitorjev in bodočih izvajalcev občinske gospodarske javne službe Bodoči izvajalci občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode Predstavitev prispevnega območja občin investitork Predstavitev izdelovalcev investicijskega programa Nameni in cilji investicijskega projekta Povzetek dokumenta identifikacije investicijskega projekta oziroma predinvesticijske zasnove Povzetek dokumenta identifikacije investicijskega projekta Povzetek Predinvesticijske zasnove Opis variant obravnavanih v Predinvesticijski zasnovi za vse predmetne občine 12 Projekt št. 1: Kanalizacija in centralna čistilna naprava v občini Borovnica 12 Projekt št. 2: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Brezovica 13 Projekt št. 3: Centralna čistilna naprava v občini Cerknica 14 Projekt št. 4: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Logatec 14 Projekt št. 5: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Pivka 15 Projekt št. 6: Kanalizacija in centralna čistilna naprava v občini Postojna 15 Projekt št. 7: Kanalizacija v občini Škofljica 16 Projekt št. 8: Kanalizacija in centralna čistilna naprava v občini Vrhnika Investicijska vlaganja po Predinvesticijski zasnovi Upravičenost investicije po Predinvesticijski zasnovi za vse predmetne občine Izbor optimalne variante Pojasnila poteka aktivnosti na projektu in sprememb do priprave investicijskega programa POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA Cilji investicije Spisek strokovnih podlag Opis upoštevanih variant in utemeljitev izbire optimalne variante Odgovorne osebe za izdelavo investicijskega programa, projektne in druge dokumentacije ter odgovorne vodje za izvedbo investicijskega projekta Predvidena organizacija in druge potrebne prvine za izvedbo in spremljanje učinkov investicije Ocenjena vrednost investicije ter predvidene finančne konstrukcije z izračunanimi deleži sofinanciranja investicije s sredstvi proračuna Republike Slovenije Rezultati izračunov ter utemeljitev upravičenosti investicijskega projekta OSNOVNI PODATKI O INVESTITORJIH, IZDELOVALCIH INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE IN PRIHODNJIH IZVAJALCIH OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE Z ŽIGI IN PODPISI ODGOVORNIH OSEB Osnovni podatki o investitorjih Osnovni podatki o izdelovalcu investicijske dokumentacije Osnovni podatki o izvajalcih občinske gospodarske javne službe

5 4. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA S PRIKAZOM POTREB, KI JIH BO ZADOVOLJEVALA INVESTICIJA TER USKLAJENOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z DRŽAVNIM STRATEŠKIM RAZVOJNIM DOKUMENTOM IN DRUGIMI RAZVOJNIMI DOKUMENTI, USMERITVAMI SKUPNOSTI TER STRATEGIJAMI IN IZVEDBENIMI DOKUMENTI STRATEGIJ POSAMEZNIH PODROČIJ IN DEJAVNOSTI Usklajenost investicijskega projekta z državnim strateškim razvojnim dokumentom in drugimi razvojnimi dokumenti, usmeritvami Skupnosti ter strategijami in izvedbenimi dokumenti strategij posameznih področij in dejavnosti Analiza obstoječega stanja s prikazom potreb, ki jih bo zadovoljevala investicija Obstoječe stanje v občini Borovnica Obstoječe stanje v občini Brezovica Obstoječe stanje v občini Cerknica Obstoječe stanje v občini Logatec Obstoječe stanje v občini Pivka Obstoječe stanje v občini Postojna Obstoječe stanje v občini Škofljica Obstoječe stanje v občini Vrhnika ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI SKUPAJ Z ANALIZO ZA TISTE DEJAVNOSTI, KI SE TRŽIJO ALI IZVAJAJO V OKVIRU JAVNE SLUŽBE OZIROMA S KATERIMI SE PRIDOBIVAJO PRIHODKI S PRODAJO PROIZVODOV IN/ALI STORITEV Analiza kupcev in ciljnega trga Analiza povpraševanja Cene storitev javne službe SWOT analiza s postavitvijo ciljev TEHNIČNO TEHNOLOŠKI DEL Projekt št. 1: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Borovnica Projekta št. 2: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Brezovica Projekt št. 3: Izgradnja čistilne naprave v občini Cerknica Projekt št. 4: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Logatec Projekt št. 5: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Pivka Projekt št. 6: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Postojna Projekt št. 7: Izgradnja kanalizacije v občini Škofljica Projekt št. 8: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Vrhnika ANALIZA ZAPOSLENIH Analiza zaposlenih za alternativo»z«investicijo glede na alternativo»brez«investicije in/ali minimalno alternativo OCENA VREDNOSTI PROJEKTA Osnove in izhodišča za oceno vrednosti projekta Ocena vrednosti projekta po stalnih cenah Ocena vrednosti projekta po stalnih cenah za upravičene in preostale stroške Ocena vrednosti projekta po tekočih cenah ANALIZA LOKACIJE ANALIZA VPLIVOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA NA OKOLJE TER OCENO STROŠKOV ZA ODPRAVO NEGATIVNIH VPLIVOV Z UPOŠEVANJEM NAČELA, DA OSNAŽEVALEC PLAČA NASTALO ŠKODO, KADAR JE PRIMERNO Analiza vplivov investicijskega projekta na okolje - kanalizacija Analiza vplivov investicijskega projekta na okolje čistilne naprave Hrup Emisije v zrak Odpadki 126 2

6 11. ČASOVNI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJE Popis vseh aktivnosti izvedbe investicije Organizacija vodenja projekta Analiza izvedljivosti projekta NAČRT FINANCIRANJA PROJEKTA Izračun Prispevka Skupnosti Načrt financiranja v tekočih cenah po virih in dinamiki financiranja PROJEKCIJA PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA PO VZPOSTAVITVI DELOVANJA INVESTICIJE ZA OBDOBJE EKONOMSKE DOBE PROJEKTA Projekcija prihodkov Projekcija stroškov VREDNOTENJE DRUGIH STROŠKOV IN KORISTI TER PRESOJA UPRAVIČENOSTI V EKONOMSKI DOBI Z IZDELANO FINANČNO IN EKONOMSKO OCENO TER IZRAČUNOM FINANČNIH IN EKONOMSKIH KAZALNIKOV SKUPAJ S PREDSTAVITVIJO UČINKOV, KI SE NE DAJO OVREDNOSTITI Z DENARJEM Vrednotenje drugih stroškov in koristi Presoja upravičenosti v ekonomski dobi z izdelano finančno in ekonomsko oceno Izračun finančnih in ekonomskih kazalnikov po statični metodi Doba vračanja investicijskih sredstev projekta Izračun finančnih in ekonomskih kazalnikov po dinamični metodi Neto sedanja vrednost projekta Interna stopnja donosa projekta Relativna neto sedanja vrednost in/ali količnik relativne koristnosti projekta ANALIZA TVEGANJ IN ANALIZA OBČUTLJIVOSTI Analiza občutljivosti Analiza tveganj PREDSTAVITEV IN RAZLAGA REZULTATOV PRILOGE: 1. FINANČNA ANALIZA POSAMEZNEGA PROJEKTA 2. EKONOMSKA ANALIZA SKUPINE PROJEKTOV 3. PREGLEDNE SITUACIJE 3

7 1. UVODNO POJASNILO S PREDSTAVITVIJO INVESTITORJEV IN IZDELOVALCEV INVESTICIJSKEGA PROGRAMA, NAMENA IN CILJEV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA TER POVZETKOM IZ DOKUMENTA IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA OZIORMA PREDINVESTICIJSKE ZASNOVE S POJASNILI POTEKA AKTINOSTI IN MOREBITNIH SPREMEMB (DO PRIPRAVE INVESTICIJSKEGA PROGRAMA) 1.1. Uvodno pojasnilo s predstavitvijo investitorjev Z odločbo organa upravljanja (Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko), izdano dne , o dodelitvi sredstev, se je potrdila skupina projektov»odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice 1. sklop«. Skupina projektov je upravičena do pomoči iz Kohezijskega sklada v skladu s pogoji iz te odločbe. Skupina projektov se financira iz državnega in občinskih proračunov (javna sredstva). V okviru skupine projektov»odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice 1. sklop«bodo izvedene investicije v odvajanje in čiščenje odpadne vode v občinah Borovnica, Brezovica, Cerknica, Logatec, Pivka, Postojna, Škofljica in Vrhnika s ciljem izgraditve ustrezne infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod na območjih, ki so v državnem programu opredeljena kot območja, ki morajo biti opremljena s kanalizacijo, skladno z evropskimi direktivami na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda, in s predpristopno pogodbo in ciljem zmanjšanja vplivov na okolje. Investitorji predmetne skupine projektov so občine: Borovnica, Brezovica, Cerknica, Logatec, Pivka, Postojna, Škofljica in Vrhnika. Predmet investicije je izgradnja kanalizacijskih sistemov in izgradnja ter nadgradnja čistilnih naprav v porečju reke Ljubljanice in sicer v občinah Borovnica, Brezovica, Cerknica, Logatec, Pivka, Postojna, Škofljica in Vrhnika. Predmet skupine projektov je tako: OBČINA BOROVNICA (projekt št. 1): izgradnja kanalizacije Dol-Laze v dolžini m in 2 črpališči, izgradnja kanalizacije Breg-Pako v dolžini m z vakuumsko postajo s črpališčem, izgradnja kanalizacije Stara postaja v dolžini 394 m, podaljšanje kanalizacije Dol-Laze v dolžini m, izgradnja čistilne naprave Borovnica kapacitete PE. OBČINA BREZOVICA (projekt št. 2): izgradnja kanalizacije Vnanje Gorice v dolžini m z vakuumsko postajo s črpališčem, 1

8 izgradnja kanalizacije v KS Notranje Gorice v dolžini m z dvema vakuumskima postajama s črpališčem, izgradnja čistilne naprave Vnanje Gorice kapacitete PE. OBČINA CERKNICA (projekt št. 3): nadgradnja centralne čistilne naprave Cerknica - Dolenja vas na kapaciteto PE. OBČINA LOGATEC (projekt št. 4): izgradnja povezovalnega voda Gorenji Logatec-Kalce v dolžini m, izgradnja kanalizacije Kalce v dolžini m z 2 črpališčema, izgradnja kanalizacije Martinj hrib v dolžini m s podtlačno postajo, nadgradnja čistilne naprave Logatec na kapaciteto PE. OBČINA PIVKA (projekt št. 5): izgradnja kanalizacije Pivka v dolžini m z 8 črpališči, izgradnja čistilne naprave s kapaciteto PE. OBČINA POSTOJNA (projekt št. 6): izgradnja kanalizacije v dolžini 460 m, nadgradnja centralne čistilne naprave Postojna na kapaciteto PE. OBČINA ŠKOFLJICA (projekt št. 7): izgradnja povezovalnega zbiralnika Škofljica-Lavrica v dolžini m z 2 črpališčema, izgradnja kanalizacije naselja Žaga v dolžini 357 m. OBČINA VRHNIKA (projekt št. 8): izgradnja kanalizacije Verd v dolžini m z 2 črpališčema, izgradnja kanalizacije Mirke v dolžini m z 2 črpališčema, izgradnja kanalizacije Gabrče v dolžini 272 m, izgradnja kanalizacije Notranjska cesta v dolžini 824 m, izgradnja kanalizacije Stara Vrhnika v dolžini m in s 4 črpališči, nadgradnja centralne čistilne naprave Vrhnika na kapaciteto PE. 2

9 1.2. Predlagatelji projekta in pooblaščene osebe investitorjev in bodočih izvajalcev občinske gospodarske javne službe Investitor: OBČINA BOROVNICA Naslov: Paplerjeva 22, SI 1353 Borovnica Telefon: Faks: Odgovorna oseba: Andrej Ocepek, župan Investitor: OBČINA BREZOVICA Naslov: Tržaška cesta 390, SI 1351 Brezovica Telefon: Faks: Odgovorna oseba: Metod Ropret, župan Investitor: OBČINA CERKNICA Naslov: Cesta 4. maja 53, SI 1380 Cerknica Telefon: Faks: Odgovorna oseba: Marko Rupar, župan Investitor: OBČINA LOGATEC Naslov: Tržaška cesta 50A, SI 1370 Logatec Telefon: Faks: Odgovorna oseba: Berto Menard, župan Investitor: OBČINA PIVKA Naslov: Kolodvorska ulica 5, SI 6257 Pivka Telefon: Faks: Odgovorna oseba: Robert Smrdelj, župan Investitor: OBČINA POSTOJNA Naslov: Ljubljanska cesta 4, SI 6230 Postojna Telefon: Faks: Odgovorna oseba: Jernej Verbič, župan Investitor: OBČINA ŠKOFLJICA Naslov: Šmarska cesta 3, SI 1291 Škofljica Telefon: Faks: Odgovorna oseba: Ivan Jordan, župan 3

10 Investitor: OBČINA VRHNIKA Naslov: Tržaška cesta 1, SI 1360 Vrhnika Telefon: Faks: Odgovorna oseba: Stojan Jakin, župan Izvajalec občinske gospodarske javne službe: Naslov: JAVNO KOMUNALNO PODJETJE BREZOVICA d.o.o. Kamnik pod Krimom 6, 1352 Preserje Telefon: Faks: Odgovorna oseba: Damjana Zupan, direktorica Izvajalec občinske gospodarske javne službe: Naslov: JAVNO PODJETJE KOMUNALA CERKNICA d.o.o., CERKNICA Notranjska cesta 44, 1380 Cerknica Telefon: Faks: komunala. Odgovorna oseba: Anton Kranjc, direktor Izvajalec občinske gospodarske javne službe: KOMUNALNO PODJETJE LOGATEC d.o.o. Naslov: Tržaška cesta 27, 1370 Logatec Telefon: Faks: Odgovorna oseba: Marjan Gregorič, direktor Izvajalec občinske gospodarske javne službe: Naslov: JAVNO PODJETJE KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, d.o.o. Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika Telefon: Faks: Odgovorna oseba: Mag. Brigita Šen Kreže, direktorica Izvajalec občinske gospodarske javne službe: Naslov: JAVNO PODJETJE KOVOD POSTOJNA, VODOVOD, KANALIZACIJA d.o.o. Jeršice 3, 6230 Postojna Telefon: Faks: Odgovorna oseba: info@kovodpostojna.si Mag. Edi Šibenik, direktor 4

11 Izvajalec občinske gospodarske javne službe: Naslov: JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA d.o.o. Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana Telefon: Faks: Odgovorna oseba: Krištof Mlakar, direktor 1.3. Bodoči izvajalci občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode V predmetnih občinah je več izvajalcev gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, in sicer: IZVAJALEC OBČINA Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. Borovnica in Vrhnika Javno komunalno podjetje Brezovica d.o.o. Brezovica Javno podjetje Komunala Cerknica d.o.o., Cerknica Cerknica Komunalno podjetje Logatec d.o.o. Logatec Javno podjetje Kovod Postojna, vodovod, kanalizacija d.o.o. Pivka in Postojna Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o. Škofljica 1.4. Predstavitev prispevnega območja občin investitork V skupino projektov»odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice 1. sklop«so vključene občine: 1. Borovnica, 2. Brezovica, 3. Cerknica, 4. Logatec, 5. Pivka, 6. Postojna, 7. Škofljica in 8. Vrhnika. 5

12 Slika 1/1: Umestitev predmetnih občin v slovenski prostor Porečje Ljubljanice se razprostira na skoraj 10% celotne površine Slovenije in zavzema obsežno območje Notranjske, do izliva v reko Savo na severu. Porečje se nahaja na kraškem površju, ki predstavlja v pogledu vodnega bogastva eno izmed pomembnejših naravnih bogastev. Območje prištevamo k tako imenovanemu visokemu notranjskemu krasu z globoko zakraselostjo in se soočamo s čisto vsemi kraškimi pojavi, ki so tekom časa ustvarili posebne, svojstvene hidrografske in geomorfološke oblike na površju in tudi v podzemlju. Podtalne vode, ki spadajo znotraj porečja Ljubljanice, se nahajajo na območju km 2. Porečje Ljubljanice se razprostira na območju 18 občin, in sicer: Bloke, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Dobrova Polhov Gradec, Grosuplje, Horjul, Ig, Medvode, Ljubljana, Ilirska Bistrica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna, Škofljica, Velike Lašče in Vrhnika. Onesnaženost reke vzdolž toka zelo variira, splošno pa reka predvsem s spodnjem toku spada med bolj onesnažene reke v Sloveniji. V zgornjem toku in v nekaterih ločenih površinskih delih se porečje Ljubljanice uvršča v 2. kakovostni razred, ki pa se v bližini večjih naselij spusti za pol ali celo cel razred predvsem na račun fekalnih bakterij. Zaradi številnih pritokov pritečejo ponikalnica in pritoki porečja Ljubljanice do Ljubljane ponovno v 2. kakovostnem razredu, tam pa doseže zmerno obremenitev že na odjemnem mestu Livada, predvsem zaradi neurejenih komunalnih odplak nelegalnih gradenj na Barju. Pred izlivom v Savo, pri odvzemnem mestu Zalog, Ljubljanica pade že v 4. razred in govorimo o močno onesnaženem vodotoku. Glavni onesnaževalci Ljubljanice so komunalne odpadne vode, kmetijstvo in industrija, obremenitev slednje pa se v zadnjem času zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje in čistilnih naprav postopno zmanjšuje. Občine Borovnica, Brezovica, Logatec, Škofljica in Vrhnika ležijo znotraj Osrednjeslovenske statistične regije, občine Postojna, Pivka in Cerknica pa v notranjsko-kraško regijo. 6

13 1.5. Predstavitev izdelovalcev investicijskega programa Avtor investicijskega programa je SL CONSULT d.o.o., Dunajska 122, 1000 Ljubljana. Izdelovalec IP: SL CONSULT d.o.o. Naslov: Dunajska cesta 122, 1000 Ljubljana Telefon: Faks: Odgovorna oseba: Mirjan Poljak, direktor Podjetje SL Consult d.o.o., Ljubljana je svetovalna družba, ki je s svojo dejavnostjo pričela v letu Podjetje je predvsem specializirano na področju svetovanja za projekte, ki so sofinancirani iz kohezijskih in strukturnih skladov EU in na področju izvedbe javnih razpisov za zahtevne projekte tako v RS, kot tudi v tujini Nameni in cilji investicijskega projekta Investicijski program je s svojim tehnično-tehnološkim in ekonomskih delom strokovna podlaga za investicijsko odločitev. Na področju gradnje in izboljšave kanalizacije in čistilne naprave, torej na področju odvajanja in čiščenja se bo zasledovalo sledeče cilje: izpolnitev zakonskih obveznosti glede izvedbe komunalne infrastrukture, dodatno priključiti prebivalce na javni kanalizacijski sistem in s tem na čistilno napravo, zmanjšati emisije v vode. Z izvedbo sledečih ukrepov se bodo dosegli zgoraj zastavljeni cilji: gradnja kanalizacijskega sistema v skupni dolžini metrov, skupno v vseh občinah, izgradnja centralne čistilne naprave v občini Borovnica kapacitete PE, izgradnja čistilne naprave v občini Brezovica kapacitete PE, nadgradnja CČN v občini Cerknica na kapaciteto PE, nadgradnja čistilne naprave v občini Logatec na kapaciteto PE, izgradnja čistilne naprave v občini Pivka kapacitete PE, nadgradnja CČN v občini Postojna na kapaciteto PE ter nadgradnja CČN v občini Vrhnika na kapaciteto PE. Z izvedbo skupine projektov bo na sistem odvajanja odpadne vode dodatno priključenih PE, od tega prebivalcev v vseh osmih občinah, na sistem čiščenja pa PE, od tega prebivalcev. Investicije se bodo izvajale v naslednjih aglomeracijah: Goričica pod Krimom v občini Borovnica, Vnanje Gorice v občini Brezovica, 5286 Cerknica v občini Cerknica, 1867 Logatec v občini Logatec, 1258 Pivka v občini Pivka, 7

14 1449 Postojna v občini Postojna, Škofljica v občini Škofljica in 4823 Vrhnika v občini Vrhnika. Tabela 1/1: Prikaz stanja priključenosti po aglomeracija pred in po investiciji Obremenitev v aglomeraciji Goričica pod Krimom (PE) Priključenost na kanalizacijo na dan Priključenost na kanalizacijo na dan Prebivalci Gospodarstvo Skupaj priključeni Skupaj dejanska obremenitev Delež priključenih glede na dejansko obremenitev 53,46% 96,14% Obremenitev v aglomeraciji Goričica pod Krimom(PE) Priključenost na CČN na dan Priključenost na CČN na dan Prebivalci Gospodarstvo Skupaj priključeni Skupaj dejanska obremenitev Delež priključenih glede na dejansko obremenitev 0,00% 96,14% Obremenitev v aglomeraciji Vnanje Gorice(PE) Priključenost na kanalizacijo na dan Priključenost na kanalizacijo na dan Prebivalci Gospodarstvo Skupaj priključeni Skupaj dejanska obremenitev Delež priključenih glede na dejansko obremenitev 0,90% 95,03% Obremenitev v aglomeraciji Vnanje Gorice(PE) Priključenost na CČN na dan Priključenost na ČN na dan Prebivalci Gospodarstvo Skupaj priključeni Skupaj dejanska obremenitev Delež priključenih glede na dejansko obremenitev 0,90% 95,03% Obremenitev v aglomeraciji 5286 Cerknica (PE) Priključenost na kanalizacijo na dan Priključenost na kanalizacijo na dan Prebivalci Gospodarstvo Skupaj priključeni Skupaj dejanska obremenitev Delež priključenih glede na dejansko obremenitev 89,85% 95,33% Obremenitev v aglomeraciji 5286 Cerknica (PE) Priključenost na CČN na dan Priključenost na CČN na dan Prebivalci Gospodarstvo Skupaj priključeni Skupaj dejanska obremenitev Delež priključenih glede na dejansko obremenitev 89,85% 95,33% 1 Občina Brezovica bo z izvedbo predmetnega projekta dodatno na kanalizacijo in ČN priključila prebivalcev in 139 PE iz gospodarstva ter 889 prebivalcev in PE iz gospodarstva z investicijo, ki jo bo občina izvedla sama. 2 Občina Cerknica bo na kanalizacijo dodatno priključila 258 prebivalcev, kar pa ni predmet tega projekta. 8

15 Obremenitev v aglomeraciji 1867 Logatec (PE) Priključenost na kanalizacijo na dan Priključenost na kanalizacijo na dan Prebivalci Gospodarstvo Skupaj priključeni Skupaj dejanska obremenitev Delež priključenih glede na dejansko obremenitev 78,02% 95,0% Obremenitev v aglomeraciji 1867 Logatec(PE) Priključenost na CČN na dan Priključenost na ČN na dan Prebivalci Gospodarstvo Skupaj priključeni Skupaj dejanska obremenitev Delež priključenih glede na dejansko obremenitev 78,02% 95,0% Obremenitev v aglomeraciji 1258 Pivka(PE) Priključenost na kanalizacijo na dan Priključenost na kanalizacijo na dan Prebivalci Gospodarstvo Skupaj priključeni Skupaj dejanska obremenitev Delež priključenih glede na dejansko obremenitev 41,15% 100,0% Obremenitev v aglomeraciji 1258 Pivka(PE) Priključenost na CČN na dan Priključenost na ČN na dan Prebivalci Gospodarstvo Skupaj priključeni Skupaj dejanska obremenitev Delež priključenih glede na dejansko obremenitev 5,66% 100,0% Obremenitev v aglomeraciji 1449 Postojna (PE) Priključenost na kanalizacijo na dan Priključenost na kanalizacijo na dan Prebivalci Gospodarstvo Skupaj priključeni Skupaj dejanska obremenitev Delež priključenih glede na dejansko obremenitev 95,41% 95,41% Obremenitev v aglomeraciji 1449 Postojna (PE) Priključenost na CČN na dan Priključenost na CČN na dan Prebivalci Gospodarstvo Skupaj priključeni Skupaj dejanska obremenitev Delež priključenih glede na dejansko obremenitev 95,41% 95,41% Obremenitev v aglomeraciji Škofljica (del v občini Škofljica) (PE) Priključenost na kanalizacijo na dan Priključenost na kanalizacijo na dan Prebivalci Gospodarstvo Skupaj priključeni Skupaj dejanska obremenitev (del v občini Škofljica) Delež priključenih glede na dejansko obremenitev 51,15% 95,92% Obremenitev v aglomeraciji Škofljica (del v občini Škofljica) (PE) Priključenost na CČN na dan Priključenost na cčn na dan Prebivalci Gospodarstvo Skupaj priključeni Skupaj dejanska obremenitev (del v občini Škofljica) Delež priključenih glede na dejansko obremenitev 51,15% 95,92% 9

16 Obremenitev v aglomeraciji 4823 Vrhnika (PE) Priključenost na kanalizacijo na dan Priključenost na kanalizacijo na dan Prebivalci Gospodarstvo Skupaj priključeni Skupaj dejanska obremenitev Delež priključenih glede na dejansko obremenitev 75,66% 97,62% Obremenitev v aglomeraciji 4823 Vrhnika(PE) Priključenost na CČN na dan Priključenost na CČN na dan Prebivalci Gospodarstvo Skupaj priključeni Skupaj dejanska obremenitev 12, Delež priključenih glede na dejansko obremenitev 0,00% 97,62% Z izgradnjo kanalizacije se bo izboljšalo celotno stanje kanalizacijskih sistemov in s tem zmanjšalo onesnaževanje okolja, saj se bo preprečilo iztekanje neprečiščenih odpadnih vod v podtalje. Izgradnje in nadgradnje čistilnih naprav pa bodo prav tako pripomogle k zmanjšanju onesnaževanja okolja Povzetek dokumenta identifikacije investicijskega projekta oziroma predinvesticijske zasnove Povzetek dokumenta identifikacije investicijskega projekta Za predmetne občine so bili izdelani naslednji dokumenti identifikacije investicijskega projekta: Občina Borovnica: DIIP: Odvajanje odpadnih vod naselij Breg in Pako, Hidroinženiring, februar DIIP: Odvajanje odpadnih vod naselij Dol in Laze pri Borovnici, Hidroinženiring d.o.o., februar DIIP: Čistilna naprava Borovnica, Regiapart Neda Kovačič s.p., APR poslovno svetovanje d.o.o., februar Občina Brezovica: DIIP: Izgradnja vakuumske in gravitacijske kanalizacije s črpališčema in čistilne naprave Vnanje Gorice, KODA d.o.o., november Občina Cerknica: DIIP: Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod v Občini Cerknica, Hidroinženiring d.o.o., oktober Občina Logatec: DIIP: Odvajanje in čiščenje odpadne vode v Logatcu, Komunalno podjetje Logatec, november Občina Pivka: DIIP: Odvajanje in čiščenje odpadnih voda za aglomeracije Pivka, Trnje in Klenik, SL Consult d.o.o., oktober Občina Postojna: 10

17 DIIP: Centralna čistilna naprava Postojna, rekonstrukcija in povečanje naprave, Komunalno podjetje Logatec, november Občina Škofljica: DIIP: Povezovalni zbiralnik Škofljica Lavrica, Oikos d.o.o., oktober Občina Vrhnika: DIIP: Ureditev kanalizacije Verd del Center, Oikos d.o.o., maj DIIP: Izgradnja centralne čistilne naprave Tojnice v Občini Vrhnika, Razvojni center inženiringi Celje d.o.o., junij V dokumentu identifikacije investicijskega projekta so najprej opredeljeni splošni podatki o investicijskem projektu, kot so: opredelitev investitorja ter določitev strokovnih delavcev oziroma služb (strokovni delavci in bodoči upravljavec), analiza sedanjega stanja z opredelitvijo razlogov za investicijsko namero, opredelitev ciljev investicije, ugotovitev različnih variant, opredelitev vrste investicije, opredelitev osnovnih elementov, opredelitev lokacije ter terminski plan izvedbe, predstavitev finančnih resursov, ugotovitev smiselnosti in možnosti izdelave PIZ in IP, terminski plan izdelave investicijske in projektne dokumentacije. Nadalje je prikazan namen investicijskega projekta in njegovi cilji, podana je analiza obstoječega stanja komunalne infrastrukture v občini in predlagane rešitve. Terminski plan je izdelan z namenom prikaza odvijanja vseh faz investicijskega projekta, upoštevan pa je tudi okoljevarstveni vidik, ki predvideva vplive bodoče investicije v prostoru. Na koncu Dokumenta identifikacije investicijskega projekta so podane tudi ugotovitve smiselnosti priprave nadaljnje investicijske dokumentacije, torej predinvesticijske zasnove in investicijskega programa Povzetek predinvesticijske zasnove Predinvesticijska zasnova za predmetne občine je bila pripravljena leta V predinvesticijski zasnovi je bila podana analiza obstoječega stanja s prikazom obstoječih in predvidenih potreb po investiciji. Podani so bili cilji investicije in zakonodaja, ki ureja dotično področje. Predstavljena je bila analiza tržnih možnosti in analiza obstoječih cen. Podrobno so bile predstavljene vse variante za ureditev odvajanja in čiščenja odpadne vode v vseh občinah. Podane so bile ocene investicijskih stroškov po stalnih cenah z oceno koristi, ki jih izvedba projektov prinaša. Podane so bile analize vpliva investicije na okolje z vidika okoljske sprejemljivosti, kjer so upoštevani hrup, emisije v zrak in odpadki. Narejena je bila analiza zaposlenih in podan okvirni časovni načrt izvedbe investicije, ki velja za vse variante v predmetnih občinah. 11

18 Po posameznih variantah so bile izdelane finančne konstrukcije, v katerih so bili navedeni stroški investicij, upravičeni stroški in deleži financiranja. Izdelana je bila tudi analiza smiselnosti vključitve javno-zasebnega partnerstva. V sklopu predinvesticijske zasnove je bil podan tudi izračun finančnih in ekonomskih kazalnikov posameznih variant, kot so: doba vračanja investicijskih sredstev, neto sedanja vrednost, interna stopnja donosa in relativna neto sedanja vrednost. Opisani so bili tudi tisti stroški in koristi, katerih ni moč ovrednotiti z denarjem. Za vsako varianto posebej je bila izdelana analiza občutljivosti ter analiza tveganja. Za izbiro optimalne variante so bila uporabljena finančna merila, ekonomska merila in merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka ter uteži. Izbor optimalne variante je utemeljen v tabelah, kjer so rangirane vse variante v predmetnih občinah Opis variant obravnavanih v predinvesticijski zasnovi za vse predmetne občine V nadaljevanju predstavljamo variante, ki bo bile analizirane po posamezni občini ter izbor optimalnih variant. Projekt št. 1: Kanalizacija in centralna čistilna naprava v občini Borovnica Odvajanje odpadnih vod iz naselij Dol in Laze s priključkom na CČN Borovnica Obravnavani sta bili dve varianti»z«investicijo: Tabela 1/2: Obravnavane variante VARIANTA 1 VARIANTA 2 Izgradnja 4.686,44 m kanalizacije, od tega 3.950,98 Izgradnja m kanalizacije, od tega m m primarnih kanalov in 735,46 m sekundarnih primarnih kanalov, m sekundarnih kanalov kanalov. in m meteornih kanalov. Podaljšanje javnega kanalizacijskega sistema dela naselja Dol Laze Obravnavana je bila varianta»z«in»brez«investicije. Tabela 1/3: Obravnavane variante VARIANTA»Z«INVESTICIJO VARIANTA»BREZ«INVESTICIJE Izgradnja gravitacijske kanalizacije. Ohranitev obstoječega stanja. Kanalizacija naselij Breg in Pako Obravnavani sta bili dve varianti»z«investicijo: 12

19 Tabela 1/4: Obravnavane variante VARIANTA 1 VARIANTA 2 Izgradnja gravitacijske kanalizacije in črpališč. Izgradnja podtlačne kanalizacije in spremljajočih objektov. Kanalizacija naselja Stara postaja Obravnavana je bila varianta»z«in»brez«investicije. Tabela 1/5: Obravnavane variante VARIANTA»Z«INVESTICIJO VARIANTA»BREZ«INVESTICIJE Izgradnja gravitacijske kanalizacije. Ohranitev obstoječega stanja. CČN Borovnica Obravnavane so bile tri variante»z«investicijo. Tabela 1/6: Obravnavane variante VARIANTA 1 VARIANTA 2 VARIANTA 3 Nadgradnja obstoječe ČN. Izgradnja nove SBR ĆN. Izgradnja nove membranske ČN (MBR). Projekt št. 2: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Brezovica Kanalizacija in čistilna naprava Vnanje Gorice Obravnavani sta bili dve varianti»z«investicijo. Tabela 1/7: Obravnavane variante VARIANTA 1 VARIANTA 2 Izgradnja 4.783,08 m primarne kanalizacije in 843,92 m Izgradnja m primarne kanalizacije in sekundarne kanalizacije naselja Vnanje Gorice. m sekundarne kanalizacije naselja Vnanje Gorice. Nadgradnja čistilne naprave ČN Vnanje Gorice kapacitete PE. Nadgradnja čistilne naprave Vnanje Gorice kapacitete PE. Kanalizacija v KS Notranje Gorice Obravnavani sta bili varianta»z«in»brez«investicije. Tabela 1/8: Obravnavane variante VARIANTA»Z«INVESTICIJO VARIANTA»BREZ«INVESTICIJE Izgradnja m kanalizacije z 2 vakuumskima postajama. Ohranitev obstoječega stanja. 13

20 Projekt št. 3: Centralna čistilna naprava v občini Cerknica Obravnavani sta bili dve varianti»z«investicijo. Tabela 1/9: Obravnavane variante VARIANTA 1 VARIANTA 2 Nadgradnja čistilne naprave Dolenja vas na kapaciteto Izgradnja čistilne naprave kapacitete PE. ČN PE. Lokacija predvidene CČN bo na lokaciji obstoječe čistilne Rakek se ukine, kanalizacija pa se naveže na CČN naprave v Dolenji vasi, in sicer na desnem bregu Cerkniščice. Cerknica, kateri se kapaciteta poveča na PE. Projekt št. 4: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Logatec Kanalizacija Kalce Gorenji Logatec in čistilna naprava Logatec Obravnavani sta bili dve varianti»z«investicijo. Tabela 1/10: Obravnavane variante VARIANTA 1 VARIANTA 2 Nadgradnja CČN Logatec na kapaciteto PE. Nadgradnja čistilne naprave Dolenji Logatec na kapaciteto PE in izgradnja čistilne naprave Gorenji Logatec kapacitete PE. Izgradnja kanalizacije Gorenji Logatec v dolžini metrov. Izgradnja kanalizacije Gorenji Logatec Kalce v dolžinah: metrov primarnih kanalov, 298 metrov sekundarnih kanalov in 462 metrov meteornih kanalov. Kanalizacija Kalce Obravnavani sta bili dve varianti»z«investicijo: Tabela 1/11: Obravnavane variante VARIANTA 1 VARIANTA 2 Izgradnja primarne in sekundarne kanalizacije v naselju Kalce Izgradnja primarne in sekundarne kanalizacije v naselju v dolžini m; kanalizacijski vod se poveže z glavnim Kalce v dolžini m; glavni zbiralni vod spremeni vodom kanalizacije Gorenji Logatec, ter s tem navezavo na ČN potek glede na Varianto 1 in sicer tok odpadne vode Logatec. gravitacijsko odteka v smeri Hrušica. Na koncu naselja Kalc (Hrušica) se kanal zaključi s ČN za PE. Kanalizacija Martinj hrib Obravnavani sta bili dve varianti»z«investicijo: 14

21 Tabela 1/12: Obravnavane variante VARIANTA 1 VARIANTA 2 Izgradnja primarne in sekundarne kanalizacije v naselju Izgradnja primarne in sekundarne kanalizacije v Martinj hrib v dolžini 8.219,25 m z vakuumsko postajo. naselju Martinj hrib v dolžini 8.219,25 m z Predviden je priključek na obstoječo kanalizacijo v naselju gravitacijsko tlačnim sistemom reševanja Jačka in potem na obstoječo komunalno čistilno napravo problematike odvajanja odpadnih voda. Logatec. Predviden je priključek na obstoječo kanalizacijo v naselju Jačka in potem na obstoječo komunalno čistilno napravo Logatec. Projekt št. 5: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Pivka Kanalizacija aglomeracije Pivka in čistilna naprava Pivka Obravnavane so bile tri variante»z«investicijo: Tabela 1/13: Obravnavane variante VARIANTA 1 VARIANTA 2 VARIANTA 3 Izgradnja čistilne naprave kapacitete PE s suspendirano bio maso v eni fazi. Izgradnja m primarne in sekundarne kanalizacije v aglomeraciji Pivka. Izgradnja čistilne naprave kapacitete PE s suspendirano bio maso in sicer izgradnja bioloških bazenov v dveh fazah, ostali objekti v eni fazi. Izgradnja m primarne in sekundarne kanalizacije v aglomeraciji Pivka. Izgradnja čistilne naprave kapacitete PE s fiksno bio maso MBBR z Zero Sludge tehnologijo. Izgradnja m primarne in sekundarne kanalizacije v aglomeraciji Pivka. Projekt št. 6: Kanalizacija in centralna čistilna naprava v občini Postojna Kanalizacijski sistem in centralna čistilna naprava Postojna Obravnavani sta bili dve varianti»z«investicijo: Tabela 1/14: Obravnavane variante VARIANTA 1 VARIANTA 2 Izgradnja fekalnega kanala v dolžini 460 m vzporedno z Izgradnja kanala v dolžini 460 m; predvideno je, da obstoječim kanalom. se del potrebnega zadrževalnega volumna zagotovi v dolvodnem kanalizacijskem sistemu, ki na določenih mestih zahteva sanacijo in spremembo pokrovov na jaških. Nadgradnja CČN Postojna na kapaciteto PE kot sekvenčna naprava z aerobno stabilizacijo blata (podaljšana aeracija) z dvema sekvenčnima bazenoma. Nadgradnja CČN Postojna na kapaciteto PE kot sekvenčna naprava z aerobno stabilizacijo blata (podaljšana aeracija) s štirimi sekvenčnimi bazeni. 15

22 Projekt št. 7: Kanalizacija v občini Škofljica povezovalni zbiralnik Škofljica Lavrica Obravnavani sta bili dve varianti»z«investicijo: Tabela 1/15: Obravnavane variante VARIANTA 1 VARIANTA 2 Izgradnja kanalizacije v skupni dolžini metrov. Izgradnja kanalizacije v skupni dolžini m. Rekonstrukcija in povečanje čistilne naprave Škofljica kapacitete PE. Kanalizacija naselja Žaga Obravnavani sta bili varianta»z«investicijo in»brez«investicije. Tabela 1/16: Obravnavane variante VARIANTA»Z«INVESTICIJO Izgradnja 357 m kanalizacije v Petričevi in Habičevi ulici. VARIANTA»BREZ«INVESTICIJE Ohranitev obstoječega stanja. Projekt št. 8: Kanalizacija in centralna čistilna naprava v občini Vrhnika kanalizacija Verd in centralna čistilna naprava Vrhnika (Tojnice) Obravnavani sta bili dve varianti»z«investicijo: Tabela 1/17: Obravnavane variante VARIANTA 1 VARIANTA 2 Izgradnja primarne kanalizacije naselja Verd dolžine 1.954,27 m Izgradnja primarne kanalizacije naselja Verd v dolžini in 1.238,57 m sekundarne kanalizacije m in m sekundarne kanalizacije. Nadgradnja CČN Tojnice na kapaciteto PE. Nadgradnja CČN Tojnice na kapaciteto PE ter izgradnja čistilne naprave Verd kapacitete PE. kanalizacija Mirke Obravnavani sta bili varianta»z«investicijo in»brez«investicije. Tabela 1/18: Obravnavane variante VARIANTA»Z«INVESTICIJO Izgradnja kanalizacije v naselju Mirke za navezavo na CČN Vrhnika. VARIANTA»BREZ«INVESTICIJE Ohranitev obstoječega stanja. 16

23 kanalizacija Gabrče Obravnavani sta bili varianta»z«investicijo in»brez«investicije. Tabela 1/19: Obravnavane variante VARIANTA»Z«INVESTICIJO Podaljšanje kanala Gabrče (stari del) Notranjska cesta s povezavo na CČN Vrhnika. VARIANTA»BREZ«INVESTICIJE Ohranitev obstoječega stanja. kanalizacija Notranjska cesta Obravnavani sta bili varianta»z«investicijo in»brez«investicije. Tabela 1/20: Obravnavane variante VARIANTA»Z«INVESTICIJO Izgradnja kanalizacije v delu naselja Vrhnika s povezavo na CČN Vrhnika. VARIANTA»BREZ«INVESTICIJE Ohranitev obstoječega stanja. kanalizacija Stara Vrhnika Obravnavani sta bili varianta»z«investicijo in»brez«investicije. Tabela 1/21: Obravnavane variante VARIANTA»Z«INVESTICIJO Novogradnja 16 med seboj povezani kanalov na območju naselja Stara Vrhnika. VARIANTA»BREZ«INVESTICIJE Ohranitev obstoječega stanja Investicijska vlaganja po predinvesticijski zasnovi Investicija v odvajanje in čiščenje odpadnih vod na območju povodja zgornje Ljubljanice je bila v predinvesticijski zasnovi variantno prikazana za vsako občino posebej. Investicijske vrednosti se po občinah glede na variante razlikujejo. 17

24 Tabela 1/22: Investicijske vrednosti na področju odvajanja in čiščenja za vse občine po variantah (v stalnih cenah v EUR) deljene na upravičene in ostale stroške Občina Investicija z DDV Borovnica VARIANTA VARIANTA Brezovica VARIANTA VARIANTA Cerknica VARIANTA VARIANTA Logatec VARIANTA VARIANTA Pivka VARIANTA VARIANTA VARIANTA Postojna VARIANTA VARIANTA Škofljica VARIANTA VARIANTA Vrhnika VARIANTA VARIANTA Upravičenost investicije po predinvesticijski zasnovi za vse predmetne občine Tabela 1/23: VARIANTA 1 VARIANTA 2 VARIANTA 1 VARIANTA 2 VARIANTA 1 VARIANTA 2 VARIANTA 1 VARIANTA 2 Investicijske vrednosti na področju odvajanja in čiščenja za vse občine po variantah (v stalnih cenah v EUR) deljene na upravičene in ostale stroške Občina Upravičeni stroški Ostali stroški Borovnica Izgradnja kanalizacije in objektov Drugi z investicijo povezani stroški Izgradnja kanalizacije in objektov Drugi z investicijo povezani stroški Brezovica Izgradnja kanalizacije, ČN in objektov Drugi z investicijo povezani stroški Izgradnja kanalizacije, ČN in objektov Drugi z investicijo povezani stroški Cerknica Izgradnja ČN in objektov Drugi z investicijo povezani stroški Izgradnja ČN in objektov Drugi z investicijo povezani stroški Logatec Izgradnja kanalizacije, ČN in objektov Drugi z investicijo povezani stroški Izgradnja kanalizacije, ČN in objektov Drugi z investicijo povezani stroški

25 VARIANTA 1 VARIANTA 2 VARIANTA 3 VARIANTA 1 VARIANTA 2 VARIANTA 1 VARIANTA 2 VARIANTA 1 VARIANTA 2 Občina Upravičeni stroški Ostali stroški Pivka Izgradnja kanalizacije, ČN in objektov Drugi z investicijo povezani stroški Izgradnja kanalizacije, ČN in objektov Drugi z investicijo povezani stroški Izgradnja kanalizacije, ČN in objektov Drugi z investicijo povezani stroški Postojna Izgradnja kanalizacije, ČN in objektov Drugi z investicijo povezani stroški Izgradnja kanalizacije, ČN in objektov Drugi z investicijo povezani stroški Škofljica Izgradnja kanalizacije in objektov Drugi z investicijo povezani stroški Izgradnja kanalizacije in objektov Drugi z investicijo povezani stroški Vrhnika Izgradnja kanalizacije in objektov Drugi z investicijo povezani stroški Izgradnja kanalizacije in objektov Drugi z investicijo povezani stroški Izbor optimalne variante Projekt št. 1: Kanalizacija in centralna čistilna naprava v občini Borovnica Odvajanje odpadnih vod iz naselij Dol in Laze s priključkom na CČN Borovnica Za izbor optimalne variante so bile skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06) uporabljena sledeča merila: finančna merila (finančna neto sedanja vrednost, finančna interna stopnja donosnosti, finančna relativna neto sedanja vrednost), ekonomska merila (ekonomska neto sedanja vrednost, ekonomska interna stopnja donosnosti, ekonomska relativna neto sedanja vrednost), merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka (vrednost investicije na enoto, skupni stroški investicije na enoto, stroški na enoto učinka med obratovanjem). Omenjena merila smo ponderirali in prišli do končnega rangiranja na podlagi meril kot sledi. Ocena s ponderji: 1 dobro, 2 slabo Tabela 1/24: Finančna merila Varianta 1 Varianta 2 Finančna neto sedanja vrednost Ponder 1 2 Finančna interna stopnja donosnosti -0,33% -0,28% Ponder 2 1 Finančna relativna neto sedanja vrednost 0,938 0,949 Ponder 2 1 Rezultat

26 Tabela 1/25: Ekonomska merila Varianta 1 Varianta 2 Ekonomska neto sedanja vrednost Ponder 1 2 Ekonomska interna stopnja donosnosti 8,76% 3,09% Ponder 1 2 Ekonomska relativna neto sedanja vrednost 1,327 0,950 Ponder 1 2 Rezultat 3 6 Tabela 1/26: Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka Varianta 1 Varianta 2 Vrednost investicije na prebivalca (EUR/preb.) Ponder 1 2 Skupni stroški investicije na enoto odpadne vode (EUR/m³) 2,04 3,66 Ponder 1 2 Stroški na enoto učinka med obratovanjem (EUR/m³) 0,10 0,17 Ponder 1 2 Skupaj 3 6 Tabela 1/27: Izbor variante za kanalizacijo Dol-Laze Varianta 1 Varianta 2 Finančna merila 5 4 Ekonomska merila 3 6 Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka 3 6 Skupaj ponderji Rang 1 2 Izbrana je bila Varianta 1. Podaljšanje javnega kanalizacijskega sistema dela naselja Dol Laze Izbrana je bila varianta»z«investicijo. Projektirana kanalizacija je zaradi terena gravitacijska in kakršenkoli drug način (npr. vakuumska kanalizacija) ni smiselna. Poleg tega pa se ta kanalizacija navezuje na že sprojektirano gravitacijsko kanalizacijo. Tabela 1/28: Izbor variante za podaljšanje kanalizacijskega sistema dela naselja Dol-Laze Varianta 1 Varianta 2 Doseganje ciljev iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in OP ROPI Da Ne Ponder 1 2 Vpliv na okolje + - Ponder 1 2 Splošna družbena korist Da Ne Ponder 1 2 Izboljšanje zdravja prebivalcev Da Ne Ponder 1 2 Skupaj ponderji 4 8 Rang

27 Kanalizacija naselij Breg in Pako Varianti sta bili obravnavani glede na investicijske stroške. Varianta 1 je bila ocenjena na EUR, Varianta 2 pa na EUR. Izbrana je bila Varianta 2, ki je bila cenejša, tj. izgradnja podtlačne kanalizacije in spremljajočih objektov. Tabela 1/29: Izbor variante za kanalizacijo Breg in Pako Varianta 1 Varianta 2 Vrednost investicije EUR EUR Rang 2 1 Kanalizacija naselja Stara postaja Izbrana je bila varianta»z«investicijo. Kakršen koli drug način odvajanja odpadnih voda razen gravitacijskega (npr. vakuumska kanalizacija) s tega dela naselja, je zaradi lokacije, konfiguracije terena, velikosti novozgrajene in že obstoječe kanalizacije odpadnih voda ekonomsko in tehnično povsem neupravičen oz. nesmiseln. Tabela 1/30: Izbor variante za kanalizacijo naselja Stara postaja Varianta 1 Varianta 2 Doseganje ciljev iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in OP ROPI Da Ne Ponder 1 2 Vpliv na okolje + - Ponder 1 2 Splošna družbena korist Da Ne Ponder 1 2 Izboljšanje zdravja prebivalcev Da Ne Ponder 1 2 Skupaj ponderji 4 8 Rang 1 2 CČN Borovnica Pri izboru variante so bili upoštevani naslednji kriteriji: - višina investicije - ekonomske koristi - ekonomska interna stopnja donosnosti - ekonomska neto sedanja vrednost - ekonomski količnik relativne koristnosti - splošna družbena korist - vpliv na okolje. 21

28 Tabela 1/31: Uteži točke po kriterijih Z. št. Postavka Utež 1. Višina investicije Ekonomska korist 2.1. Ekonomska interna stopnja donosnosti Ekonomska neto sedanja vrednost Ekonomski količnik relativne koristnosti Splošna družbena korist (gospodarstvo, turizem, delovna mesta, ohranjanje podeželja, itd...) Vpliv na okolje 20 Skupaj 100 Tabela 1/32: Ocena variant z izborom optimalne variante Z. št. Postavka Utež Varianta 1 Varianta 1 Varianta 2 Varianta 3 Varianta 2 Varianta 3 točke točke točke 1. Višina investicije Ekonomska korist 2.1. Ekonomska interna stopnja donosnosti 15 8,46 0 8,94 0 9, Ekonomska neto sedanja vrednost Ekonomski količnik relativne koristnosti 15 1, , , Splošna družbena korist (gospodarstvo, turizem, delovna 15 DA 15 DA 15 DA 15 mesta, ohranjanje podeželja, itd...) 4. Vpliv na okolje Skupaj Izbrana je bila Varianta 3, tj. izgradnja nove membranske CČN (MBR). Slabosti Variante 1: - zastarela tehnologija, ki se je uporabljala pred 25 leti - obstoječi gradbeni del (kvaliteta betona) za PE je star 20 let in je stanje kvalitete betona potrebno preveriti oz. je že delno»amortiziran«, - isto velja za mehanski in biološki del (op: življenjska doba ČN naj bi bila cca 25 do 30 let, kar pomeni, da so tudi BIO DISKI praktično dotrajani oz. imajo pred seboj le še nekaj let), - v primerjavi s preostalima dvema tehnologijama najslabši rezultati čiščenja odpadne vode, - ni možnosti regulacije čiščenja med obratovanjem (odpadna voda enostavno teče preko diskov in se očisti kolikor ta tehnologija pač omogoča), - posledično je v primerjavi s preostalima dvema tehnologijama kvaliteta čiščenja najbolj odvisna od dotoka, - meteorne vode oz. dotok meteorne vode najbolj zmanjša učinek čiščenja, skratka to je hidravlično zelo občutljiv sistem. Slabosti oz. prednosti Variante 2: - v primerjavi z BIO DISKI so rezultati čiščenja boljši, - do neke mere je možna regulacija čiščenja med obratovanjem, vsekakor boljša od Bio DISKOV, 22

29 - slabost je pulzno obremenjevanje recipienta to je vodotoka, če se želimo temu izogniti, je potrebna izgradnja zadrževalnika, ki omogoča postopno črpanje očiščene odpadne vode v vodotok oz. Borovniščico. Prednosti Variante 3: - v primerjavi z SBR tehnologijo so bazeni 50 % manjši (do 100 % mikroorganizmov v enakem volumnu), posledično je potrebna površina za bazene manjša, s tem so tudi gradbeni stroški nižji (zaradi tega je tudi cenejša od SBR tehnologije), - membranska tehnologija omogoča povečanje hidravlične obremenitve membrane, v konicah do 100 %, kar pomeni, da je hidravlično najmanj občutljiva, - membranska tehnologija omogoča največjo možnost regulacije med obratovanjem s spreminjanjem volumna v bazenu - omogoča najdaljše čase zadrževanja blata in s tem največjo stopnjo očiščenja odpadnih voda. Posledično je tudi manj stranskih produktov (npr. količina odpadnega aktivnega blata, ki je glavni strošek ČN, se zmanjša za cca 30 %), - to je trenutno najboljša možna tehnologija čiščenja odpadnih voda. Projekt št. 2: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Brezovica Kanalizacija in čistilna naprava Vnanje Gorice Za izbor optimalne variante so bile skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06) uporabljena finančna, ekonomska merila in merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka. Omenjena merila smo ponderirali in prišli do končnega rangiranja na podlagi meril kot sledi: Tabela 1/33: Finančna merila Varianta 1 Varianta 2 Finančna neto sedanja vrednost Ponder 1 2 Finančna interna stopnja donosnosti -2,13% -2,16% Ponder 1 2 Finančna relativna neto sedanja vrednost 0,618 0,615 Ponder 1 2 Rezultat 3 6 Tabela 1/34: Ekonomska merila Varianta 1 Varianta 2 Ekonomska neto sedanja vrednost Ponder 1 2 Ekonomska interna stopnja donosnosti 15,08% 11,38% Ponder 1 2 Ekonomska relativna neto sedanja vrednost 4,878 4,771 Ponder 1 2 Rezultat

30 Tabela 1/35: Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka Varianta 1 Varianta 2 Vrednost investicije na prebivalca (EUR/preb.) Ponder 1 2 Skupni stroški investicije na enoto odpadne vode (EUR/m³) 1,43 1,59 Ponder 1 2 Stroški na enoto učinka med obratovanjem (EUR/m³) 1,10 1,11 Ponder 1 2 Skupaj 3 6 Tabela 1/36: Izbor variante za kanalizacijo in ČN Vnanje Gorice Varianta 1 Varianta 2 Finančna merila 3 6 Ekonomska merila 3 6 Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka 3 6 Skupaj ponderji 9 18 Rang 1 2 Izbrana je bila Varianta 1. Kanalizacija v KS Notranje Gorice Izbrana je bila varianta»z«investicijo, tj. izgradnja m kanalizacije z 2 vakuumskima postajama. Projektirana kanalizacija bo prispevala k urejenosti območja z vso zahtevano komunalno infrastrukturo. Varianta»brez«investicije bi namreč pomenila ohranitev obstoječega stanja, tj. neurejenost kanalizacije, kjer se odpadne vode zbirajo v pretočnih greznicah, ki se prelivajo v obstoječe jarke. To bi pomenilo kršitev zakonodaje, saj je potrebno iztok odpadne vode v naravo preprečiti. Tabela 1/37: Izbor variante za kanalizacijo v KS Notranje Gorice Varianta 1 Varianta 2 Doseganje ciljev iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in OP ROPI Da Ne Ponder 1 2 Vpliv na okolje + - Ponder 1 2 Splošna družbena korist Da Ne Ponder 1 2 Izboljšanje zdravja prebivalcev Da Ne Ponder 1 2 Skupaj ponderji 4 8 Rang

31 Projekt št. 3: Centralna čistilna naprava v občini Cerknica Centralna čistilna naprava Cerknica Dolenja vas PE Za izbor optimalne variante so bile skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06) uporabljena finančna, ekonomska merila in merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka. Omenjena merila smo ponderirali in prišli do končnega rangiranja na podlagi meril kot sledi: Tabela 1/38: Finančna merila Varianta 1 Varianta 2 Finančna neto sedanja vrednost Ponder 1 2 Finančna interna stopnja donosnosti -0,93% -1,73% Ponder 1 2 Finančna relativna neto sedanja vrednost 0,815 0,662 Ponder 1 2 Rezultat 3 6 Tabela 1/39: Ekonomska merila Varianta 1 Varianta 2 Ekonomska neto sedanja vrednost Ponder 1 2 Ekonomska interna stopnja donosnosti 6,61% 5,89% Ponder 1 2 Ekonomska relativna neto sedanja vrednost 1,081 1,031 Ponder 1 2 Rezultat 3 6 Tabela 1/40: Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka Varianta 1 Varianta 2 Vrednost investicije na prebivalca (EUR/preb.) Ponder 1 2 Skupni stroški investicije na enoto odpadne vode (EUR/m³) 0,24 0,36 Ponder 1 2 Stroški na enoto učinka med obratovanjem (EUR/m³) 0,43 0,57 Ponder 1 2 Skupaj 3 6 Tabela 1/41: Izbor variante za CČN Cerknica Dolenja vas Varianta 1 Varianta 2 Finančna merila 3 6 Ekonomska merila 3 6 Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka 3 6 Skupaj ponderji 9 18 Rang

32 Izbrana je bila varianta 1, tj. nadgradnja centralne čistilne naprave Dolenja vas na kapaciteto PE. Projekt št. 4: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Logatec Kanalizacija Kalce Gorenji Logatec in čistilna naprava Logatec Za izbor optimalne variante so bile skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06) uporabljena finančna, ekonomska merila in merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka. Omenjena merila smo ponderirali in prišli do končnega rangiranja na podlagi meril kot sledi: Tabela 1/42: Finančna merila Varianta 1 Varianta 2 Finančna neto sedanja vrednost Ponder 1 2 Finančna interna stopnja donosnosti -1,08% -1,54% Ponder 1 2 Finančna relativna neto sedanja vrednost 0,816 0,788 Ponder 1 2 Rezultat 3 6 Tabela 1/43: Ekonomska merila Varianta 1 Varianta 2 Ekonomska neto sedanja vrednost Ponder 1 2 Ekonomska interna stopnja donosnosti 12,89% 8,94% Ponder 1 2 Ekonomska relativna neto sedanja vrednost 1,678 1,289 Ponder 1 2 Rezultat 3 6 Tabela 1/44: Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka Varianta 1 Varianta 2 Vrednost investicije na prebivalca (EUR/preb.) Ponder 1 2 Skupni stroški investicije na enoto odpadne vode (EUR/m³) 0,72 1,23 Ponder 1 2 Stroški na enoto učinka med obratovanjem (EUR/m³) 0,83 1,24 Ponder 1 2 Skupaj

33 Tabela 1/45: Izbor variante za kanalizacijo Kalce-Gorenji Logatec in ČN Varianta 1 Varianta 2 Finančna merila 3 6 Ekonomska merila 3 6 Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka 3 6 Skupaj ponderji 9 18 Rang 1 2 Izbrana je bila Varianta 1, tj. nadgradnja CČN Logatec na kapaciteto PE in izgradnja kanalizacije Gorenji Logatec v dolžini metrov. Kanalizacija Kalce Izbrana je bila Varianta 1 in sicer izgradnja primarne in sekundarne kanalizacije v naselju Kalce v dolžini m; kanalizacijski vod se poveže z glavnim vodom kanalizacije Gorenji Logatec, ter s tem navezavo na ČN Logatec. Tabela 1/46: Izbor variante za kanalizacijo Kalce Varianta 1 Varianta 2 Investicijska stroški v EUR Ponder 1 2 Stroški kanalov na PE v EUR Ponder 1 2 Skupaj ponderji 2 4 Rang 1 2 Kanalizacija Martinj hrib Izbrana je bila Varianta 1 in sicer izgradnja primarne in sekundarne kanalizacije v naselju Martinj hrib v dolžini 8.219,25 m z vakuumsko postajo. Predviden je priključek na obstoječo kanalizacijo v naselju Jačka in potem na obstoječo komunalno čistilno napravo Logatec. Tabela 1/47: Izbor variante za kanalizacijo Martinj hrib Varianta 1 Varianta 2 Investicijska stroški v EUR Ponder 1 2 Stroški kanalov na PE v EUR Ponder 1 2 Skupaj ponderji 2 4 Rang 1 2 Projekt št. 5: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Pivka Kanalizacija aglomeracije Pivka in čistilna naprava Pivka Za izbor optimalne variante so bile skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06) uporabljena finančna, ekonomska merila in merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka. 27

34 Omenjena merila smo ponderirali in prišli do končnega rangiranja na podlagi meril kot sledi: Tabela 1/48: Finančna merila Varianta 1 Varianta 2 Varianta 3 Finančna neto sedanja vrednost Ponder Finančna interna stopnja donosnosti -1,22% -1,07% -1,02% Ponder Finančna relativna neto sedanja vrednost -0,8155-0,8060-0,8019 Ponder Rezultat Tabela 1/49: Ekonomska merila Varianta 1 Varianta 2 Varianta 3 Ekonomska neto sedanja vrednost Ponder Ekonomska interna stopnja donosnosti 9,32% 8,52% 9,37% Ponder Ekonomska relativna neto sedanja vrednost 1,94 1,96 1,98 Ponder Rezultat Tabela 1/50: Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka Varianta 1 Varianta 2 Varianta 3 Vrednost investicije na prebivalca (EUR/preb.) Ponder Skupni stroški investicije na enoto odpadne vode (EUR/m³) 1,56 1,57 1,57 Ponder Stroški na enoto učinka med obratovanjem (EUR/m³) 0,63 0,64 0,57 Ponder Skupaj Tabela 1/51: Izbor variante za kanalizacijo Pivka in ČN Varianta 1 Varianta 2 Varianta 3 Finančna merila Ekonomska merila Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka Skupaj ponderji Rang Izbrana je bila Varianta 3, tj. izgradnja čistilne naprave kapacitete PE s fiksno bio maso MBBR z Zero Sludge tehnologijo. 28

35 Projekt št. 6: Kanalizacija in centralna čistilna naprava v občini Postojna Kanalizacijski sistem in centralna čistilna naprava Postojna Za izbor optimalne variante so bile skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06) uporabljena finančna, ekonomska merila in merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka. Omenjena merila smo ponderirali in prišli do končnega rangiranja na podlagi meril kot sledi: Tabela 1/52: Finančna merila Varianta 1 Varianta 2 Finančna neto sedanja vrednost Ponder 1 2 Finančna interna stopnja donosnosti -1,02% -1,77% Ponder 1 2 Finančna relativna neto sedanja vrednost 0,799 0,680 Ponder 1 2 Rezultat 3 6 Tabela 1/53: Ekonomska merila Varianta 1 Varianta 2 Ekonomska neto sedanja vrednost Ponder 1 2 Ekonomska interna stopnja donosnosti 12,97% 8,91% Ponder 1 2 Ekonomska relativna neto sedanja vrednost 1,411 1,225 Ponder 1 2 Rezultat 3 6 Tabela 1/54: Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka Varianta 1 Varianta 2 Vrednost investicije na prebivalca (EUR/preb.) Ponder 1 2 Skupni stroški investicije na enoto odpadne vode (EUR/m³) 1,06 1,64 Ponder 1 2 Stroški na enoto učinka med obratovanjem (EUR/m³) 3,08 3,00 Ponder 2 1 Skupaj 4 5 Tabela 1/55: Izbor variante za kanalizacijo Postojna in CČN Varianta 1 Varianta 2 Finančna merila 3 6 Ekonomska merila 3 6 Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka 4 5 Skupaj ponderji Rang

36 Izbrana je bila Varianta 1, tj. nadgradnja CČN Postojna na kapaciteto PE kot sekvenčna naprava z aerobno stabilizacijo blata (podaljšana aeracija) z dvema sekvenčnima bazenoma ter izgradnja fekalnega kanala. Projekt št. 7: Kanalizacija v občini Škofljica Povezovalni zbiralnik Škofljica Lavrica Za izbor optimalne variante so bile skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06) uporabljena finančna, ekonomska merila in merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka. Omenjena merila smo ponderirali in prišli do končnega rangiranja na podlagi meril kot sledi: Tabela 1/56 Finančna merila Varianta 1 Varianta 2 Finančna neto sedanja vrednost Ponder 1 2 Finančna interna stopnja donosnosti -2,28% 1,28% Ponder 2 1 Finančna relativna neto sedanja vrednost 0,616 1,264 Ponder 2 1 Rezultat 5 4 Tabela 1/57: Ekonomska merila za obe varianti za občino Škofljica Varianta 1 Varianta 2 Ekonomska neto sedanja vrednost Ponder 2 1 Ekonomska interna stopnja donosnosti 12,25% 11,40% Ponder 1 2 Ekonomska relativna neto sedanja vrednost 2,074 2,070 Ponder 1 2 Rezultat 4 5 Tabela 1/58: Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka Varianta 1 Varianta 2 Vrednost investicije na prebivalca (EUR/preb.) Ponder 1 2 Skupni stroški investicije na enoto odpadne vode (EUR/m³) 0,33 0,57 Ponder 1 2 Stroški na enoto učinka med obratovanjem (EUR/m³) 0,11 0,56 Ponder 1 2 Skupaj

37 Tabela 1/59: Izbor variante za povezovalni zbiralnik Škofljica-Lavrica Varianta 1 Varianta 2 Finančna merila 5 4 Ekonomska merila 4 5 Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka 3 6 Skupaj ponderji Rang 1 2 Izbrana je bila Varianta 1, tj. izgradnja kanalizacije v dolžini m. Kanalizacija naselja Žaga Izbrana je bila varianta»z«investicijo, saj bo le tako lahko občina zadostila zahtevam Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/05). Varianta»brez«investicije bi pomenila dodatno onesnaževanje okolja s prepuščanjem odpadnih voda v okolje, kjer se nahaja vrsta zaščitenih rastlin. V primeru, da se investicija ne bi izvedla, bi se to stanje z leti le slabšalo. Tabela 1/60: Izbor variante za kanalizacijo naselja Žaga Varianta 1 Varianta 2 Doseganje ciljev iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in OP ROPI Da Ne Ponder 1 2 Vpliv na okolje + - Ponder 1 2 Splošna družbena korist Da Ne Ponder 1 2 Izboljšanje zdravja prebivalcev Da Ne Ponder 1 2 Skupaj ponderji 4 8 Rang 1 2 Projekt št. 8: Kanalizacija in centralna čistilna naprava v občini Vrhnika Kanalizacija Verd in centralna čistilna naprava Vrhnika (Tojnice) Za izbor optimalne variante so bile skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06) uporabljena finančna, ekonomska merila in merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka. Omenjena merila smo ponderirali in prišli do končnega rangiranja na podlagi meril kot sledi: 31

38 Tabela 1/61: Finančna merila Varianta 1 Varianta 2 Finančna neto sedanja vrednost Ponder 1 2 Finančna interna stopnja donosnosti -1,97% -1,85% Ponder 2 1 Finančna relativna neto sedanja vrednost 0,67 0,69 Ponder 2 1 Rezultat 5 4 Tabela 1/62: Ekonomska merila Varianta 1 Varianta 2 Ekonomska neto sedanja vrednost Ponder 2 1 Ekonomska interna stopnja donosnosti 28,58% 28,36% Ponder 1 2 Ekonomska relativna neto sedanja vrednost 4,127 4,226 Ponder 2 1 Rezultat 5 4 Tabela 1/63: Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka Varianta 1 Varianta 2 Vrednost investicije na prebivalca (EUR/preb.) Ponder 1 2 Skupni stroški investicije na enoto odpadne vode (EUR/m³) 1,13 1,16 Ponder 1 2 Stroški na enoto učinka med obratovanjem (EUR/m³) 1,68 1,75 Ponder 1 2 Skupaj 3 6 Tabela 1/64: Izbor variante za kanalizacijo Verd in CČN Vrhnika (Tojnice) Varianta 1 Varianta 2 Finančna merila 5 4 Ekonomska merila 5 4 Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka 3 6 Skupaj ponderji Rang 1 2 Izbrana je bila Varianta 1, tj. nadgradnja CČN Tojnice na kapaciteto PE ter izgradnja kanalizacije dolžine m. Kanalizacija Mirke Izbrana je bila varianta»z«investicijo, tj. rešitev odvajanja odpadnih sanitarnih vod v naselju Mirke s povezavo na CČN Vrhnika. Projektirana kanalizacija bo prispevala k urejenosti območja z vso zahtevano komunalno infrastrukturo. Varianta»brez«investicije bi namreč pomenila ohranitev obstoječega stanja, tj. neurejenost kanalizacije, kjer se odpadne vode ureja z individualnimi greznicami, ki imajo prost iztok v naravo. To bi pomenilo kršitev zakonodaje, saj je potrebno iztok odpadne vode v naravo preprečiti. 32

39 Tabela 1/65: Izbor variante za kanalizacijo Mirke Varianta 1 Varianta 2 Doseganje ciljev iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in OP ROPI Da Ne Ponder 1 2 Vpliv na okolje + - Ponder 1 2 Splošna družbena korist Da Ne Ponder 1 2 Izboljšanje zdravja prebivalcev Da Ne Ponder 1 2 Skupaj ponderji 4 8 Rang 1 2 Kanalizacija Gabrče Izbrana je bila varianta»z«investicijo, tj. podaljšanje kanala Gabrče (stari del) Notranjska cesta, ki 110 PE uredi odvajanje odpadnih vod s povezavo na CČN Vrhnika. Projektirana kanalizacija bo prispevala k izboljšanju opremljenosti naselja Vrhnika in manjši onesnaženosti okolja. Varianta»brez«investicije bi namreč pomenila ohranitev obstoječega stanja, tj. neurejenost kanalizacije, kjer se odpadne vode ureja z individualnimi greznicami, ki imajo prost iztok v naravo. To bi pomenilo kršitev zakonodaje, saj je potrebno iztok odpadne vode v naravo preprečiti. Tabela 1/66: Izbor variante za kanalizacijo Gabrče Varianta 1 Varianta 2 Doseganje ciljev iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in OP ROPI Da Ne Ponder 1 2 Vpliv na okolje + - Ponder 1 2 Splošna družbena korist Da Ne Ponder 1 2 Izboljšanje zdravja prebivalcev Da Ne Ponder 1 2 Skupaj ponderji 4 8 Rang 1 2 Kanalizacija Stara Vrhnika Izbrana je bila varianta»z«investicijo, tj. novogradnja 16 med seboj povezani kanalov na območju naselja Stara Vrhnika, pozidanega s stanovanjskimi hišami. Projektirana kanalizacija bo prispevala k urejenosti območja z vso zahtevano komunalno infrastrukturo. Varianta»brez«investicije bi namreč pomenila ohranitev obstoječega stanja, tj. neurejenost kanalizacije, kjer se odpadne vode ureja z individualnimi greznicami, ki imajo prost iztok v naravo. To bi pomenilo kršitev zakonodaje, saj je potrebno iztok odpadne vode v naravo preprečiti. 33

40 Tabela 1/67: Izbor variante za kanalizacijo Stara Vrhnika Varianta 1 Varianta 2 Doseganje ciljev iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in OP ROPI Da Ne Ponder 1 2 Vpliv na okolje + - Ponder 1 2 Splošna družbena korist Da Ne Ponder 1 2 Izboljšanje zdravja prebivalcev Da Ne Ponder 1 2 Skupaj ponderji 4 8 Rang 1 2 Kanalizacija Notranjska cesta Izbrana je bila varianta»z«investicijo, tj. izgradnja kanalizacije v delu naselja Vrhnika, ki 150 PE uredi odvajanje odpadnih vod s povezavo na CČN Vrhnika. Projektirana kanalizacija bo prispevala k izboljšanju opremljenosti naselja Vrhnika in manjši onesnaženosti okolja. Varianta»brez«investicije bi namreč pomenila ohranitev obstoječega stanja, tj. neurejenost kanalizacije, kjer se odpadne vode ureja z individualnimi greznicami, ki imajo prost iztok v naravo. To bi pomenilo kršitev zakonodaje, saj je potrebno iztok odpadne vode v naravo preprečiti. Tabela 1/68: Izbor variante za kanalizacijo Notranjska cesta Varianta 1 Varianta 2 Doseganje ciljev iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in OP ROPI Da Ne Ponder 1 2 Vpliv na okolje + - Ponder 1 2 Splošna družbena korist Da Ne Ponder 1 2 Izboljšanje zdravja prebivalcev Da Ne Ponder 1 2 Skupaj ponderji 4 8 Rang Pojasnila poteka aktivnosti na projektu in sprememb do priprave investicijskega programa Predinvesticijska zasnova je bila pripravljena februarja Do priprave tega investicijskega programa je prišlo do spremembe v obsegu investicije, investicijski vrednosti ter terminskega plana, kar je posledica natančnejšega načrtovanja v investicijskem programu ter zaradi upoštevanja meril za izbor operacij financiranih iz sredstev kohezijskega sklada v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje

41 2. POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA 2.1. Cilji investicije Na področju gradnje in izboljšave kanalizacije in čistilnih naprav, torej na področju odvajanja in čiščenja bodo investitorji zasledovali sledeče namene: izpolnitev zakonskih obveznosti glede izvedbe komunalne infrastrukture, dodatno priključiti prebivalce na javni kanalizacijski sistem in s tem na čistilne naprave, zmanjšati emisije v vode. Z izvedbo sledečih ukrepov se bodo dosegli zgoraj zastavljeni cilji: gradnja kanalizacijskega sistema v skupni dolžini metrov, skupno v vseh občinah, izgradnja centralne čistilne naprave v občini Borovnica kapacitete PE, izgradnja čistilne naprave v občini Brezovica kapacitete PE, nadgradnja CČN v občini Cerknica na kapaciteto PE, nadgradnja čistilne naprave v občini Logatec na kapaciteto PE, izgradnja čistilne naprave v občini Pivka kapacitete PE, nadgradnja CČN v občini Postojna na kapaciteto PE ter nadgradnja CČN v občini Vrhnika na kapaciteto PE. Z izvedbo skupine projektov bo na sistem odvajanja odpadne vode dodatno priključenih PE, od tega prebivalcev v vseh osmih občinah, na sistem čiščenja pa PE, od tega prebivalcev Spisek strokovnih podlag Za vsako od navedenih občin so bile izdelane idejne zasnove, idejni projekti, dokument identifikacije investicijskega programa in predinvesticijska zasnova. Nekatere občine imajo za posamezne investicije že izdelano dokumentacijo PGD/PZI. V skladu z izbrano tehnično varianto odvajanja in čiščenja odpadnih vod na območju povodja zgornje Ljubljanice in na osnovi pogojev izpolnjevanja financiranja investicij iz EU Kohezijskega sklada, smo v študiji izvedljivosti analizirali samo izbrano varianto za vsako izmed sledečih občin oz. projektov: Občina Borovnica, Občina Brezovica, Občina Cerknica, Občina Logatec, Občina Pivka, Občina Postojna, Občina Škofljica in Občina Vrhnika. Seznam predhodno izdelane dokumentacije, ki je bila osnova za izdelavo investicijskega programa: 35

42 Skupna dokumentacija: PIZ: Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice, SL Consult d.o.o., februar Študija izvedljivosti: Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice 1. Sklop, SL CONSULT d.o.o., maj Občina Borovnica: PGD in PZI: Kanalizacija naselij Dol in Laze pri Borovnici, IEI d.o.o., Maribor, marec PGD in PZI: Podaljšanje javnega kanalizacijskega sistema dela naselja Dol-Laze v občini Borovnica, Profi L Gracelj in ostali d.n.o., januar PGD: Vakuumska sanitarna kanalizacija za naselji Breg in Pako v Borovnici, Hidroinženiring, september PGD: Kanalizacija Stara postaja, Komunala projekt, oktober IDP: Čistilna naprava Borovnica MBR PE, Comteh d.o.o, Vinica, marec DIIP: Odvajanje odpadnih vod naselij Breg in Pako, Hidroinženiring, februar DIIP: Odvajanje odpadnih vod naselij Dol in Laze pri Borovnici, Hidroinženiring d.o.o., februar DIIP: Čistilna naprava Borovnica, Regiapart Neda Kovačič s.p., APR poslovno svetovanje d.o.o., februar Občina Brezovica: PGD: Vakuumska kanalizacija naselja Vnanje Gorice, R&H INŽENIRING d.o.o., Ljubljana, november PGD: Čistilna naprava Vnanje Gorice, R&H inženiring d.o.o., julij IDZ: Kanalizacija v KS Notranje Gorice, Mikros d.o.o., Brezovica, avgust 2007 DIIP: Izgradnja vakuumske in gravitacijske kanalizacije s črpališčema in čistilne naprave Vnanje Gorice, KODA d.o.o., november PIZ: Izgradnja vakuumske in gravitacijske kanalizacije s črpališčema in čistilne naprave Vnanje Gorice, KODA d.o.o., januar Občina Cerknica: DIIP: Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod v Občini Cerknica, Hidroinženiring d.o.o., oktober PIZ: Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod v Občini Cerknica, Hidroinženiring d.o.o., december IDP: Centralna čistilna naprava Cerknica Dolenja vas, Hidroinženiring d.o.o., Ljubljana, marec Občina Logatec: PGD: Rekonstrukcija čistilne naprave Logatec, Genera d.o.o., Ljubljana, december PGD in PZI: Kanalizacija zahodnega dela Gorenjega Logatca, povezava Kalce Logatec, AquaData, Niko Antončič s.p., Logatec, junij PGD, PZI: Kanalizacija Kalce, AquaData Niko Antončič s.p., IDP: Sanitarna podtlačna kanalizacija Martinj hrib, Štraser d.o.o., februar DIIP: Odvajanje in čiščenje odpadne vode v Logatcu, Komunalno podjetje Logatec, november Občina Pivka: Novelacija Študije odvajanja in čiščenja odpadnih vod Občine Pivka; SEGIS d.o.o. Postojna, april Tehnično poročilo; SEGIS d.o.o. Postojna; september IDP: Odvajanje in čiščenje odpadnih vod aglomeracije Pivka, Biro obala d.o.o., februar

43 PGD: Odvajanje in čiščenje odpadnih vod aglomeracije Pivka, Biro obala d.o.o., Koper, avgust 2010 DIIP: Odvajanje in čiščenje odpadnih voda za aglomeracije Pivka, Trnje in Klenik, SL Consult d.o.o., oktober PIZ: Odvajanje in čiščenje odpadnih voda za aglomeracije Pivka s Petelinjem, Trnje, Klenik in Selce, SL Consult d.o.o., februar Občina Postojna: IDP: Centralna čistilna naprava Postojna, rekonstrukcija in povečanje naprave, IEI d.o.o., Maribor, julij IDP: Zadrževanje prvega naliva padavinske odpadne vode in razbremenjevanje, IEI d.o.o., Maribor. PGD: Centralna čistilna naprava Postojna, rekonstrukcija in povečanje naprave, IEI d.o.o., Maribor, december DIIP: Centralna čistilna naprava Postojna, rekonstrukcija in povečanje naprave, Komunalno podjetje Logatec, november Občina Škofljica: PGD: Povezovalni zbiralnik Škofljica Lavrica 2. faza, Kono-B d.o.o., Ljubljana, januar PGD: Kanalizacija naselja Žaga na Škofljici, Kono B, september DIIP: Povezovalni zbiralnik Škofljica Lavrica, Oikos d.o.o., oktober PIZ: Povezovalni zbiralnik Škofljica Lavrica, Oikos d.o.o., oktober Občina Vrhnika: PGD: Kanalizacija Verd, Miran Komac s.p., Rovte, januar Idejni načrt: Kanalizacija Gabrče, JP KPV d.o.o., Vrhnika, Idejni načrt: Kanalizacija Mirke, JP KPV d.o.o., Vrhnika, PGD: Ureditev Notranjske ceste; Notranjska cesta, Gabrče in Idrijska cesta, TEGA Invest d.o.o., PGD: Kanalizacija Stara Vrhnika, S.M. STUDIO d.o.o., Vrhnika, PGD, PZI: Centralna čistilna naprava Vrhnika, IEI d.o.o., Ljubljana, september 2008, dopolnitev december DIIP: Ureditev kanalizacije Verd del Center, Oikos d.o.o., maj IP: Ureditev kanalizacije Verd del Center, Oikos d.o.o., maj DIIP: Izgradnja centralne čistilne naprave Tojnice v Občini Vrhnika, Razvojni center inženiringi Celje d.o.o., junij Opis upoštevanih variant in utemeljitev izbire optimalne variante V investicijskem programu so obravnavane variante, ki so bile izbrane v PIZ-u kot najoptimalnejše in zajemajo izgradnjo: 37

44 Tabela 2/1: Prikaz indikatorjev skupine projektov Projekt Dolžina kanalizacije (m) Vakuumska (podtlačna) postaja Črpališča ČN (PE) Št. 1: Občina Borovnica * Št. 2: Občina Brezovica * / Št. 2: Občina Cerknica / / / Št. 3: Občina Logatec * Št. 4: Občina Pivka / Št. 5: Občina Postojna 460 / / Št. 6: Občina Škofljica / 2 / Št. 7: Občina Vrhnika / SKUPAJ *vakuumska postaja vključuje tudi črpališče (oz. črpališče je del vakuumske postaje) 2.4. Odgovorne osebe za izdelavo investicijskega programa, projektne in druge dokumentacije ter odgovorne vodje za izvedbo investicijskega projekta Izdelovalec IP: Naslov: Odgovorna oseba: SL CONSULT d.o.o. Dunajska cesta 122, 1000 Ljubljana Mirjan Poljak, direktor Izdelovalec projektne dokumentacije: Naslov: Odgovorna oseba: Izdelovalec projektne dokumentacije: Naslov: Odgovorna oseba: Izdelovalec projektne dokumentacije: Naslov: Odgovorna oseba: Izdelovalec projektne dokumentacije: Naslov: Odgovorna oseba: AquaData projektiva, svetovanje, Niko Antončič s.p. Tovarniška cesta 16, 1370 Logatec Niko Antončič, univ. dipl. inž. grad. Genera, celostne tehnične rešitve d.o.o. Prevale 10, 1236 Trzin Mag. Urban Jan, direktor mag. Andrej Osana, direktor Žiga Lesar, direktor Štraser, družba za projektiranje, svetovanje, prodajo in inženiring d.o.o. Lackova 7, 2360 Radlje ob Dravi Bojan Štraser, univ. dipl.ing.gr. Inštitut za ekološki inženiring d.o.o. Ljubljanska ulica 9, 200 Maribor Željko Blažeka, direktor 38

45 Izdelovalec projektne dokumentacije: Naslov: Odgovorna oseba: Izdelovalec projektne dokumentacije: Naslov: Odgovorna oseba: Izdelovalec projektne dokumentacije: Naslov: Odgovorna oseba: Izdelovalec projektne dokumentacije: Naslov: Odgovorna oseba: Izdelovalec projektne dokumentacije: Naslov: Odgovorna oseba: Izdelovalec projektne dokumentacije: Naslov: Odgovorna oseba: Izdelovalec projektne dokumentacije: Naslov: Odgovorna oseba: Izdelovalec projektne dokumentacije: Naslov: Odgovorna oseba: Izdelovalec projektne dokumentacije: Naslov: Odgovorna oseba: Izdelovalec projektne dokumentacije: Naslov: Odgovorna oseba: Izdelovalec projektne dokumentacije: Profi L Gracelj in ostali d.n.o. Ljubljanska cesta 29A, 4260 Bled Brence Gregor, Gracelj Brence Ivana Komunala projekt Prušnikova ulica 95, 1210 Ljubljana-Šentvid Nikola Nosan, direktor Comteh d.o.o. Vinica 42C, 8344 Vinica Mikšič Damjan, direktor Hidroinženiring d.o.o. Slovenčeva 95, 1000 Ljubljana Boris Savnik, direktor R&H Inženiring d.o.o. Cesta v Rošpoh 67 D, 2351 Kamnica Barbara Hübl, direktorica Mikros projektiranje in inženiring d.o.o. Ljubljana Tržaška cesta 490, 1351 Brezovica pri Ljubljani Aleksander Šimenc, direktor Biro obala d.o.o. Ulica Stare pošte 3, 6000 Koper Danilo Stepančič, direktor Kono-B, svetovanje, projektiranje, izvedba in nadzor gradbenih objektov d.o.o. Grablovičeva ulica 30, 1000 Ljubljana Beno Kočevar, direktor Projektiranje, inženiring in tehnično svetovanje, Miran Komac s.p. Rovte 82D, 1373 Rovte Miran Komac TEGA INVEST, Družba za projektiranje in inženiring d.o.o., Ljubljana Slovenčeva ulica 97, 1000 Ljubljana Franc Cerkvenik, direktor S. M. STUDIO, projektiranje, svetovanje in nadzor pri gradnji objektov d.o.o. 39

46 Naslov: Odgovorna oseba: Krožna pot 3, 1360 Vrhnika Marko Sodja, Matjaž Jakše Odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta: Naslov: Odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta: Naslov: Odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta: Naslov: Odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta: Naslov: Odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta: Naslov: Odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta: Naslov: Odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta: Naslov: Odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta: Naslov: ga. Sonja Osredkar Občina Borovnica, Paplerjeva 22, 1353 Borovnica g. Marko Čuden Občina Brezovica, Tržaška cesta 390, 1351 Brezovica g. Samo Mlinar Občina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica ga. Mateja Čuk Občina Logatec, Tržaška cesta 50A, 1370 Logatec ga. Natalija Vilhar Samsa Občina Pivka, Kolodvorska ulica 5, 6257 Pivka g. Urban Pinter Občina Postojna, Ljubljanska cesta 4, 6230 Postojna g. Marko Podvršnik Občina Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica ga. Milica Koren Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 40

47 2.5. Predvidena organizacija in druge potrebne prvine za izvedbo in spremljanje učinkov investicije Občine investitorke so sklenile Medobčinsko pogodbo o medsebojnem sodelovanju pri projektu»odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice, kjer so opredelile način priprave in izvedbe projekta. Nosilec projekta je Občina Logatec. Vodenje projekta poteka preko organov in sicer projektnega sveta in projektne skupine. Projektni svet sestavljajo župani sodelujočih občin in predstavniki Ministrstva za okolje in prostor (MOP). Predsednik projektnega sveta je župan Občine Logatec. Projektno skupino sestavljajo strokovni predstavniki občin, komunalnih podjetij in MOP-a. člani projektne skupine so vodje projekta v vseh njegovih fazah. Organizacija pristojna za koordinacijo projekta je Komunalno podjetje Logatec d.o.o. Nosilec projekta Občina Logatec pripravi in izvede javni razpis za obveščanje in informiranje javnosti o izvajanju projekta. Vsaka občina samostojno pripravi in izvede javni razpis za izvajalca gradbenih del in prilagojeno pogojem in rokom, ki veljajo za oddajo naročil gradnje po t.i. Rumeni knjigi FIDIC oziroma Rdeči knjigi FIDIC. Vsaka občina samostojno pripravi in izvede razpis za storitev svetovalca po pogodbenih določilih FIDIC (Bela knjiga) in nadzornika po Zakonu o graditvi objektov. Vsaka občina zase podpiše ločeno pogodbo z izvajalci del ter vodi pregled nad dinamiko opravljenih del z izvajalci. Slika 2/1: Organizacijska struktura projekta EVROPSKA KOMISIJA REVIZIJSKI OGRAN Urad za nadzor proračuna ORGAN UPRAVLJANJA Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko ORGAN ZA POTRJEVANJE Ministrstvo za finance POSREDNIŠKO TELO Ministrstvo za okolje in prostor KOORDINATOR Komunalno podjetje Logatec d.o.o. PROJEKTNI SVET PROJEKTNA SKUPINA 41

48 2.6. Ocenjena vrednost investicije ter predvidene finančne konstrukcije z izračunanimi deleži sofinanciranja investicije s sredstvi proračuna Republike Slovenije Celotna vrednost investicije za skupino projektov skupaj z DDV po stalnih cenah je ocenjena na EUR, od tega EUR DDV. V celotni vrednosti skupine projektov smo upoštevali izdelavo projektne in investicijske dokumentacije, razpisno dokumentacijo, samo izgradnjo kanalizacije in čistilnih naprav skupaj s stroški poskusnega obratovanja čistilnih naprav, stroške nadzora nad gradnjo in stroške stikov z javnostjo. V nadaljevanju prikazujemo investicije z DDV po posameznih občinah oz. projektih. DDV si občine poračunavajo, zato je znesek DDV prikazan zgolj informativno. Tabela 2/2: Investicijska vrednost za občino Borovnica, v EUR BOROVNICA SKUPNI STROŠKI PROJEKTA (A) NEUPRAVIČENI STROŠKI (B) UPRAVIČENI STROŠKI (C) = (A) (B) 1. Projektiranje/izdelava študij Nakup zemljišč Gradnja Tehnološka oprema in naprave Nepredvideni stroški Prilagoditev cene (če je ustrezno) Tehnična pomoč Obveščanje javnosti Nadzor med gradnjo VMESNA VSOTA (DDV) SKUPAJ Tabela 2/3: Investicijska vrednost za občino Brezovica, v EUR BREZOVICA SKUPNI STROŠKI PROJEKTA (A) NEUPRAVIČENI STROŠKI (B) UPRAVIČENI STROŠKI (C) = (A) (B) 1. Projektiranje/izdelava študij Nakup zemljišč Gradnja Tehnološka oprema in naprave Nepredvideni stroški Prilagoditev cene (če je ustrezno) Tehnična pomoč Obveščanje javnosti Nadzor med gradnjo VMESNA VSOTA (DDV) SKUPAJ

49 Tabela 2/4: Investicijska vrednost za občino Cerknica, v EUR CERKNICA SKUPNI STROŠKI PROJEKTA (A) NEUPRAVIČENI STROŠKI (B) UPRAVIČENI STROŠKI (C) = (A) (B) 1. Projektiranje/izdelava študij Nakup zemljišč Gradnja Tehnološka oprema in naprave Nepredvideni stroški Prilagoditev cene (če je ustrezno) Tehnična pomoč Obveščanje javnosti Nadzor med gradnjo VMESNA VSOTA (DDV) SKUPAJ Tabela 2/5: Investicijska vrednost za občino Logatec, v EUR LOGATEC SKUPNI STROŠKI PROJEKTA (A) NEUPRAVIČENI STROŠKI (B) UPRAVIČENI STROŠKI (C) = (A) (B) 1. Projektiranje/izdelava študij Nakup zemljišč Gradnja Tehnološka oprema in naprave Nepredvideni stroški Prilagoditev cene (če je ustrezno) Tehnična pomoč Obveščanje javnosti Nadzor med gradnjo VMESNA VSOTA (DDV) SKUPAJ Tabela 2/6: Investicijska vrednost za občino Pivka, v EUR PIVKA SKUPNI STROŠKI PROJEKTA (A) NEUPRAVIČENI STROŠKI (B) UPRAVIČENI STROŠKI (C) = (A) (B) 1. Projektiranje/izdelava študij Nakup zemljišč Gradnja Tehnološka oprema in naprave Nepredvideni stroški Prilagoditev cene (če je ustrezno) Tehnična pomoč Obveščanje javnosti Nadzor med gradnjo VMESNA VSOTA (DDV) SKUPAJ

50 Tabela 2/7: Investicijska vrednost za občino Postojna, v EUR POSTOJNA SKUPNI STROŠKI PROJEKTA (A) NEUPRAVIČENI STROŠKI (B) UPRAVIČENI STROŠKI (C) = (A) (B) 1. Projektiranje/izdelava študij Nakup zemljišč Gradnja Tehnološka oprema in naprave Nepredvideni stroški Prilagoditev cene (če je ustrezno) Tehnična pomoč Obveščanje javnosti Nadzor med gradnjo VMESNA VSOTA (DDV) SKUPAJ Tabela 2/8: Investicijska vrednost za občino Škofljica, v EUR ŠKOFLJICA SKUPNI STROŠKI PROJEKTA (A) NEUPRAVIČENI STROŠKI (B) UPRAVIČENI STROŠKI (C) = (A) (B) 1. Projektiranje/izdelava študij Nakup zemljišč Gradnja Tehnološka oprema in naprave Nepredvideni stroški Prilagoditev cene (če je ustrezno) Tehnična pomoč Obveščanje javnosti Nadzor med gradnjo VMESNA VSOTA (DDV) SKUPAJ Tabela 2/9: Investicijska vrednost za občino Vrhnika, v EUR VRHNIKA SKUPNI STROŠKI PROJEKTA (A) NEUPRAVIČENI STROŠKI (B) UPRAVIČENI STROŠKI (C) = (A) (B) 1. Projektiranje/izdelava študij Nakup zemljišč Gradnja Tehnološka oprema in naprave Nepredvideni stroški Prilagoditev cene (če je ustrezno) Tehnična pomoč Obveščanje javnosti Nadzor med gradnjo VMESNA VSOTA (DDV) SKUPAJ

51 V nadaljevanju prikazujemo deleže sofinanciranja po virih financiranja. Upravičeni stroški bodo financirani s strani EU Kohezijskega sklada, državnega in občinskega proračuna, ostali oz. za sofinanciranje neupravičeni stroški pa bodo financirani s strani občinskega proračuna. Tabela 2/10: Načrt financiranja po virih financiranja za občino Borovnica Borovnica SKUPAJ Delež Upravičeni stroški ,00 100,00% Kohezijski sklad ,07 76,87% Občinski proračun ,80 10,00% Državni proračun ,13 13,13% Neupravičeni stroški (projektna in ,00 investicijska dokumentacija) 100,00% Občinski proračun ,00 100,00% Neupravičeni stroški (DDV) ,00 100,00% Občinski proračun ,00 100,00% CELOTNA INVESTICIJA ,00 100,00% Kohezijski sklad ,07 61,00% Državni proračun ,13 10,42% Občinski proračun ,80 28,59% Obveščanje in informiranje javnosti ,00 100,00% Kohezijski sklad ,07 75,81% Državni proračun 4.403,36 13,38% Prispevek občine ,57 10,81% Tabela 2/11: Načrt financiranja po virih financiranja za občino Brezovica Brezovica SKUPAJ Delež Upravičeni stroški ,00 100,00% Kohezijski sklad ,14 77,12% Občinski proračun ,60 10,00% Državni proračun ,26 12,88% Neupravičeni stroški (projektna in investicijska dokumentacija) ,86 100,00% Občinski proračun ,86 100,00% Neupravičeni stroški (DDV) ,00 100,00% Občinski proračun ,00 100,00% CELOTNA INVESTICIJA ,00 100,00% Kohezijski sklad ,14 63,51% Državni proračun ,26 10,61% Občinski proračun ,60 25,88% Obveščanje in informiranje javnosti ,00 100,00% Kohezijski sklad ,00 75,81% Državni proračun 3.791,22 13,38% Prispevek občine ,78 10,81% 3 Stroški obveščanja in informiranja javnosti se sicer pojavijo tudi v občini Borovnica. Ker pa se je vrednost tega stroška upoštevala zgolj pri občini Logatec, so prikazani tudi zneski, ki jih mora občina Borovnica iz svojega proračuna vrniti občini Logatec. Razliko do polne višine stroška obveščanja javnosti pa se krije iz Kohezijskega sklada in državnega proračuna. 4 Stroški obveščanja in informiranja javnosti se sicer pojavijo tudi v občini Brezovica. Ker pa se je vrednost tega stroška upoštevala zgolj pri občini Logatec, so prikazani tudi zneski, ki jih mora občina Borovnica iz svojega proračuna vrniti občini Logatec. Razliko do polne višine stroška obveščanja javnosti pa se krije iz Kohezijskega sklada in državnega proračuna. 45

52 Tabela 2/12: Načrt financiranja po virih financiranja za občino Cerknica Cerknica SKUPAJ Delež Upravičeni stroški ,00 100,00% Kohezijski sklad ,80 76,89% Občinski proračun ,90 10,00% Državni proračun ,30 13,11% Neupravičeni stroški (projektna in investicijska dokumentacija) ,00 100,00% Občinski proračun ,00 100,00% Neupravičeni stroški (DDV) ,00 100,00% Občinski proračun ,00 100,00% CELOTNA INVESTICIJA ,00 100,00% Kohezijski sklad ,80 62,58% Državni proračun ,30 10,67% Občinski proračun ,90 26,75% Obveščanje in informiranje javnosti ,00 100,00% Kohezijski sklad ,00 75,81% Državni proračun 3.067,00 13,38% Prispevek občine ,00 10,81% Tabela 2/13: Načrt financiranja po virih financiranja za občino Logatec Logatec SKUPAJ Delež Upravičeni stroški ,00 100,00% Kohezijski sklad ,22 75,81% Občinski proračun ,80 10,81% Državni proračun ,98 13,38% Neupravičeni stroški (projektna in investicijska dokumentacija) ,00 100,00% Občinski proračun ,00 100,00% Neupravičeni stroški (DDV) ,00 100,00% Občinski proračun ,00 100,00% CELOTNA INVESTICIJA ,00 100,00% Kohezijski sklad ,22 61,57% Državni proračun ,98 10,86% Občinski proračun ,80 27,57% Sofinanciranje stroška obveščanja in informiranja javnosti ,00 100,00% Kohezijski sklad ,27 75,81% Državni proračun ,95 13,38% Občinski proračun ,77 10,81% Občina Borovnica 3.557,57 14,23% Občina Brezovica 3.062,78 12,25% Občina Cerknica 2.477,00 9,91% Občina Logatec 3.414,34 13,65% Občina Pivka 2.677,64 10,71% Občina Postojna 2.904,65 11,62% Občina Škofljica 2.696,55 10,78% Občina Vrhnika 4.215,36 16,86% 5 Stroški obveščanja in informiranja javnosti se sicer pojavijo tudi v občini Cerknica. Ker pa se je vrednost tega stroška upoštevala zgolj pri občini Logatec, so prikazani tudi zneski, ki jih mora občina Borovnica iz svojega proračuna vrniti občini Logatec. Razliko do polne višine stroška obveščanja javnosti pa se krije iz Kohezijskega sklada in državnega proračuna. 46

53 Tabela 2/14: Načrt financiranja po virih financiranja za občino Pivka Pivka SKUPAJ Delež Upravičeni stroški ,00 100,00% Kohezijski sklad ,04 73,07% Občinski proračun ,19 14,03% Državni proračun ,77 12,90% Neupravičeni stroški (projektna in investicijska dokumentacija) ,00 100,00% Občinski proračun ,00 100,00% Neupravičeni stroški (DDV) ,00 100,00% Občinski proračun ,00 100,00% CELOTNA INVESTICIJA ,00 100,00% Kohezijski sklad ,04 58,09% Državni proračun ,77 10,25% Občinski proračun ,19 31,66% Obveščanje in informiranje javnosti ,00 100,00% Kohezijski sklad ,14 75,81% Državni proračun 3.314,23 13,38% Prispevek občine ,64 10,81% Tabela 2/15: Načrt financiranja po virih financiranja za občino Postojna Postojna SKUPAJ Delež Upravičeni stroški ,00 100,00% Kohezijski sklad ,60 78,34% Občinski proračun ,10 10,00% Državni proračun ,30 11,66% Neupravičeni stroški (projektna in investicijska dokumentacija) ,00 100,00% Občinski proračun ,00 100,00% Neupravičeni stroški (DDV) ,00 100,00% Občinski proračun ,00 100,00% CELOTNA INVESTICIJA ,00 100,00% Kohezijski sklad ,60 65,09% Državni proračun ,30 9,69% Občinski proračun ,10 25,22% Obveščanje in informiranje javnosti ,00 100,00% Kohezijski sklad ,15 75,81% Državni proračun 3.595,21 13,38% Prispevek občine ,65 10,81% 6 Stroški obveščanja in informiranja javnosti se sicer pojavijo tudi v občini Pivka. Ker pa se je vrednost tega stroška upoštevala zgolj pri občini Logatec, so prikazani tudi zneski, ki jih mora občina Borovnica iz svojega proračuna vrniti občini Logatec. Razliko do polne višine stroška obveščanja javnosti pa se krije iz Kohezijskega sklada in državnega proračuna. 7 Stroški obveščanja in informiranja javnosti se sicer pojavijo tudi v občini Postojna. Ker pa se je vrednost tega stroška upoštevala zgolj pri občini Logatec, so prikazani tudi zneski, ki jih mora občina Borovnica iz svojega proračuna vrniti občini Logatec. Razliko do polne višine stroška obveščanja javnosti pa se krije iz Kohezijskega sklada in državnega proračuna. 47

54 Tabela 2/16: Načrt financiranja po virih financiranja za občino Škofljica Škofljica SKUPAJ Delež Upravičeni stroški ,00 100,00% Kohezijski sklad ,71 76,55% Občinski proračun ,20 10,00% Državni proračun ,09 13,45% Neupravičeni stroški (projektna in investicijska dokumentacija) ,00 100,00% Občinski proračun ,00 100,00% Neupravičeni stroški (DDV) ,00 100,00% Občinski proračun ,00 100,00% CELOTNA INVESTICIJA ,00 100,00% Kohezijski sklad ,71 63,33% Državni proračun ,09 11,12% Občinski proračun ,20 25,55% Obveščanje in informiranje javnosti ,00 100,00% Kohezijski sklad ,80 75,81% Državni proračun 3.337,64 13,38% Prispevek občine ,55 10,81% Tabela 2/17: Načrt financiranja po virih financiranja za občino Vrhnika Vrhnika SKUPAJ Delež Upravičeni stroški ,00 100,00% Kohezijski sklad ,50 75,98% Občinski proračun ,30 10,61% Državni proračun ,20 13,41% Neupravičeni stroški (projektna in investicijska dokumentacija) ,00 100,00% Občinski proračun ,00 100,00% Neupravičeni stroški (DDV) ,00 100,00% Občinski proračun ,00 100,00% CELOTNA INVESTICIJA ,00 100,00% Kohezijski sklad ,50 61,71% Državni proračun ,20 10,89% Občinski proračun ,30 27,40% Obveščanje in informiranje javnosti ,00 100,00% Kohezijski sklad ,11 75,81% Državni proračun 5.217,53 13,38% Prispevek občine ,36 10,81% 8 Stroški obveščanja in informiranja javnosti se sicer pojavijo tudi v občini Škofljica. Ker pa se je vrednost tega stroška upoštevala zgolj pri občini Logatec, so prikazani tudi zneski, ki jih mora občina Borovnica iz svojega proračuna vrniti občini Logatec. Razliko do polne višine stroška obveščanja javnosti pa se krije iz Kohezijskega sklada in državnega proračuna. 9 Stroški obveščanja in informiranja javnosti se sicer pojavijo tudi v občini Vrhnika. Ker pa se je vrednost tega stroška upoštevala zgolj pri občini Logatec, so prikazani tudi zneski, ki jih mora občina Borovnica iz svojega proračuna vrniti občini Logatec. Razliko do polne višine stroška obveščanja javnosti pa se krije iz Kohezijskega sklada in državnega proračuna. 48

55 2.7. Rezultati izračunov ter utemeljitev upravičenosti investicijskega projekta Finančni kazalniki: Tabela 2/18: Prikaz finančnih kazalnikov za vse občine oz. projekte Finančna interna stopnja donosa brez Kohezije Finančna neto sedanja vrednost investicije brez Kohezije (v EUR) Projekt št. 1: Občina Borovnica Projekt št. 2: Občina Brezovica Projekt št. 3: Občina Cerknica Projekt št. 4: Občina Logatec Projekt št. 5: Občina Pivka Projekt št. 6: Občina Postojna Projekt št. 7: Občina Škofljica Projekt št. 8: Občina Vrhnika -9,29% -8,25% -4,20% -7,22% -7,12% -6,09% -6,58% -9,51% Finančna neto sedanja vrednost investicije je pri vseh občinah oz. projektih negativna, saj posamezen projekt sam ne ustvarja dobičkov ampak bodoča cena pokriva celotne obratovalne stroške ter amortizacijo; finančna interna stopnja donosa je prav tako negativna, vendar kot taka ni primeren pokazatelj. Ekonomski kazalniki: Tabela 2/19: Prikaz ekonomskih kazalnikov za skupino projektov Skupina projektov Ekonomska interna stopnja donosa 12,49% Ekonomska neto sedanja vrednost investicije (v EUR) Količnik relativne koristnosti 1,59 Ekonomska neto sedanja vrednost skupine projektov je pozitivna, kar pomeni,da je družba (regija/država) v boljšem položaju, če se skupina projektov izvede, ker njene koristi presegajo stroške. To potrjuje tudi ekonomska interna stopnja donosa, ki je nad ekonomsko diskontirano stopnjo (5,0%). 49

56 3. OSNOVNI PODATKI O INVESTITORJIH, IZDELOVALCIH INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE IN PRIHODNJIH IZVAJALCIH OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE Z ŽIGI IN PODPISI ODGOVORNIH OSEB 3.1. Osnovni podatki o investitorjih Investitor: OBČINA BOROVNICA Naslov: Paplerjeva 22, SI 1353 Borovnica Telefon: Faks: obcina@borovnica.si Odgovorna oseba: Andrej Ocepek, župan Podpis: Žig: Investitor: OBČINA BREZOVICA Naslov: Tržaška cesta 390, SI 1351 Brezovica Telefon: Faks: info@brezovica.si Odgovorna oseba: Metod Ropret, župan Podpis: Žig: Investitor: OBČINA CERKNICA Naslov: Cesta 4. maja 53, SI 1380 Cerknica Telefon: Faks: obcina@cerknica.si Odgovorna oseba: Marko Rupar, župan Podpis: Žig: 50

57 Investitor: OBČINA LOGATEC Naslov: Tržaška cesta 50A, SI 1370 Logatec Telefon: Faks: Odgovorna oseba: Berto Menard, župan Podpis: Žig: Investitor: OBČINA PIVKA Naslov: Kolodvorska ulica 5, SI 6257 Pivka Telefon: Faks: Odgovorna oseba: Robert Smrdelj, župan Podpis: Žig: Investitor: OBČINA POSTOJNA Naslov: Ljubljanska cesta 4, SI 6230 Postojna Telefon: Faks: Odgovorna oseba: Jernej Verbič, župan Podpis: Žig: Investitor: OBČINA ŠKOFLJICA Naslov: Šmarska cesta 3, SI 1291 Škofljica Telefon: Faks: Odgovorna oseba: Ivan Jordan, župan Podpis: Žig: 51

58 Investitor: OBČINA VRHNIKA Naslov: Tržaška cesta 1, SI 1360 Vrhnika Telefon: Faks: Odgovorna oseba: Stojan Jakin, župan Podpis: Žig: OBČINA BOROVNICA Površina: 42,3 km² Število naselij: 12 Število prebivalcev: ( ) Število gospodinjstev: (l. 2011) Gostota prebivalcev na km 2 : 94 Tabela 3/1: Gibanje števila prebivalcev v občini Borovnica v obdobju Občina Povprečna stopnja rasti (%) Borovnica ,48 Vir: SURS Borovnica skupaj z 11 okoliškimi zaselki leži v osrednjem delu Slovenije in jugovzhodnem obrobju Ljubljanskega barja. Meji na občine Vrhnika, Brezovica in Cerknica. Proti severu se širi v Ljubljansko barje, proti jugu pa je zaprta s Krimskim višavjem. Skozi občino teče reka Borovniščica, ki je v osrednjem delu občine s kvartarnimi naplavinami zasula t.i. Borovniško kotlinico ter ustvarila Borovniški vršaj. Okoliško hribovje je precej položno z vodo prepustnimi kamninami, medtem ko se proti jugu strmo dviguje v Krimsko Mokriško hribovje, ki je v večini sestavljeno iz apnencev. Zahodni del sega v Logaški ravnik, ki ga v večini sestavljajo apnenci. Ostali deli občine pa so sestavljeni predvsem iz dolomitnih kamnin. Vodni viri so glavno bogastvo občine Borovnica. Pomembna vodotoka občine sta Borovniščica in njen pritok Prušnica, ki sta nasuli prodni vršaj Borovniški vršaj, ki ga prekrivajo barjanski sedimenti (šota, organska glina). Vršaj je glavni vodni vir, ki oskrbuje 85% prebivalcev občine Borovnica ter tudi večji del občine Vrhnika. Sestavljen je iz dveh vodonosnikov. Zgornji prodni vodonosnik napajata Borovniščica in Prušnica ter padavine, spodnji prodni vodonosnik pa se napaja z vodo kraško razpoklinskega vodonosnika Krimskega hribovja ter deloma iz kraškega vodonosnika vrhniško cerkniške grude. Na samem vršaju je območje največje poselitve občine in zato posledično večji del poseljenega območja leži znotraj vodovarstvenih pasov. 52

59 OBČINA BREZOVICA Površina: 91,2 km 2 Število naselij: 16 Število prebivalcev: ( ) Število gospodinjstev: (l. 2011) Gostota prebivalcev na km 2 :122 Tabela 3/2: Gibanje števila prebivalcev v občini Brezovica v obdobju Občina Povprečna stopnja rasti (%) Brezovica ,94 Vir: SURS Občina Brezovica je osrednja občina Ljubljanskega Barja, ki na severu meji na občino Dobrova Polhov Gradec, na vzhodu na Mestno občino Ljubljana in občino Ig, na jugu na občino Cerknica ter na zahodu na občino Borovnica in novonastalo občino Log Dragomer. Občina obsega 91,17 km 2, od tega 30 km 2 leži na barju z osamelci. Osamelci se vzhodno od Vnanjih Goric na pojavljajo več. Barje, ki je tektonska udorina, se še vedno pogreza. Obsega še Ljubljanico, ki ima od Vrhnike do Ljubljane 4 metrski padec. Poleg barja obsega tudi Rakiško planoto z zdravilno klimo in jezerom. Rakiško planoto v večini sestavljajo pretrti triasni dolomiti. Ostalih 60 km 2 pa pokrivajo kraški gozdovi na karbonatnih kamninah. Območja naselij, razen redkih izjem, ne ležijo na vodovarstvenih območjih virov pitne vode. Zlasti južni in osrednji del občine je vplivno in gravitacijsko pomemben za vodne vire, ki pridejo na površje na stiku kraškega terena z barjanskim. OBČINA CERKNICA Površina: 241,3 km 2 Število naselij: 65 Število prebivalcev: ( ) Število gospodinjstev: (l. 2011) Gostota prebivalcev na km 2 :47 Tabela 3/3: Gibanje števila prebivalcev v občini Cerknica v obdobju Občina Povprečna stopnja rasti (%) Cerknica ,78 Vir: SURS Občina Cerknica leži znotraj Notranjskega podolja in zavzema jugozahodni del Slovenije. Na vzhodnem delu jo zapirajo Javorniki, na jugu Snežnik, na vzhodu prehaja v Bloško planoto, na severu pa jo zapira Vidovska planota oziroma Logaški ravnik. Občina obsega 241 km 2 in z 47 prebivalci na km² spada v srednje gosto poseljene občine v Sloveniji. Občina leži na nadmorski višini nad 450 m. 53

60 Edino mestno naselje v občini je Cerknica, ki je tudi občinsko središče. Občina meji na občine Logatec, Vrhnika, Borovnica, Brezovica, Velike Lašče, Bloke, Loška dolina, Pivka in Postojna. OBČINA LOGATEC Površina: 173,1 km 2 Število naselij: 19 Število prebivalcev: ( ) Število gospodinjstev: (l. 2011) Gostota prebivalcev na km 2 :76 Tabela 3/4: Gibanje števila prebivalcev v občini Logatec v obdobju Občina Povprečna stopnja rasti (%) Logatec ,71 Vir: SURS Na stičišču alpskega in dinarskega sveta se v osrčju Notranjske razteza občina Logatec, poimenovana po osrednjem mestnem naselju, nastalem na tleh starorimske poštne postaje mansio Longatico. Tod so že v najstarejših časih vodile pomembne prometnice iz Ljubljanske kotline (Emona) proti Ogleju (Aquilea), kasneje proti Trstu in Reki. Občina s 173 km² in z 19 naselji leži med Ljubljano in Postojno. Večji kraji v občini so Logatec, osrednje in največje kotlinsko naselje Rovte, prijetna hribovska vas z odličnimi naravnimi okolji za aktivni oddih, Hotedršica na robu hotenjske suhe doline ter Laze z Jakovico ob robu znamenitega Planinskega polja. Logaško krajino prekrivajo bogati gozdovi, ki so s pomembnimi cestnimi sečišči usmerjali življenjske tokove, ki so se razvijali zlasti ob prevozništvu in lesarstvu. Ob razgibani rokodelski dejavnosti (žagarstvo, kovaštvo, kolarstvo, sodarstvo, škafarstvo) je vseskozi tekel tudi živahen utrip kmetijstva, še posebej mlekarske in mesne pridelave. Današnjo gospodarsko moč občine predstavljajo lesna, kartonažna in kovinska proizvodnja, kmetijstvo in gozdarstvo, razvejana trgovska mreža in vse bolj razvijajoče se zasebno podjetništvo. Še čvrstejšo gospodarsko moč obeta ambiciozno oblikovana obrtno-industrijska cona. Zaposlitvena struktura je dokaj dobra, saj občina dosega v Sloveniji eno najmanjših stopenj brezposelnosti. OBČINA PIVKA Površina: 223,3 km 2 Število naselij: 29 Število prebivalcev: ( ) Število gospodinjstev: (l. 2011) Gostota prebivalcev na km 2 :27 Tabela 3/5: Gibanje števila prebivalcev v občini Pivka v obdobju Občina Povprečna stopnja rasti (%) Pivka ,04 Vir: SURS 54

61 Občina Pivka je bila ustanovljena konec leta Leži na območju kraške Zgornje Pivke, delu gozdnatih planot Javornika in Snežnika, Košanske doline in doline Reke, delno pa seže tudi v Brkine. Ob meji s sosednjo občino Ilirska Bistrica izvira kraška ponikalnica Pivka, ki jo z vodo bogatijo številni kraški izviri ob vznožju Javornikov. Tu so tudi znamenita kraška presihajoča jezera, med katerimi sta največji Petelinjsko in Palško. Pivška občina je na zanimivem jadransko-črnomorskem razvodju, saj del vode odteka po reki Pivki v Črno morje, del pa v Reko in nato v Jadransko morje. Izgradnja železnice Dunaj Trst je dala nov pomen temu kraju, še zlasti, ko so od tod zgradili železniški krak proti Reki. Ob tem je pridobilo pomen tudi gozdarstvo in se je razvila lesnopredelovalna industrija, ki je najpomembnejša panoga v občini, njen nosilec pa je Javor Pivka. Po drugi svetovni vojni se je uveljavilo tudi perutninarstvo v Košanski dolini, kjer je pomembno podjetje Pivka d.d. V zadnjem času se spet obnavlja ovčereja na Pivškem, oživlja pa tudi sadjarstvo v Brkinih. Razvija se tudi obrt in podjetništvo ter storitvena dejavnost. Edino mestno naselje v občini je Pivka, ki je tudi občinsko središče. OBČINA POSTOJNA Površina: 269,9 km 2 Število naselij: 40 Število prebivalcev: ( ) Število gospodinjstev: (l. 2011) Gostota prebivalcev na km 2 :58 Tabela 3/6: Gibanje števila prebivalcev v občini Postojna v obdobju Občina Povprečna stopnja rasti (%) Postojna ,71 Občina Postojna meji na sledeče občine: Logatec, Cerknica, Pivka, Divača, Vipava in Ajdovščina. Občina zajema severozahodni del Javornikov, Spodnjo Pivško kotlino, Hrušico in del Nanosa. Občina je preko Postojnskih vrat odprta proti celinski Sloveniji in preko Razdrtega proti Primorju. Glavni vodotoki občine so reka Pivka in njen pritok Nanoščica, ki ponikata v Postojnski jami ter Unica, ki izvira v Planinski jami in jo podzemeljsko napajata Pivka in Rak. Značilnost občine so tudi številne ponikalnice. Večji del občine sestavljajo apnenci. Spodnjo Pivško kotlino oziroma Postojnsko kotlino v večini sestavlja fliš. Ob večjih vodotokih so značilni tudi aluvialni nanosi. Občino Postojna sestavlja 40 terensko raznolikih naselij, v dvanajstih krajevnih skupnosti. OBČINA ŠKOFLJICA Površina: 43,3 km 2 Število naselij: 18 Število prebivalcev: ( ) Število gospodinjstev: (l. 2011) Gostota prebivalcev na km 2 :211 55

62 Tabela 3/7: Gibanje števila prebivalcev v občini Škofljica v obdobju Občina Povprečna stopnja rasti (%) Škofljica ,24 Občina Škofljica leži v osrednji Sloveniji in meji na štiri občine: MO Ljubljana, Grosuplje, Velike Lašče in Ig. Občina se nahaja znotraj Ljubljanskega barja, sega v dolino Želimeljščice, skrajni vzhodni del občine pa že zajema začetek Posavskega hribovja. Občino v večini sestavljajo permokarbonske kamnine (peščenjaki, meljavci, skrilavi glinovci), posamezna območja triasnih dolomitov ter pleistocenski in aluvialni nanosi. Na oblikovanje in samo rečno mrežo močno vplivata Barje in Posavsko hribovje, ki ležita na neprepustni podlagi in s tem močno vplivata na pojavljanje poplav. Za občino so značilni številni vodotoki, med katerimi sta večja Želimeljščica in Škofljiščica. Kraško območje v občini je območje, ki se od Pijave Gorice dvigne proti jugovzhodu in ki je edino brez površinskih vodotokov. Značilnost tega območja so številni podzemni viri vode. Občino združujejo tri krajevne skupnosti Lavrica, Pijava Gorica in Želimlje, ki skupno obsegajo 18 naselij. OBČINA VRHNIKA Površina: 115 km 2 Število naselij: 24 Število prebivalcev: ( ) Št. gospodinjstev: (l. 2011) Gostota prebivalcev na km 2 :142 Tabela 3/8: Gibanje števila prebivalcev v občini Vrhnika v obdobju Občina Povprečna stopnja rasti (%) Vrhnika ,16 Občina Vrhnika leži ob zahodnem obrobju Ljubljanskega barja in obsega ozemlje na stiku treh geoloških in pokrajinskih svetov. Meji na občine Logatec, Cerknica, Borovnica, Brezovica, Log Dragomer, Horjul in Dobrova Polhov Gradec. Prvi pokrajinski element je Ljubljansko barje z osamelci, ki se kot otoki dvigajo od dvajset do trideset metrov iznad močvirne ravnice. Kras porasel z gozdom na jugu in zahodu se strmo dviga nad močvirno ravnico in je neposeljen (Ljubljanski vrh 819 m). Tretji svet je hribovje ne severozahodu. Značilnost občine so tudi številni izviri Ljubljanice, med katerimi sta največja izvira Veliko in Malo okence. Občina Vrhnika im 24 naselij, katera se med seboj razlikujejo predvsem v strukturi deleža kmečkega in nekmečkega prebivalstva. Naselja se med seboj močno razlikujejo tudi po velikosti in številu prebivalstva. 56

63 Graf 3/1: Gibanje števila prebivalcev v predmetnih občinah od leta 2000 do 2011 Št. prebivalcev Borovnica Brezovica Cerknica Logatec Pivka Postojna Škofljica Vrhnika Leto 3.2. Osnovni podatki o izdelovalcu investicijske dokumentacije Izdelovalec IP: SL CONSULT d.o.o. Naslov: Dunajska cesta 122, SI 1000 Ljubljana Telefon: Fax: marjetka.geld@sl-consult.si Odgovorna oseba: Mirjan Poljak, direktor Pripravljavec dokumenta: Marjetka Geld, svetovalka na projektih Podpis: Žig: 57

64 3.3. Osnovni podatki o izvajalcih občinske gospodarske javne službe Izvajalec občinske gospodarske javne službe: JAVNO KOMUNALNO PODJETJE BREZOVICA d.o.o. Naslov: Kamnik pod Krimom 6, 1352 Preserje Telefon: Faks: info@kp-brezovica.si Odgovorna oseba: Damjana Zupan, direktorica Podpis: Žig: Izvajalec občinske gospodarske javne službe: Naslov: JAVNO PODJETJE KOMUNALA CERKNICA d.o.o., CERKNICA Notranjska cesta 44, 1380 Cerknica Telefon: Faks: komunala. cerknica@siol.net Odgovorna oseba: Anton Kranjc, direktor Podpis: Žig: Izvajalec občinske gospodarske javne službe: KOMUNALNO PODJETJE LOGATEC d.o.o. Naslov: Tržaška cesta 27, 1370 Logatec Telefon: Faks: info@kp-logatec.si Odgovorna oseba: Marjan Gregorič, direktor Podpis: Žig: 58

65 Izvajalec občinske gospodarske javne službe: Naslov: JAVNO PODJETJE KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, d.o.o. Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika Telefon: Faks: Odgovorna oseba: Mag. Brigita Šen Kreže, direktorica Podpis: Žig: Izvajalec občinske gospodarske javne službe: Naslov: JAVNO PODJETJE KOVOD POSTOJNA, VODOVOD, KANALIZACIJA d.o.o. Jeršice 3, 6230 Postojna Telefon: Faks: Odgovorna oseba: Mag. Edi Šibenik, direktor Podpis: Žig: Izvajalec občinske gospodarske javne službe: JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA d.o.o. Naslov: Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana Telefon: Faks: Odgovorna oseba: Krištof Mlakar, direktor Podpis: Žig: 59

66 Javno komunalno podjetje Brezovica d.o.o. je javno podjetje, ki je bilo ustanovljeno sredi leta Pobudo po ustanovitvi je dal občinski svet Občine Brezovica, ker je bila občina v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah dolžna poskrbeti za ureditev in izvajanje obveznih in izbirnih gospodarskih javnih služb na njenem področju. Javno komunalno podjetje Brezovica d.o.o. po Odloku o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Brezovica (Ur.l. RS, št. 49/05) opravlja to javno službo za območja krajevnih skupnosti Vnanje Gorice, Notranje Gorice in Podpeč-Preserje. Ker kanalizacija in čistilne naprave še niso zgrajene, so v uporabi greznice in male biološke čistilne naprave. JKP Brezovica bo tekom projekta tudi uradno registrirala dejavnost odvajanja in čiščenja odpadne vode. Javno podjetje Komunala Cerknica d.o.o. je bilo registrirano leta Podjetje je v 65% lasti občine Cerknica in 35% občine Loška dolina. JAVNO PODJETJE KOMUNALA CERKNICA d.o.o. Cerknica, krajše JP Komunala Cerknica d.o.o., izvaja za potrebe občine Cerknica, občine Loška dolina in delno občine Bloke vsa tista opravila, ki omogočajo in zagotavljajo nemoteno oskrbo prebivalstva s proizvodi in storitvami javnega pomena: oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda; oskrba industrijskih in drugih porabnikov z vodo ter oskrba naselij s požarno vodo v javni rabi; odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda; ravnanje s komunalnimi odpadki; odlaganje ostankov komunalnih odpadkov; upravljanje, vzdrževanje in obnova vodovodnih, kanalizacijskih in ostalih komunalnih objektov in naprav, namenjenih opravljanju gospodarskih javnih služb; vodenje inventarizacije komunalnih objektov in naprav, ki zadevajo pitno vodo, odpadno vodo in odpadke (katastri); javna snaga in čiščenje javnih površin; urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin; javna razsvetljava v naseljih; urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste; Podjetje izvaja v obliki javnih pooblastil tudi naloge v zvezi z dejavnostmi, ki jih opravlja ali v zvezi s sredstvi, ki jih ima v upravljanju ali s katerimi razpolaga, predvsem pa: strokovno tehnične in razvojne naloge ter investicijsko načrtovanje v zvezi z gospodarjenjem s komunalnimi infrastrukturnimi objekti in napravami, izdaja soglasja in dovoljenja za priključitev na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje in na druge komunalne objekte in naprave, določa pogoje in izdaja soglasja k dovoljenjem za posege v prostor, če ti zadevajo komunalno infrastrukturo. Organizacijsko je podjetje razčlenjeno na tri sektorje: komunalni sektor, ki skrbi za obvezne javne službe in tržne dejavnosti v povezavi z enotami vodovoda, kanalizacije in enote za ravnanje z odpadki, tehnični sektor, kateri pokriva javne službe in ostale tržne dejavnosti ter finančno računovodski sektor. JP Komunala Cerknica d.o.o., v občini Cerknica upravlja čistilno napravo v Dolenji vasi z PE in na Rakeku s 500 PE. Upravlja tudi fekalno kanalizacijo v skupni dolžini primarnega omrežja približno m. V občini Loška dolina upravlja čistilno napravo v Starem trgu PE in fekalno kanalizacijo v skupni dolžini primarnega omrežja približno m. Javno podjetje Komunalno podjetje Logatec d.o.o. je bilo ustanovljeno na podlagi Odloka o organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Logatec, ki ga je 10. novembra 1993 sprejela Skupščina občine Logatec. Je v 100% lasti Občine Logatec. Pred njegovo ustanovitvijo je opravljalo javne storitve na področju občine Logatec gradbeno podjetje Gradnik Logatec. 60

67 Osnovna naloga podjetja je opravljanje gospodarskih javnih služb na področju občine Logatec, in sicer predvsem na naslednjih področjih: oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, vzdrževanje javne razsvetljave, vzdrževanje javnih površin, vzdrževanje cest in zimska služba, pokopališka in pogrebna dejavnost, organizacija tržnic in sejmov. Podjetje ima zaposlenih 39 delavcev na sledečih delovnih mestih: v operativnem sektorju: o tehnični vodja, o vodja vodovoda, o delovodja, o vodovodni inštalater, o vodovodni inštalater skladiščnik, o pomožni delavec na vodovodu, o upravljavec čistilne naprave, o voznik traktorja s priključki, o KV delavec za vzdrževanje elektroenergetskih naprav, o voznik tovornega vozila, o upravljavec težke gradbene mehanizacije, o KV delavec na pokopališčih v Gor. In Dol. Logatcu, o KV delavec pri ravnanju z odpadki, o delavec pri ravnanju z odpadki, o delavec za komunalna dela, v splošnem sektorju: o direktor, o tajnica, o računovodja, o obračun komunalnih storitev, blagajnik, v službi razvoja : o delavec v službi razvoja, soglasij, priprave projektov in vodenja katastra komunalnih naprav, o tajnica (administrator projektov). Odvajanje in čiščenje odpadnih voda je organizirano samo na območju naselja Logatec. Zgrajenih je približno 38 km kanalizacijskih vodov in čistilna naprava projektirane zmogljivosti enot. Na kanalizaciji je inštaliranih še 7 črpališč in vakuumsko-tlačna postaja (IOC Zapolje). Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. je bilo ustanovljeno s sklepom SO Vrhnika. Kasneje so se vrstile reorganizacije vse od ustanovitve podjetja do konca sedemdesetih let, ko se je oblikovala sestava, kakršna je danes. Trenutno ima podjetje tri sektorje (tehnični, finančno računovodski in splošni) in zaposluje 82 ljudi. Podjetje že od ustanovitve skrbi za komunalno infrastrukturo v Občini Vrhnika, Borovnica in od tudi za komunalno infrastrukturo v Občini Log Dragomer, saj se je del Občine Vrhnika odcepil in tako je nastala nova občina. Na podlagi Odloka o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d. O. O. (v nadaljevanju JP KPV d. O. O.), opravlja podjetje naslednje dejavnosti javnih služb v Občini Borovnica, Občini Vrhnika in Občini Log Dragomer (Odlok o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d. O. O., 2008, str. 2): oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, 61

68 odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, oskrba s plinom, urejanje in čiščenje javnih površin, vzdrževanje in varstvo lokalnih in drugih javnih cest, javna razsvetljava, urejanje pokopališč, pokopališka in pogrebna dejavnost. V skladu z registrirano dejavnostjo podjetje opravlja tudi naslednje dejavnosti: obnova in gradnja vodovodnih, kanalizacijskih in ostalih komunalnih objektov, projektiranje in tehnično svetovanje, trgovina na drobno. Osnovna dejavnost enote kanalizacija je skrb in vzdrževanje javnega kanalizacijskega sistema z vsemi objekti in napravami na tem sistemu v občinah Vrhnika, Borovnica in Log Dragomer. Skupno upravljajo cca 50 km javne kanalizacije na katero je priključenih priključkov, dve večji čistilni napravi in dve mali čistilni napravi. Javno podjetje Kovod Postojna, vodovod, kanalizacija, d.o.o. je nastalo leta 1992 z razdelitvijo takratnega Komunalnega podjetja Postojna na več podjetij. S pitno vodo oskrbujejo gospodinjstva in industrijo v občini Pivka in Postojna. S cevovodi so povezani tudi z občino Ilirska Bistrica, kamor občasno dobavljajo vodo za naselja ob občinski meji. V naseljih Pivka in Postojna skrbijo za nemoteno odvajanje odpadnih vod v javni kanalizaciji. V Postojni se kanalizacijski sistem zaključi z biološko čistilno napravo Postojna. Podjetje je v izključni lasti občin Postojna in Pivka. Podjetje izvaja naslednje dejavnosti: zbiranje, čiščenje in distribucija vode, kanalizacija in delovanje KČN, vodovodne, plinske in sanitarne inštalacije, splošna gradbena dela, cestni tovorni promet. DE Kanalizacija izvaja dela v okviru obvezne lokalne javne službe odvajanja odpadnih in padavinskih voda. Med storitve gospodarske javne službe odvajanja so vključene: čiščenje in vzdrževanje javne kanalizacije Dela se izvajajo na javnem kanalizacijskem omrežju v občinah Pivka in Postojna s kontrolo omrežja in potrebnimi čiščenji kanalskih odsekov in z obratovalno vzdrževalnimi deli kot so popravila jaškov, zamenjave pokrovov... Poteka tudi vodenje katastra gospodarske javne infrastrukture ter priprava strokovnih podlag in izhodišč. Skrbijo da obstoječe omrežje, ki ga imajo v upravljanju, nemoteno obratuje in tako zagotavlja ustrezno oskrbo uporabnikov. čiščenje peskolovov Lovilcev olj in maščob na javnih površinah ter kanalizacije za odvod padavinske vode s teh površin Upravljanje in vzdrževanje kanalizacije za odvod padavinskih vod z javnih površin se izvaja v mestu Postojna. Posebna skrb je namenjena čiščenju peskolovov zaradi zaščite kanalizacije pred vnosom peska. praznjenje greznic V občini Pivka se greznice še naprej čistijo po naročilu. Po naseljih v občini Postojna pa se je maja 2009 pričelo z organiziranim odvozom blata iz pretočnih greznic v skladu s pripravljenim Programom odvoza grezničnih gošč za območje občine Postojna. Zahteve, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju obvezne lokalne javne službe odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode, so določene v Pravilniku o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in 62

69 padavinske vode Ur.l.RS 105/02 in v Spremembi Ur.l.RS 50/04 in jih mora lokalna skupnost preko izvajalca storitev javne službe zagotavljati za vsa naselja v občini. 63

70 V DE Čistilne naprave upravljajo sedem čistilnih naprav in dve črpališči. V občini Postojna upravljajo z dvema črpališčema za odpadne vode in s Centralno čistilno napravo Postojna, vse v lasti občine Postojna ter tremi malimi komunalnimi čistilnimi napravami po pogodbi in niso občinska lastnina. V občini Pivka upravljajo s tremi malimi komunalnimi čistilnimi napravami, ki so last občine Pivka in sicer Komunalno čistilno napravo Zagorje, Komunalno čistilno napravo ob poslovno stanovanjskem objektu na Postojnski ulici v Pivki in Komunalno čistilno napravo pri trgovskem centru Spar v Pivki. JP Vodovod Kanalizacija d.o.o. po določbah Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/1993) in na podlagi pooblastil lokalnih skupnosti opravlja obvezni gospodarski javni službi oskrbe s pitno vodo in odvajanja odpadnih in padavinskih voda preko gospodarske javne infrastrukture, s katero upravlja. Osnovne dejavnosti podjetja Vodovod Kanalizacija d.o.o. so: Oskrba naselij z vodo. Vodo črpajo v vodarnah Kleče, Šentvid, Hrastje, Jarški prod in Brest. Vzdržujejo osrednji vodovodni sistem mesta Ljubljane in lokalne vodovodne sisteme v okolici Ljubljane. Vsi objekti vodovodnih sistemov, ki so namenjeni črpanju, prečrpavanju in shranjevanju vode so avtomatizirani in daljinsko nadzorovani. Vodovodno omrežje meri približno km. Odvajanje in čiščenje odpadne vode. Porabljeno in padavinsko vodo s pomočjo kanalizacijskega omrežja odvajajo do čistilnih naprav in po čiščenju nazaj v okolje. Vzdržujejo osrednji kanalizacijski sistem mesta Ljubljane in lokalne kanalizacijske sisteme v okolici Ljubljane. Gospodarjenje z vsemi vodovodnimi in kanalizacijskimi objekti in napravami. JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o. dejavnost odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode izvaja poleg na območju občine Ig še na področju MO Ljubljana in na območju naslednjih primestnih občin: Škofljica, Medvode, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul in del Brezovice. Gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo pa izvaja v mestu Ljubljana in v delu sosednjih občin: Brezovica, Ig, Škofljica, Velike Lašče, Dol pri Ljubljani in Grosuplje na centralnem in na lokalnih vodovodnih sistemih. Temeljno poslanstvo, ki ga zaposleni vsakodnevno uresničujejo, je redna in varna oskrba okoli 300 tisoč prebivalcev MOL ter dela prebivalcev v ostalih osmih primestnih občinah s storitvami dobave pitne vode in odvajanjem ter čiščenjem komunalne odpadne vode. Na podlagi odlokov družba izvaja še storitve po pooblastilih lokalnih skupnosti, storitve načrtovanja in vodenja investicijskih poslov na komunalni infrastrukturi, pripravlja razvojne zasnove in projekte za bodoče delovanje obeh obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb (v nadaljevanju GJS). Družba opravlja tudi tržne storitve po naročilu, s katerimi dosega boljšo izkoriščenost sredstev in večjo produktivnost zaposlenih, posredno pa boljši poslovni rezultat. Edini družbenik podjetja je JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o. Organa upravljanja družbe sta nadzorni svet in poslovodstvo direktor podjetja, posredno pa še Svet ustanoviteljev kot predstavniški organ lokalnih skupnosti, katerega sestavlja devet županov. Nadzorni svet spremlja vodenje poslov družbe, od julija 2005 dalje ga sestavlja devet članov, od katerih je šest predstavnikov občin ter trije predstavniki zaposlenih. 64

71 4. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA S PRIKAZOM POTREB, KI JIH BO ZADOVOLJEVALA INVESTICIJA TER USKLAJENOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z DRŽAVNIM STRATEŠKIM RAZVOJNIM DOKUMENTOM IN DRUGIMI RAZVOJNIMI DOKUMENTI, USMERITVAMI SKUPNOSTI TER STRATEGIJAMI IN IZVEDBENIMI DOKUMENTI STRATEGIJ POSAMEZNIH PODROČIJ IN DEJAVNOSTI 4.1. Usklajenost investicijskega projekta z državnim strateškim razvojnim dokumentom in drugimi razvojnimi dokumenti, usmeritvami Skupnosti ter strategijami in izvedbenimi dokumenti strategij posameznih področij in dejavnosti Oblikovanje in izvajanje regionalne politike v Sloveniji temelji na naslednjih medsebojno usklajenih temeljnih programskih dokumentih: Strategiji razvoja Slovenije, Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, Strategiji regionalnega razvoja Slovenije, Državnem razvojnem programu, programskih dokumentih za EU in regionalnih ter območnih razvojnih programih. V Republiki Sloveniji med razvojnimi dokumenti najvišjo, krovno raven predstavlja Strategija razvoja Slovenije (SRS), ki jo je 23. junija 2005 sprejela vlada RS. SRS opredeljuje vizijo in cilje razvoja države ter predstavlja pot, po kateri bo Slovenija svoje nacionalne cilje dosegala trajnostno ter v okviru skupnih evropskih pravil, politik in strategij, zlasti prenovljene Lizbonske strategije. Slovenija se je zavezala izpolnjevati Program reform za izvajanje Lizbonske strategije, ki odgovarja na izzive Lizbonske strategije z ukrepi za spodbujanje prestrukturiranja in nadaljevanje liberalizacije gospodarstva, konkurenčnosti gospodarstva, izboljšanja učinkovitosti države ter z ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlenosti (Vlada ga je sprejela oktobra 2005). Razvojne prioritete SRS so podlaga za programe in ukrepe Državnega razvojnega programa (DRP) oziroma Nacionalnega strateškega referenčnega okvira (NSRO) ter pripadajočih Operativnih programov. V DRP so vključeni vsi tisti razvojno-investicijski programi in projekti v Sloveniji v obdobju , ki bodo financirani ali sofinancirani iz državnega in občinskih proračunov, NSRO in OP pa vključujejo tiste programe in projekte, ki bodo sofinancirani iz evropskega proračuna in ki bodo izpolnjevali merila novih uredb EU s področja kohezijske politike za obdobje Razvojno-investicijske prioritete DRP so zato enake predstavljenim petim razvojnim prioritetam SRS, medtem ko struktura operativnih programov in njihovih razvojnih prioritetah upošteva tudi logiko in razvojne prioritete kohezijske politike in EU nasploh. Poleg teh osrednjih strateških dokumentov je bila v Sloveniji pripravljena vrsta državnih programov. Vključujejo raznolične dolgoročne naloge države, in sicer na področjih prometa, visokega šolstva, raziskav in razvoja, varstva okolja, kulture, izobraževanja odraslih, varnosti cestnega prometa, razvoja trga dela in zaposlovanja ipd. Državni programi so podlaga razvojne politike Slovenije v neki gospodarski ali družbeni dejavnosti ali na določenem horizontalnem področju in predstavljajo razvojne okvire države kot celote. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih zajema ključne (velike) razvojno-investicijske projekte, pri uresničitvi katerih bo sodelovala država. Gre za tiste projekte, katerih izvedba bo na državni, pa tudi regionalni ravni osredotočila razvojne pobude in sredstva ter z njimi dosegla razvojni preboj države kot celote. Namen resolucije je z jasno postavitvijo prednostnih državnih razvojnih projektov od leta 2007 do leta 2023 zagotoviti hitrejše doseganje ciljev SRS in DRP. 65

72 Kot nazadnje naj še omenimo Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in Strategijo regionalnega razvoja Slovenije, ki sta temeljna dokumenta o usmerjanju razvoja v prostoru. V nadaljevanju predstavljamo vsebino vsakega od predhodno omenjenih razvojnih dokumentov. 1. Strategija razvoja Slovenije (UMAR, ) Strategija razvoja Slovenije je krovna nacionalna razvojna strategija Republike Slovenije, ki izhaja iz načel trajnostnega razvoja in integracije razvojnih politik. Strategija razvoja Slovenije (SRS) je postavila glavne razvojne cilje, ki so skladni s cilji lizbonske strategije, ter prednostne naloge za njihovo uresničevanje. Je najširši okvir za pripravo drugih nacionalnih razvojnih programov in opredeljuje vizijo ter cilje razvoja Slovenije. SRS se ne osredotoči samo na gospodarska vprašanja, ampak na celovito blaginjo državljanov. Zaradi takšne postavitve ciljev predstavlja SRS tudi strategijo trajnostnega razvoja Slovenije. Strategija razvoja Slovenije opredeljuje novo politično ekonomsko vizijo Slovenije, ki je socialno tržno gospodarstvo, ki bo povezalo bolj liberalno in tržno gospodarstvo z bolj ekonomsko učinkovito in prilagodljivo, toda socialno partnersko državo. 2. Državni razvojni program (DRP; Ljubljana, marec 2008) Za razliko od SRS, ki je»konceptualni dokument«, katerega poudarek je na oblikovanju vizije dolgoročnega razvoja države, je Državni razvojni program»izvedbeni dokument«, ki natančneje opredeli razvojno investicijske prioritete potrebne za uspešno realizacijo SRS (SVLR, 2006). DRP je instrument za»prevedbo«strateških usmeritev, vsebovanih v SRS, v konkretne in s proračunskimi možnostmi skladne razvojne-investicijske programe. DRP je bil sprejet v marcu Z izvedbo DRP se bo investiralo v razvoj Slovenije. Iz državnega proračuna, proračuna EU, občinskih proračunov ter zasebnih in drugih virov bo povečan kapital in njegova učinkovitost ter s tem zagotovljena dolgoročna konkurenčnost ter obstanek na trgu. V tem smislu sta cilja DRP: 1. Povečati gospodarski, okoljski in družbeni kapital 2. Povečati učinkovitost v smislu konkurenčnosti gospodarstva, kakovosti življenja in trajnostne rabe naravnih virov. Pri DRP ne gre le za investicije v finančni ali fizični kapital v gospodarskem smislu, ampak tudi za vlaganja v okoljski in družbeni kapital. Slednji vključuje kategorije človeškega kapitala. Tudi pri konkurenčnosti ne gre le za gospodarsko konkurenčnost na globalnem trgu ampak tudi za učinkovitost v smislu kakovosti življenja in trajnostne rabe naravnih virov. Razvojno investicijske prioritete, definirane v DRP, so strukturirane enako kot razvojne prioritete SRS s tem, da DRP v prvi prioriteti dodatno vključuje infrastrukturo, v peti pa predvsem razvoj podeželja in ribištva ter izboljšanje življenja v urbanih in podeželskih območjih. Okoljski projekti so zajeti v peti prioriteti: Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja o Cilj: zagotoviti visoko kakovost življenja, ki temelji na razvoju kulture in nacionalne identitete, skladnejšem razvoju regij, varnosti, gospodarjenju s prostorom in trajnostni mobilnosti ter izboljšani kakovosti okolja in ustrezni komunalni infrastrukturi. Uredbe na področju kvalitete voda v okviru Državnega programa za prevzem pravnega reda Evropske Unije: o Water Framework Directive 2000/60/EC o Urban Waste Water Directive 91/271/EEC, 98/15/EC o Sewage Sludge Directive 86/278/EEC o Ground Water (80/68/EEC) dodatki 90/656/ECC, 91/692/EEC o Nitrates Directive 91/676/EEC, 92/43/EEC o Integral Pollution Prevention Control 96/61/EC dodatki 90/656/EEC, 91/692/EEC 66

73 o o o o o o o o o o o Dangerous Substances to the Aquatic Environment 76/464/EEC dodatki 90/656/EEC, 91/692/EEC Mercury Discharges from Chlor-alkali Industries 82/176/EEC Cadmium Discharges 83/513/EEC Other Mercury Discharges 84/156/EEC HCH Discharges 84/491/EEC List on Substances 86/280/EEC dodatki 88/347/EEC, 90/415/EEC Habitats Directive 92/43/EEC Shellfish Directive 79/923/EEC dodatek 91/692/EEC Fish Water Directive 78/659/EEC Surface Water for the Abstraction of Drinkig Water 75/440/EEC dodatki 79/869/EEC, 90/656/EEC, 91/692/EEC Bathing Water 76/160/EEC dodatek 90/656/EEC 3. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih (RNRP) Poleg Državnega razvojnega programa je ključnega pomena za strateški državni razvoj tudi Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje (SVLR, 2006). RNRP temelji na SRS, ki jo je junija 2005 sprejela vlada. RNRP je usmeritev in orodje za načrtovanje javnih financ na eni strani ter resornih programov in strategij na drugi. Tako je osnova za izvajanje dolgoročne razvojne politike in dolgoročnega proračunskega načrtovanja (v smeri razvojnega prestrukturiranja proračuna). Daje tudi jasno znamenje regijam, lokalnim skupnostim in razvojnim partnerstvom, v katere vsebine na projektni ravni namerava država prednostno vlagati v naslednjem srednjeročnem obdobju. Gre za partnerski razvojni načrt, pripravljen po eni strani na podlagi razvojnih pobud posameznih ministrstev (od zgoraj navzdol), po drugi strani pa na podlagi pobud regionalnih in lokalnih razvojnih partnerstev in drugih deležnikov (od spodaj navzgor). Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih zajema ključne (velike) razvojno investicijske projekte, pri uresničitvi katerih bo sodelovala država. Gre za tiste projekte, katerih izvedba bo na državni, pa tudi regionalni ravni osredotočila razvojne pobude in sredstva ter z njimi dosegla razvojni preboj države kot celote. Namen resolucije je z jasno postavitvijo prednostnih državnih razvojnih projektov od leta 2007 do leta 2023 zagotoviti hitrejše doseganje ciljev SRS in DRP. 4. Nacionalni strateški referenčni okvir (NSRO; Ljubljana, 16. maj 2007) Nacionalni strateški referenčni okvir vključuje prednostne naloge, okvirno letno dodelitev sredstev in seznam operativnih programov. Splošna usmeritev NSRO-ja je izboljšanje blaginje prebivalcev Slovenije s spodbujanjem gospodarske rasti, ustvarjanjem delovnih mest in krepitvijo človeškega kapitala ter zagotavljanjem uravnoteženega in skladnega razvoja, še posebej med regijami. Navedena usmeritev po eni strani opredeljuje blaginjo kot globalni cilj, po drugi strani pa daje poseben poudarek spodbujanju gospodarske rasti in ustvarjanju novih delovnih mest, ključnima ciljema Lizbonske strategije ter skladnemu regionalnemu razvoju. Specifični tematski in teritorialni cilji Nacionalnega strateškega referenčnega okvirja , ki jim bo Slovenija sledila s sredstvi kohezijske politike so naslednji: spodbuditi podjetništvo, inovativnost in tehnološki razvoj; izboljšati kvaliteto sistema izobraževanja in usposabljanja ter raziskovalno razvojne dejavnosti; izboljšati fleksibilnost trga dela ob zagotavljanju varnosti zaposlitve še posebej z ustvarjanjem delovnih mest ter spodbujanjem socialne vključenosti; zagotoviti pogoje za rast z zagotavljanjem trajnostne mobilnosti, izboljšanju kakovosti okolja in ustrezni infrastrukturi ter skladen razvoj regij. 67

74 Področje okolja v Nacionalnem strateškem referenčnem okviru (NSRO) je razdeljeno v dve glavni usmeritvi, in sicer aktivnosti v zvezi z izgradnjo javne infrastrukture za ravnanje s komunalnimi odpadki in aktivnosti na področju voda. NSRO tako določa sledeča prioritetna področja: ravnanje s komunalnimi odpadki, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod, oskrba s pitno vodo, upravljanje z vodami za zmanjševanje škodljivega delovanja voda. Nacionalni strateški referenčni okvir je bil s strani Evropske komisije potrjen Cilje NSRO bo Republika Slovenija dosegla z izvedbo operativnih programov (za področje projekta je pomemben Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture). 5. Strategija prostorskega razvoja Slovenije Strategija prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljnjem besedilu: prostorska strategija) je temeljni državni dokument o usmerjanju razvoja v prostoru. Podaja okvir za prostorski razvoj na celotnem ozemlju države in postavlja usmeritve za razvoj v evropskem prostoru. Določa zasnovo urejanja prostora, njegovo rabo in varstvo. Prostorska strategija izhaja iz upoštevanja družbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja. V skladu z načelom vzdržnega prostorskega razvoja, ki je njeno temeljno načelo, prostorska strategija uveljavlja smotrno rabo prostora ter varnost življenja in dobrin. Poudarja prizadevanja za ohranitev prepoznavnosti prostora in krepitev identitete Slovenije ter njenih lokalnih oziroma regionalnih identitet, kar v razmerah evropske konkurence ponuja primerjalne prednosti. Cilj Strategije prostorskega razvoja Slovenije je tudi: ohranjanje narave varstvo okolja. Slika 4/1: Sistem razvojnega načrtovanja v EU in v Sloveniji EU SLOVENIJA LIZBONSKA STRATEGIJA, strateške smernice NACIONALNI STRATEŠKI REFERENČNI OKVIR STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENIJE (UMAR) Državni razvojni program (SVLR) Strategija prostorskega razvoja Slovenije (MOP) Operativni programi Resolucija o nacionalnih projektih do leta 2023 Okvir gospodarskih reform Sektorski in področni razvojni programi in strategije (ministrstva) 12 Regionalnih razvojnih programov (RRA) 12 regionalnih zasnov prostorskega razvoja (MOP, RRA) 68

75 6. Nacionalni program varstva okolja (NPVO) Nacionalni program varstva okolja je osnovni strateški dokument na področju varstva okolja, katerega cilj je splošno izboljšanje okolja in kakovosti življenja ter varstvo naravnih virov. V ta namen program določa cilje na posameznih področjih za določena časovna obdobja in prednostne naloge ter ukrepe za dosego teh ciljev. NPVO je pripravljen na podlagi zakona o varstvu okolja in je skladen z okoljskim programom Evropske skupnosti, ki obravnava ključne okoljske cilje in prednostne naloge ki zahtevajo vodenje s strani skupnosti. NPVO tako izpolnjenje obveznosti prenosa pravnega reda EU v slovenski pravni red, po drugi strani pa operacionalizacijo ciljev in ukrepov določenih v skupnih dokumentih Evropske skupnosti. Investicije na področju okolja temeljijo na usmeritvah Nacionalnega programa varstva okolja, pri čemer prioriteto predstavlja izboljšanje oskrbe očim večjega dela prebivalstva RS s kakovostnimi storitvami na področju javnih služb varstva okolja. Navedeno se neposredno zrcali v izboljšanju življenjskega prostora, boljših možnostih za razvoj gospodarstva, kakor tudi v odpiranju novih delovnih mest. Trajnostna raba naravnih dobrin zahteva dobro infrastrukturo na celotnem področju države, kar onemogoča tudi posredno onesnaževanje okolja. Področje okolja je tako razdeljeno v dve glavni usmeritvi in sicer na aktivnosti v zvezi z izgradnjo javne infrastrukture za ravnanje s komunalnimi odpadki in aktivnosti na področju voda. Področje voda tako zajema tako odvajanje in čiščenje voda, oskrbo s pitno vodo in varstvo pred škodljivim delovanjem voda in varstvo voda. Ob tem se je sledilo načelu onesnaževalec plača, saj bodo finančni delež slovenske soudeležbe predstavljale poleg integralnega proračunskih sredstev tudi namenska sredstva iz predpisanih okoljskih dajatev na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, zbiranja in odlaganja odpadkov in cene za rabo vode na osnovi veljavne okoljske zakonodaje. Tako ima država možnost, da zagotovi ustrezen priliv sredstev za zagotovitev dodatnih sredstev na osnovi ekonomsko- okoljskega inštrumenta, ki izhaja iz vnaprej znanih potreb po uskladitvi stanja na področju infrastrukture z direktivami EU na področju odpadkov in upravljanja voda. Nacionalni program varstva okolja torej določa razvojne usmeritve Republike Slovenije, ki ga je sprejel Državni zbor , in Strategija razvoja Slovenije. Na podlagi Nacionalnega programa varstva okolja je že sprejeta vrsta operativnih programov na posameznih področjih varstva okolja, ki služijo kot podlaga za razvojne usmeritve v tem operativnem programu. Analiza stanja kaže, da so potrebne investicije v razvoj okoljske infrastrukture na naslednjih področjih: 1. Ravnanje s komunalnimi odpadki 2. Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod 3. Oskrba s pitno vodo 4. Zmanjševanje škodljivega delovanja voda 5. Odprava posledic škodljivega delovanja voda 6. Posodobitev vodovodnih sistemov za zmanjšanje vodnih izgub 7. Izgradnja manjših čistilnih naprav kot podpora regionalnemu razvoju 8. Varstvo območij kopalnih vod 9. Trajnostni razvoj parkov in Natura območij. 10. Javni potniški promet v mestih Področja od se bodo financirala iz Kohezijskega sklada, področja od pa se bodo financirala iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. 69

76 Glavna usmeritev za doseganje ciljev programa je v okviru financiranja že dokaj uveljavljeno temeljno načelo varstva okolja»načelo plačila za obremenjevanje okolja«. Zato program opredeljuje ekonomske instrumente in okoljske dajatve kot osnovni vir sredstev, poleg tega pa določa nadaljnje usmeritve v sistemu financiranja varstva okolja. Z razvojem nove infrastrukture in izgradnjo objektov za ravnanje z odpadki, odpadnimi vodami in objektov za distribucijo pitne vode, monitoring stanja okolja in objektov za varstvo pred poplavami, bodo postavljene osnove za integrirano upravljanje z vodami, skladno z WFD (Water Framemork Directive) izpolnitev vseh obveznosti na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda do leta 2015, ki jih je Slovenija podpisala v pristopni pogodbi. 7. Nacionalni program upravljanja z vodami Upravljanje z vodami je v slovenskem pravnem redu urejeno s predpisi na področju voda, okolja in varstva narave na evropsko primerljiv način in celovito obravnava področja varstva, rabe in tudi urejanja voda. Podlage za sistemsko ureditev so na eni strani naravne danosti Slovenije, na drugi strani pa evropski pravni akti, strategije in smernice na področju voda, predvsem Okvirna vodna direktiva - WFD (Water Framework Directive), dobre prakse za zmanjševanje posledic, preprečevanje in ukrepanje v primeru poplav ter strategija varstva morij. Njihov skupni in glavni cilj je celovito in dolgoročno naravnano upravljanje z vodami na primerljiv način na vseh povodjih držav članic Evropske skupnosti in tudi tistih držav izven skupnosti s katerimi te delijo skupna povodja. Kot podlago za upravljanje z vodami zakonodaja zato določa teritorialne in institucionalne podlage, finančna vire, kakovostne standarde ter instrumente za izvajanje s predpisi določene politike. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je nosilec priprave temeljnih instrumentov za izvajanje politike upravljanja z vodami, ki so: Nacionalni program upravljanja z vodami, kot del NPVO skupaj z operativnimi programi in ostalimi aktivnostmi, Načrt upravljanja z vodami za vodno območje Donave, skupaj s nacionalnim delom krovnega načrta skupnega mednarodnega povodja Donave skupaj s pripadajočima programoma ukrepov, Načrt upravljanja za vodno območje Jadranskih rek z morjem in pripadajoči program ukrepov, Podrobnejši načrti upravljanja z vodami za posamezna povodja, porečja, njihove dele ali posamezno problematiko ter tudi nosilec procesa vključitve javnosti v proces upravljanja z vodami preko konferenc in svetov za vode na posameznem povodju oz. porečju znotraj vodnih območij. Vsi navedeni instrumenti so usmerjeni k skupnim ciljem, ki so doseganje dobrega stanja voda z upoštevanjem možnih izjem ter varstvo morja, zagotavljanje vodooskrbe prebivalcev s pitno vodo in doseganje ekonomske cene vode ter zmanjšanje škodljivega delovanja voda. I. Upravljanje z vodami; Cilj je postavitev strokovnih podlag, določitev glavnih ciljev in temeljnih ukrepov za pričetek izvajanja dolgoročnega procesa upravljanja z vodami. II. Varstvo voda; Cilje je dobro stanje voda, kar se bo zagotovilo s pripravo in izvajanjem operativnih programov in drugih aktivnosti za varstvo voda ter s programom varstva morja. III. Raba voda; Cilj je zagotavljanje vodnih količin za vodooskrbo prebivalcev s pitno vodo ter postavitev instrumentov za določanje ekonomske cene vode. IV. Urejanje voda; Cilj je doseganje trajnostnega, ekološko naravnanega urejanja voda in od voda odvisnih ekosistemov ter v tem okviru zmanjšanje ogroženosti življenj in zmanjšanje materialnih škod zaradi prekomernih ali nezadostnih padavin. 70

77 Izvedba skupine projektov je usklajena z državnimi in evropskimi zakonskimi in razvojnimi dokumenti. Izvedba projekta bo zadostila potrebnim investicijam v razvoj okoljske infrastrukture na področju odvajanja in čiščenja odpadne vode, kar bo zadostilo cilju, da se bo zmanjšalo emisije v vode. Izhodišča za opremljanje naselij s kanalizacijo in čistilnimi napravami podaja Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04, 109/07) ter iz njega izhajajoči Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki ga je dne s sklepom sprejela Vlada RS. Ta določa območja, ki jih je potrebno opremiti in roke, v katerih morajo biti dela izvedena. Prav tako je izvedba projekta usklajena z Direktivo 200/60 ES ter Urban Waste Water direktivo. Dodatno izhodišče za določitev investicij in njihove prioritete je Regionalni razvojni program za Koroško razvojno regijo ter tudi na terenu izkazane potrebe in plani posameznih občin glede opremljanja zemljišč za gradnjo. Predvideni posegi se nanašajo na širitev obstoječih kanalizacijskih omrežij, gradnjo novih omrežij, širitev in nadgradnjo obstoječih čistilnih naprav in gradnjo novih čistilnih naprav, tudi za manjša strnjena naselja. Investicija v ureditev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda je za razvoj občin zelo pomembna. Priklop ljudi na kanalizacijski sistem, ki se steka v čistilno napravo, je poleg oskrbe s pitno vodo osnoven pogoj za razvoj sodobne družbe in skrbi za osnovno zdravje ljudi in prispeva k manjšemu onesnaževanju okolja. Investicija je bistvenega pomena za razvoj občin in regije. a) Direktiva 2000/60/EC evropskega parlamenta in sveta o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (Water Framework Directive) Direktiva je bila sprejeta 23. oktobra 2000 s strani evropskega parlamenta in Sveta evropske unije. Namen te direktive je določiti okvir za varstvo celinskih površinskih voda, obalnega morja in podzemne vode ter s tem prispevati k zagotavljanju zadostnih zalog površinske in podzemne vode potrebne za trajnostno, uravnoteženo in pravično rabo vode, znatnemu zmanjšanju onesnaževanja podzemne vode ter varstvu teritorialnih in morskih voda in uresničevanju ciljev ustreznih mednarodnih sporazumov. b) Urban Waste Water Directive (91/271/EEC; 98/15/EC) UWWD (Urban Waste Water Directive) zahteva, da so vse aglomeracije, ki imajo obremenitve večje od PE do konca leta 2015 opremljene s kanalizacijo, ki se zaključi s čistilno napravo. V Sloveniji imamo 159 takih aglomeracij na katerih bo potrebno zgraditi javno infrastrukturo s pomočjo sredstev iz Kohezijskega sklada. Pri tem morajo biti aglomeracije večje od PE opremljene do leta 2010 (zbiranje in sekundarna obdelava), aglomeracije večje od PE z odvajanjem na občutljivih območjih pa do konca leta 2008 (zbiranje in zahtevnejša obdelava). Aglomeracije, ki so večje od PE pa je bilo potrebno komunalno opremiti do konca leta Direktiva 91/271/EEC (UWWD) in predpristopna pogodba zahtevata, da so vse aglomeracije, ki imajo obremenitve večje od PE do konca leta 2015 opremljene s kanalizacijo, ki se zaključi s čistilno napravo. V Sloveniji imamo 159 takih aglomeracij na katerih bomo gradili javno infrastrukturo s pomočjo sredstev iz Kohezijskega sklada (vrednostna razmejitev se lahko na osnovi odločitve organa upravljanja v času izvajanja operativnega programa prilagaja). Vsi ostali objekti, ki so manjši od PE in ležijo na območjih Nature 2000, zavarovanih območjih ali območjih kopalnih rek, jezer ali drugih npr. turističnih območjih in katerih gostota poselitve (večja od 10 prebivalcev/ha in manjša od 20 prebivalcev/ha), se bodo sofinancirali iz Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov (kot zgoraj gre za indikativno razmejitev). 71

78 Ključni cilj so: izgraditev ustrezne infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, ki so v državnem programu opredeljena kot območja, ki morajo biti opremljena s kanalizacijo skladno z evropskimi direktivami na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda in s predpristopno pogodbo, zmanjšanje vpliva na okolje (voda, tla). c) Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje Operativni program Razvoja okoljske in prometne infrastrukture predstavlja izvajalski dokument Republike Slovenije za obdobje , ki določa neposredno izhajajoče pravne obveznosti in pravice izvajanja kohezijske politike Evropske unije (v nadaljevanju EU) v Sloveniji. Gre za skupni programski dokument Slovenije in EU, ki je sprejet na predlog države članice, po uskladitvi z Evropsko komisijo (v nadaljevanju EK), ko slednja sprejme odločitev o potrditvi ter ga obe partnerici tudi skupaj izvajata in financirata. Slovenija bo usmerila razpoložljiva sredstva Kohezijskega sklada (v nadaljevanju KS) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljevanju ESRR), drugih finančnih virov in sredstva ustreznega lastnega sofinanciranja v gospodarsko konvergenco države, kjer gre prvenstveno za izboljšanje pogojev rasti in zaposlovanja z vlaganjem v fizične in človeške vire, inovacije v družbi znanja, zmožnost prilagajanja gospodarskim in socialnim spremembam, varovanje okolja ter učinkovitosti upravljanja. Na ta način želi Slovenija doseči dolgoročno vizijo in cilje razvoja Slovenije. Konkretno, skupni cilj OP ROPI je zagotoviti pogoje za rast z zagotavljanjem trajnostne mobilnosti, izboljšanju kakovosti okolja in izgradnja ustrezne infrastrukture. OP ROPI obravnava naslednja tri razvojna področja: promet, okolje in trajnostna raba energije. Področje okolja obravnava področje ravnanja s komunalnimi odpadki, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, oskrbo s pitno vodo in zmanjšanje škodljivega delovanja voda. Namen strategije OP ROPI za prometni del je podpreti in razviti različne možnosti mobilnosti prebivalstva in oskrbe gospodarstva s poudarkom na trajnostni mobilnosti in sicer s povečanjem zanesljivosti prometnega sistema, povečanjem ekonomske učinkovitosti, povečanjem prometne varnosti, z nadaljnjim razvojem novih načinov prevoza ter z ozaveščanjem in vzgojo uporabnikov prevoznih sredstev. Razvojna prioriteta Varstvo okolja področje voda Na osnovi splošnega cilja Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture je opredeljena strategija področja varstva okolja, katere cilj je: z izgradnjo in upravljanjem okoljske infrastrukture zagotoviti pogoje za trajnostni razvoj in kakovostno življenjsko okolje. Ključna usmeritev na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod je zmanjšanje onesnaževanja okolja zaradi neprečiščenih komunalnih odplak s komunalnim opremljanjem aglomeracij na območjih naselij ali delov naselij z obremenjenostjo: več kot PE, več kot PE, več kot PE na občutljivih območjih in in večje od PE. Cilji razvojne prioritete Varstva okolja področje voda so: izgraditev ustrezne infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, ki so v državnem programu opredeljena kot območja, ki morajo biti opremljena s kanalizacijo skladno z evropskimi direktivami na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda in s predpristopno pogodbo, zmanjšanje vpliva na okolje (voda, tla), zagotovitev ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo, ohranitev naravnih virov in eko sistemov, izboljšanje kvalitete podzemne vode kot vira pitne vode, izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalcev, izboljšanje javne oskrbe s pitno vodo, 72

79 povečanje poplavne varnosti, naravno bogatenje podtalnice, preprečevanje erozije, večanje retencijskega prostora, zmanjšanje vpliva klimatskih sprememb. Tabela 4/1: Kazalniki razvojne prioritete Varstvo okolje področje voda v OP ROPI Kazalniki RP Varstvo okolja - področje voda 1 Učinek Stanje (zadnji razpoložljivi podatek) Cilj konec obdobja Število projektov s področja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode 13 MOP 2 Število projektov s področja oskrbe s pitno vodo 10 MOP 3 Število projektov s področja preprečevanja tveganj 3 MOP Vir 4 Rezultat Povečanje števila prebivalcev, priključenih na javni kanalizacijski sistem MOP 5 Zmanjšanje emisij v vode (v PE) MOP 6 Povečanje števila aglomeracij (z obremenjenostjo nad 2000 PE) opremljenih z odvajanjem in čiščenjem 40 MOP Povečanje števila prebivalcev, oskrbovanih iz vodovodnih sistemov z zagotovljenim monitoringom Število prebivalcev, ki bo deležno boljše in varnejše oskrbe s pitno vodo Število prebivalcev, ki bo imelo korist od ukrepov zmanjšanja škodljivega delovanja voda MZ MOP MOP 10 Zmanjšanje poplavno ogroženih območij [ha] MOP MOP: Ministrstvo za okolje in prostor; MZ: Ministrstvo za zdravje Z izvedbo skupine projektov bodo predmetne aglomeracije opremljene s kanalizacijo v skladu s kriteriji in predpisi. Do konec leta 2014 bo v teh aglomeracijah zaradi izvedbe skupine projektov dodatno na kanalizacijski sistem s čiščenjem na čistilni napravi priključenih prebivalcev. Zmanjšale se bodo emisije v vode za PE. 73

80 Tabela 4/2: Prispevek projekta k OP ROPI Kazalniki RP Varstvo okolja področje voda Rezultat OP ROPI Prispevek Projekt Število % Povečanje števila prebivalcev, priključenih na javni kanalizacijski sistem ,02% Zmanjšanje emisij v vode (PE) ,84% Povečanje št. aglomeracij (z obremenjenostjo nad PE) opremljenih z odvajanjem in čiščenjem ,00% d) Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje Operativni program izhaja iz Nacionalnega programa varstva okolja na področju politike varstva voda (Uradni list RS, št. 83/99) ter zahteve po izdelavi implementacijskega programa iz 6. člena direktive Sveta ES 91/271/EEC z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L št. 135, z dne ) in je usklajen s skupnimi stališči EU do pogajalskih izhodišč na področju okolja (CONFSI11/01). Ne glede na določbe direktive Sveta ES 91/271/EGS in roke za prilagajanje k tej direktivi, ki veljajo v skladu s pogajalskimi izhodišči na področju okolja za Republiko Slovenijo, pa je treba z ukrepi odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode zagotoviti izpolnjevanje tudi naslednjih obveznosti, ki izhajajo neposredno iz krovne vodne direktive Parlamenta in Sveta ES 2000/60/ES in iz direktiv, ki so združene v njen okvir: izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem dobrega kemijskega stanja površinskih in podzemnih vodah do leta 2013, izpolnjevanje zahtev glede predpisanih standardov kakovosti površinskih in podzemnih voda, če so namenjene oskrbi prebivalstva s pitno vodo, preprečevanje pojava evtrofikacije površinskih voda na občutljivih območjih in izpolnjevanje zahtev glede okoljskih standardov kakovosti za površinske vode, ki veljajo za kopalne vode. o optimizacija stroškov izvajanja programa zagotovitev vključitve vseh finančnih virov, na podlagi katerih so se v letu 2003 izvajale investicije in investicijsko vzdrževanje javne kanalizacije, in to v približno enakem obsegu in podobnih deležih. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je program koordiniranih ukrepov države in občin za postopno doseganje ciljev varstva okolja pred obremenjevanjem zaradi nastajanja komunalne odpadne vode. S tem programom so dana izhodišča za normativno razporejanje, tako v času kot kraju, ter smotrno porabo finančnih sredstev, ki so trenutno na voljo za investicije in investicijsko vzdrževanje na področju komunalnega opremljanja za namene odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Operativni program predstavlja odpravo razlik zaradi na področju opremljenosti za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda in uskladitev s standardi po vstopu v EU v skladu s pridružitveno pogodbo, ki zahteva, da izvedemo naloge najkasneje do leta Po izvedbi celotnega operativnega programa bo priključenih od leta 2004 do leta 2015 več kot prebivalcev. Program je opredelil na celotnem nivoju države aglomeracij, ki jih je glede na kriterije in predpise potrebno opremiti s kanalizacijo in na koncu s čistilno napravo. 74

81 Z izvedbo skupine projektov bo večja opremljenost aglomeracij ID Goričica pod Krimom, Vnanje Gorice, 5286 Cerknica, 1867 Logatec, 1258 Pivka, 1449 Postojna, Škofljica, 4823 Vrhnika. Zgradilo se bo m kanalizacije, 22 črpališč, 5 vakuumskih postaj in izgradile čistilne naprava skupne kapacitete PE. Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za obdobje je pripravljen na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-1) (Ur.l. RS, št. 93/05, 127/06). Regionalni razvojni program je temeljni programski dokument na regionalni ravni, ki opredeljuje razvojne prednosti razvojne regije, določi razvojne prioritete regije in vsebuje finančno ovrednotene programe spodbujanja razvoja v razvojni regiji, medtem ko je izvedbeni načrt regionalnega razvojnega programa nabor usklajenih razvojnih projektov, ki predstavljajo uresničevanje regionalnega razvojnega programa. RRP temelji na viziji: Ljubljanska urbana regija je somestje, prepleteno z naravo. Regija bo s spodbujanjem ustvarjalnosti in sodelovanja dosegla visoko konkurenčnost življenja. Položaj Ljubljane kot»evropske prestolnice«se bo odražal v celotni regiji. Cilji regije so: delujoče somestje, ustvarjalni ljudje in uspešna podjetja, regija z evropsko prestolnico, kjer je kakovost življenja najvišja v Evropi. V Regionalnem razvojnem programu Ljubljanske urbane regije so zasnovani ukrepi in aktivnosti za doseganje ciljev. Ukrep je skupina več aktivnosti, ki vodijo k doseganju istega cilja. Enako velja za aktivnosti, ki predstavljajo skupino več projektov, katerih aktivnosti vodijo k istemu cilju Ukrepi: Dostopnost za kakovost življenja, Ohranjena dediščina, Načrtovanje za zagotovitev kakovostnega življenjskega prostora, Učinkovite komunalne storitve, Enake možnosti prispevek h konkurenčnosti regije, Kultura konkurenčna prednost regije, E uprava, Podporno okolje za podjetništvo. Cilji ukrepa Učinkovite komunalne storitve so: Zagotoviti kakovostne komunalne storitve za prebivalce in gospodarstvo po ustreznih, stroškovno učinkovitih cenah. Zagotoviti stroškovno učinkoviti čiščenje odpadnih voda. Zagotoviti varno oskrbo s pitno vodo. Zmanjšati porabo vode na prebivalca. Zmanjšati količino odpadkov na prebivalca. Med projekte, ki zasledujejo zgoraj naštete cilje je uvrščen tudi projekt Odvajanje in čiščenje odpadnih vod v porečju Ljubljanice. Torej je projekt»odvajanje in čiščenje odpadnih vod na območju povodja zgornje Ljubljanice Čista Ljubljanica«v celoti skladen z RRP Ljubljanske urbane regije. 75

82 Regionalni razvojni program Notranjsko kraške regije Regionalni razvojni program (v nadaljevanju RRP) je temeljni programski dokument na regionalni ravni, ki opredeljuje razvojne prednosti regije in vsebuje finančno ovrednotene programe spodbujanja razvoja v regiji. Nova generacija RRP se pripravlja za obdobje Državnega razvojnega programa oziroma za obdobje , ki sovpada z novim programskim obdobjem kohezijske politike Evropske unije. RRP je sestavljen iz strateškega dela (analiza stanja v regiji in programskega dela (razvojne prioritete, programi in ukrepi). RRP za Notranjsko-kraško razvojno regijo je bil pripravljen za območje občin Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna. Namen in okvirno vsebino RRP določa Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 93/05, 127/06). Programi morajo biti usklajeni z Državnim razvojnim programom. Minimalno obvezno strukturo in metodologijo priprave in izvedbe ter način spremljanja in vrednotenja učinkov RRP določa Uredba o regionalnih razvojnih programih, ki je nastala na podlagi devetega odstavka 12. člena in v povezavi s prvim odstavkom 13. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter 22. členom Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02, 127/06, 14/07, 109/08) ter bila objavljena v Uradnem listu št. 31 z dne V skladu z omenjeno uredbo se mora RRP pripraviti za območje razvojne regije, v kateri so povezane občine, ki oblikujejo Svet razvojne regije. Vizija regije je: Postati prepoznavna, gospodarsko stabilna, razvojno ekološko usmerjena regija, ki bo spodbudila lasten razvoj skozi izrabo naravnih in kulturnih danosti ter s spodbujanjem razvoja človeških virov postala znana po zdravem načinu življenja in uveljavljena turistična destinacija. Široko zastavljena vizija in dolgoročni cilj zahtevata delovanje na čim širšem področju. Iz tega izhaja pet programov, opredeljenih v RRP: gospodarstvo, turizem, človeški viri, podeželje, infrastruktura, okolje in prostor Analiza obstoječega stanja s prikazom potreb, ki jih bo zadovoljevala investicija Obstoječe stanje v občini Borovnica Večji del kraja Borovnica je komunalno že dokaj dobro opremljen. Obstoječ kanalizacijski sistem v občini Borovnica je mešan, le manjši del kanalizacije je ločen. Zgrajeni so glavni kanali v strnjenih osrednjih delih posameznih naselij. Glavni kanali se navezujejo na obstoječo čistilno napravo, ki je locirana na levem bregu potoka Borovniščica. V obravnavanih naseljih Dol in Laze pri Borovnici še ni zgrajena javna kanalizacija. Deloma je sicer urejeno odvajanje padavinskih vod. Odpadna voda iz individualnih hiš je speljana v obstoječe pretočne oziroma prepustne greznice. Odtoki iz greznic so speljani neposredno v obstoječe padavinske kanale, odprte odvodne jarke, ki se zlivajo neposredno v potok Borovniščica ali podzemlje. 76

83 Takšna ureditev odvajanja odpadnih vod ni ustrezna s higiensko-ekološkega stališča ter zaščite okolja in podtalnice. Podtalnica predstavlja glavni vir pitne vode za prebivalstvo občin Borovnica in Vrhnika (Borovniški vršaj). V naseljih Breg pri Borovnici in Pako kanalizacijskih omrežij uradno ni. Ponekod so zgrajeni kanali na črno in odvajajo predvsem padavinsko vodo v melioracijske jarke. Komunalna odpadna voda se steka predvsem v greznice, delno pa se tudi iz greznic preliva v jarke. Tabela 4/3: Opremljenost s kanalizacijo in čistilno napravo na dan v občini Borovnica ID aglomeracije Dolžina že zgrajene kanalizacije (m) Kapaciteta že zgrajene čistilne naprave (PE) Objekti na že zgrajeni kanalizaciji (zadrževalni bazeni, razbremenilniki, črpališča...) Že priključeni na odvajanje Prebivalci (PE) Gospodarstvo (PE) Že priključeni na čiščenje Prebivalci (PE) Gospodarstvo (PE) Goričica pod Krimom Dol pri Borovnici Zabočevo Borovnica Ohonica Niževec Predmet investicije je ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda v aglomeraciji ID Goričica pod Krimom, kjer je danes priključenost na odvajanje 53,46% ter na čiščenje 26,09% 10 glede na celotno obremenjenost v aglomeraciji. Tabela 4/4: Podatki o priključenosti na sistem odvajanja in čiščenja v aglomeraciji ID Goričica pod Krimom na dan PROJEKT ŠT. 1: AGLOMERACIJA GORIČICA POD KRIMOM Uporabniki Danes priključeni na Danes priključeni na čiščenje odvajanje (PE) (PE) Prebivalci Gospodarstvo Skupaj Skupaj obremenitev v aglomeraciji Delež priključenih glede na obremenitev v aglomeraciji (%) 53,46% 26,09% 10 Ker je obstoječa kapaciteta ČN PE se lahko očistijo odpadne vode le za PE, kar predstavlja 26,09%. 77

84 Obstoječe stanje v občini Brezovica V občini Brezovica trenutno ni celostne rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Na območju KS Podpeč Preserje, ki obsega sledeča naselja: Jezero, Kamnik pod Krimom, Prevalje pod Krimom, Podpeč in Preserje, zasledimo obstoječo kanalizacijo dolžine m, ki poteka iz centralnega dela naselja Preserje, ob cesti proti naselju Kamnik pod Krimom in po njegovem vzhodnem delu do obstoječe čistilne naprave, ki je locirana ob lokalni makadamski cesti Kamnik pod Krimom Podpeč. Na kanal je priključena šola in še nekaj drugih objektov. Kanalizacija je bila zgrajena za odvod fekalnih odpadnih vod. Z izgradnjo novih stanovanjskih objektov so se na kanal, nekontrolirano priključevali stanovanjski objekti s fekalno odpadno vodo pomešano s padavinsko vodo. Tako je postal kanalizacijski sistem mešanega karakterja. Drugi deli naselij nimajo zgrajene kanalizacije, temveč se odpadne vode odvajajo v pretočne greznice, iz katerih se preko prelivov odpadna voda preliva v bližnje vodotoke, odvodne jarke in ponikalnice. Predvidena je izgradnja nove kanalizacije in čistilne naprave, ki pa ni predmet tega projekta. Stara čistilna naprava se bo nato ukinila. Obstoječi kanal pa se bo uporabil za odvod padavinskih vod. Na področju tovarne Hoja, ki je locirana v naselju Podpeč ob cesti za Brezovico, je izveden ločen sistem kanalizacije. Fekalne odpadne vode se stekajo v obstoječo čistilno napravo. Po ukinitvi stare čistilne naprave se bo obstoječi fekalni kanal pri revizijskem jašku, ki je lociran pred čistilno napravo (trenutno) speljal v projektiran vakuumski jašek. Del kanalizacije v KS Vnanje Gorice, predvsem na ožjem delu naselja Vnanje Gorice, je zgrajen v dolžini cca 350 m. Kanalizacija je izgrajena za del naselja zahodno od železniške proge in za ulico Nova pot, ki pa še ne obratuje. Izgrajen je tudi kolektor»o«, ob železniški progi. Na kanalu po ulici Nova Pot je črpališče, ki ravno tako ne obratuje. Zbiralnik»O«je na več mestih porušen, vanj pa so speljane tako komunalne odpadne vode iz greznic, kakor tudi padavinske vode. Tabela 4/5: Opremljenost s kanalizacijo in čistilno napravo na dan v občini Brezovica ID aglomeracije Dolžina že zgrajene kanalizacije (m) Kapaciteta že zgrajene čistilne naprave (PE) Objekti na že zgrajeni kanalizaciji (zadrževalni bazeni, razbremenilniki, črpališča...) Že priključeni na odvajanje Prebivalci (PE) Gospodarstvo (PE) Že priključeni na čiščenje Prebivalci (PE) Gospodarstvo (PE) 5142 Rakitna Rakitna Podplešivica Prevalje pod Krimom Vnanje Gorice Brezovica pri Ljubljani Prevalje pod Krimom Podpeč Prevalje pod Krimom Prevalje pod Krimom Vnanje Gorice

85 Predmet investicije je ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda v aglomeraciji ID Vnanje Gorice, kjer je danes priključenost na odvajanje 0,90% ter na čiščenje 0,90% glede na celotno obremenjenost v aglomeraciji. Tabela 4/6: Podatki o priključenosti na sistem odvajanja in čiščenja v aglomeraciji ID Vnanje Gorice na dan PROJEKT ŠT. 2: AGLOMERACIJA VNANJE GORICE Uporabniki Danes priključeni na Danes priključeni na čiščenje odvajanje (PE) (PE) Prebivalci Gospodarstvo 0 0 Skupaj Skupaj obremenitev v aglomeraciji Delež priključenih glede na obremenitev v aglomeraciji (%) 0,90% 0,90% Obstoječe stanje v občini Cerknica Trenutno ima urejeno odvajanje in čiščenje sanitarnih odpadnih voda na kanalizacijski sistem in ČN Dolenja vas za PE iz gospodinjstev in 800 PE iz podjetij (naselje Cerknica, Dolenja vas, industrijska cona Podskrajnik). Ostali del prebivalstva (razen dela naselja Rakek) ima odpadno vodo speljano v greznice, kjer se delno mehansko očisti in biološko razgradi, vendar za strjena naselja greznice niso ustrezna rešitev. Običajno zaradi slabega vzdrževanja in nerednega odvoza grezničnih odplak, greznice predstavljajo stalen vir smradu in nevarnost za onesnaženje vodnih virov. Odtoki iz greznic ne ustrezajo zakonskim kriterijem, ki določajo parametre za izpust odpadne vode v okolje. V občini Cerknica sta dve večji podjetji ter veliko manjših podjetij, ki odvajajo tehnološko odpadno vodo v javno kanalizacijsko omrežje. V občini se nahajajo štiri podjetja, ki so dolžna opravljati obratovalni monitoring. Vsa imajo izpuste v javno kanalizacijsko omrežje, ki je speljano na obstoječo čistilno napravo v Dolenji vasi. Drugih zavezancev za obratovalni monitoring v občini ni. 79

86 Tabela 4/7: Opremljenost s kanalizacijo in čistilno napravo na dan v občini Cerknica ID aglomeracije Dolžina že zgrajene kanalizacije (m) Kapaciteta že zgrajene čistilne naprave (PE) Objekti na že zgrajeni kanalizaciji (zadrževalni bazeni, razbremenilniki, črpališča...) Že priključeni na odvajanje Prebivalci (PE) Gospodarst vo (PE) Že priključeni na čiščenje Prebivalci (PE) Gospodarstvo (PE) 5286 Cerknica zadrževalni bazen, 2 črpališči, razbremenilniki 5292 Cerknica Dolenja vas Podskrajnik črpališča Nova IC 12 Podskrajnik x250 1 črpališče Grahovo Rakek Rakek Predmet investicije je ureditev čiščenja odpadnih komunalnih voda v aglomeraciji ID 5286 Cerknica, kjer je danes priključenost na odvajanje in čiščenje 89,85% glede na celotno obremenjenost v aglomeraciji. Tabela 4/8: Podatki o priključenosti na sistem odvajanja in čiščenja v aglomeraciji ID 5286 Cerknica na dan PROJEKT ŠT. 3: AGLOMERACIJA 5286 CERKNICA Uporabniki Danes priključeni na Danes priključeni na čiščenje odvajanje (PE) (PE) Prebivalci Gospodarstvo Skupaj Skupaj obremenitev v aglomeraciji Delež priključenih glede na obremenitev v aglomeraciji (%) 89,85% 89,85% Obstoječe stanje v občini Logatec Občina Logatec je v naselju Logatec v drugi polovici sedemdesetih let zgradila čistilno napravo, na katero pa še danes niso priključeni vsi prebivalci Logatca, saj kanalizacijsko omrežje ne pokriva celotnega območja Logatca, pa tudi obremenjenost čistilne naprave je prevelika glede na njene zmogljivosti. Skupna dolžina kanalizacijskega omrežja je v letu 2007 približno m. Jedro naselja Dolenji Logatec in povezava do Gorenjega Logatca je zgrajena v mešanem sistemu odvajanja. Obrobni deli naselja, ki so opremljeni s kanalizacijo, pa so opremljeni v ločenem sistemu, približno m pa je zbirnih kanalov. 11 Na ČN Dolenja vas se čistijo odpadne vode še iz aglomeracij 5286, 5292 in Nova IC Podskrajnik je bila zgrajena konec leta 2005 in se ne nahaja v nobeni aglomeraciji. V površini meri m 2 in je izključno namenjena industriji. Trenutno v novi IC Podskrajnik delujejo 4 podjetja in zaposluje 129 delovnih mest. 80

87 S postopno gradnjo primarnih in sekundarnih kanalov se celotno urbano področje naselja Logatec in dela Kalc priključuje na centralno čistilno napravo kapacitete PE, ki pa je že preobremenjena. Kanalizacijski sistem je v Logatcu urejen le na določenih območjih, vendar so nekateri vodi kanalizacijskega sistema v slabem stanju. V naseljih Martinj hrib, Brod in Kalce kanalizacijski sistem še ni izgrajen, naselje Gorenji Logatec pa je deloma opremljeno z javno kanalizacijo, ki ne ustreza niti minimalnim tehničnim standardom in ne povezuje naselja v celoti, zato bo zgrajen nov povezovalni vod v naselju Gorenji Logatec. Kjer odvodnjavanje odpadne vode še ni urejeno, vsak objekt rešuje odvod komunalne odpadne vode z greznico ali pa z direktnim iztokom v najbližje potoke. Odvod meteorne vode se rešuje z lokalnim ponikanjem na lastnikovih zemljiščih ali pa z direktnim iztokom v potoke. Kjer imajo objekti izgrajene greznice, se le te prazni na poziv občanov do dvakrat letno. Gošče se odvažajo na čistilno napravo Logatec. Tabela 4/9: Opremljenost s kanalizacijo in čistilno napravo na dan v občini Logatec ID aglomeracije Dolžina že zgrajene kanalizacije (km) Kapaciteta že zgrajene čistilne naprave (PE) Objekti na že zgrajeni kanalizaciji (zadrževalni bazeni, razbremenilniki, črpališča...) Že priključeni na odvajanje Prebivalci (PE) Gospodarstvo (PE) Že priključeni na čiščenje Prebivalci (PE) Gospodarstvo (PE) 1867 Logatec razbremenilnikov 7 črpališč Laze Jakovica Hotedršica Rovte Predmet investicije je ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda v aglomeraciji ID 1867 Logatec, kjer je danes priključenost na odvajanje 78,02% ter na čiščenje 78,02% glede na celotno obremenjenost v aglomeraciji. Tabela 4/10: Podatki o priključenosti na sistem odvajanja in čiščenja v aglomeraciji ID 1867 Logatec na dan PROJEKT ŠT. 4: AGLOMERACIJA 1867 LOGATEC Uporabniki Danes priključeni na Danes priključeni na čiščenje odvajanje (PE) (PE) Prebivalci Gospodarstvo Skupaj Skupaj obremenitev v aglomeraciji Delež priključenih glede na obremenitev v aglomeraciji (%) 78,02% 78,02% 81

88 Obstoječe stanje v občini Pivka V naseljih občine Pivka je izgrajen le majhen del kanalizacijskega omrežja. V nekaterih naseljih so se v zadnjih letih zgradili posamezni odseki fekalne kanalizacije, ki pa žal niso dograjeni v celoti (omrežje, KČN) in do izgradnje čistilnih naprav še ne delujejo. Izjemo predstavlja Zagorje, kjer je del naselja kanaliziran (dolžine m), na čistilno napravo kapacitete 250 PE pa je priključenih 28 stanovanjskih objektov. Drugje se komunalne odpadne vode zbirajo v greznicah s prelivom, tudi v kanalizacijo, ki delno obstaja v vseh naseljih. Gradili so jo vaščani sami za odvod meteornih voda in je v glavnem v slabem stanju in ne vzdrževana. Nekoliko bolje je s kanalizacijo v naselju Pivka, s katero upravlja javno podjetje Kovod Postojna d.o.o. Kanalizirana odpadna voda (fekalna in padavinska) odteka v kraško podzemlje, po kanalizaciji, ki ni vodotesna. Veliko vode ponika že sproti na stikih cevi in na območjih poškodovanih cevi, ostanek odpadne vode pa teče po odprtih kanalih do vodotokov. Pri materialu kanalov prevladujejo betonske cevi profilov od 250 do mm. Cca 20% je kanalov mlajših od 10 let, vse ostalo je bistveno starejše povprečne starosti 35 let. Cca 75% odpadnih voda se preko greznic direktno zbira v kanalski mreži, 25% pa v greznicah z izpusti v odprte kanale ali jarke in ponikovalnice. Omenjena dotrajana kanalizacija pa niti ne pokriva vseh poseljenih območij v posameznih naseljih, temveč le centre naselij. V nekaterih naseljih so se v zadnjih letih zgradili posamezni odseki kanalizacije, ki pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev žal niso dograjeni v celoti (omrežje, KČN) in zato tudi še ne obratujejo. Tako je v aglomeraciji ID 1258 Pivka zgrajene m kanalizacije, v aglomeraciji ID 1220 Neverke pa m. Novonastala občina Pivka je z Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine Pivka (Ur. list RS št. 107/2000) sprejela ločen sistem odvajanja odpadnih vod, zato po naseljih, kjer se ureja odvod odpadnih in padavinskih vod, izvaja ločen sistem. Obstoječa kanalizacija se s potrebnimi sanacijskimi posegi v največji možni meri uporablja za odvod padavinskih voda, na novo pa se ureja fekalna kanalizacija. V obdobju od ustanovitve občine Pivka je bilo urejenih že nekaj kanalizacijskih sistemov v določenih naseljih. Zgrajena fekalna kanalizacija ostaja»suha«, torej ni v uporabi do izgradnje potrebnih čistilnih naprav. Občinsko središče Pivka nima čistilne naprave. To dejstvo predstavlja veliko oviro pri razvoju kraja, saj je treba za vsak nov objekt (večstanovanjski ali poslovni), ki zaradi velikosti obremenjuje kanalizacijsko omrežje z več kot 50 PE, individualno reševati čiščenje odpadnih vod, v nasprotnem primeru gradnja sploh ni možna saj ni moč pridobiti gradbenega dovoljenja. V zadnjih letih sta zaradi tega bili zgrajeni dve mali čistilni napravi. V letu 2003 je bil v Pivki zgrajen nov poslovno stanovanjski objekt PSO s 27 stanovanji in 6 poslovnimi prostori. Pogoj za nemoteno uporabo tega objekta je bila izgradnja komunalne čistilne naprave s kapaciteto 150 PE. V letu 2005 je bil v Pivki zgrajen trgovski center Spar. Pogoj za uporabo tega objekta je bila zopet izgradnja ustrezne čistilne naprave. Ker so se v letu 2005 že izvajala predhodna dela za izgradnjo nove večnamenske športne dvorane v Pivki, katera se trenutno tudi operativno izvaja, je bila za potrebe obeh navedenih novih objektov v letu 2005 zgrajena komunalna čistilna naprava v neposredni bližini poslovnega objekta Spar z zmogljivostjo 99 PE. Male ČN (Spar in poslovno stanovanjski objekt) se bodo ukinile in se bodo ti objekti priključili na novozgrajeno ČN Pivka. 82

89 Tabela 4/11: Opremljenost s kanalizacijo in čistilno napravo na dan v občini Pivka ID aglomeracije Dolžina že zgrajene kanalizacije (m) Kapaciteta že zgrajene čistilne naprave (PE) Objekti na že zgrajeni kanalizaciji (zadrževalni bazeni, razbremenilniki, črpališča...) Že priključeni na odvajanje Prebivalci (PE) Gospodarstvo (PE) Že priključeni na čiščenje Prebivalci (PE) Gospodarstvo (PE) 1258 Pivka Neverke Zagorje Kal Trnje Narin Palčje Selce Klenik Juršče Gornja Košana Parje Nova Sušica Drskovče Volče Mala Pristava Nadanje selo Suhorje Velika Pristava Šmihel Stara Sušica Predmet investicije je ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda v aglomeraciji ID 1258 Pivka, kjer je danes priključenost na odvajanje 41,15% ter na čiščenje 5,66% glede na celotno obremenjenost v aglomeraciji. Obstoječa priključenost velja za priključenost prelivov iz pretočnih greznic na obstoječo kanalizacijo v mešanem sistemu. Tabela 4/12: Podatki o priključenosti na sistem odvajanja in čiščenja v aglomeraciji ID 1258 Pivka na dan PROJEKT ŠT. 5: AGLOMERACIJA 1258 PIVKA Uporabniki Danes priključeni na Danes priključeni na čiščenje odvajanje (PE) (PE) Prebivalci Gospodarstvo Skupaj Skupaj obremenitev v aglomeraciji Delež priključenih glede na obremenitev v aglomeraciji (%) 41,15% 5,66% 83

90 Obstoječe stanje v občini Postojna V aglomeraciji ID 1449 Postojna je kanalizacijsko omrežje zgrajeno samo v mestu Postojna ter v naselju Stara vas. Obstoječi kanalizacijski sistem obratuje kot mešan sistem, ki se na koncu zaključuje s čistilno napravo, ki se nahaja zahodno od Stare vasi. Manjši del kanalizacije je v ločenem sistemu, ki se zaenkrat skoraj izključno priključuje na mešani sistem. V aglomeraciji je 10 razbremenilnikov izpustov ter 3 črpališča. Dolžina obstoječih kanalov je m, ki skupaj z razdelilnimi vodi pokrivajo določeni del mesta ter odpadno vodo odvajajo na CČN Postojna. Obstoječa centralna čistilna naprava je bila zgrajena leta 1985 za zmogljivost čiščenja PE. CČN Postojna omogoča samo primarno in sekundarno čiščenje, je tehnološko zastarela ter hidravlično preobremenjena naprava, zgrajena samo za čiščenje ogljikove komponente onesnaženja na mehanski in biološki stopnji z anaerobno obdelavo blata v dveh gniliščih in zgoščanjem na centrifugalni stiskalnici. V tej aglomeraciji delujeta še 2 MKČN skupne kapacitete 320 PE. V ostalih aglomeracijah v občini Postojna je skupno zgrajenih m kanalizacije, 4 razbremenilniki izpusti, 2 črpališči in 2 MKČN skupne kapacitete 430 PE. Tabela 4/13: Opremljenost s kanalizacijo in čistilno napravo na dan v občini Postojna ID aglomeracije Dolžina že zgrajene kanalizacije (m) Kapaciteta že zgrajene čistilne naprave (PE) Objekti na že zgrajeni kanalizaciji (zadrževalni bazeni, razbremenilniki, črpališča...) Že priključeni na odvajanje Prebivalci (PE) Gospodarstvo (PE) Že priključeni na čiščenje Prebivalci (PE) Gospodarstvo (PE) 1448 Goriče Hrenovice Hrenovice Hruševje Koče Mali otok Malo Ubeljsko Orehek Planina Postojna razbremenilnikovizpustov, črpališča 1451 Postojna izpusta, 1 črpališče Veliki otok izpusta, 1 črpališče Prestranek Razdrto Slavina Strmca Studenec Studeno Veliko Ubeljsko Zagon Belsko Bukovje Gorenje Šmihel pod Nanosom

91 Predmet investicije je ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda v aglomeraciji ID 1449 Postojna, kjer je danes priključenost na odvajanje 95,41% ter na čiščenje 95,41% glede na celotno obremenjenost v aglomeraciji. Tabela 4/14: Podatki o priključenosti na sistem odvajanja in čiščenja v aglomeraciji ID 1449 Postojna na dan PROJEKT ŠT. 6: AGLOMERACIJA 1449 POSTOJNA Uporabniki Danes priključeni na Danes priključeni na čiščenje odvajanje (PE) (PE) Prebivalci Gospodarstvo Skupaj Skupaj obremenitev v aglomeraciji Delež priključenih glede na obremenitev v aglomeraciji (%) 95,41% 95,41% Obstoječe stanje v občini Škofljica V aglomeraciji ID (del, ki je v občini Škofljica) je delno zgrajen kanalizacijski sistem, in sicer v dolžini m, od tega m fekalnih kanalov. Odpadne komunalne vode se stekajo na lokalno čistilno napravo Škofljica, ki leži ob severni strani naselja Za Žago, v neposredni bližini železnice Ljubljana Novo mesto. Širše območje naselja Lavrica ima zgrajen sekundarni kanalizacijski sistem v dolžini m, ki pa še ni povezan na novozgrajeni kanalizacijski zbiralnik 1. faza. Obstoječi objekti imajo odvod komunalnih vod urejen z individualnimi pretočnimi greznicami s pretokom v ponikanje oziroma so ponekod izvedeni prelivi v odprte obcestne jarke. Škofljica in Lavrica imata zgrajen ločen kanalizacijski sistem, vendar pa nimata urejenega pravilnega stekanja odpadnih vod. Slednji problem povzroča smrad in s tem tudi neprivlačnost samega kraja. Ker se odpadne vode iz greznic stekajo v podzemlje, je ogrožena tudi pitna voda. Ob večjih nalivih pa voda dobi celo rjavkasto barvo, voda lahko vsebuje tudi bakterije in jo je potrebno prekuhavati. 85

92 Tabela 4/15: Opremljenost s kanalizacijo in čistilno napravo na dan v občini Škofljica ID aglomeracije Dolžina že zgrajene kanalizacije (m) Kapaciteta že zgrajene čistilne naprave (PE) Objekti na že zgrajeni kanalizaciji (zadrževalni bazeni, razbremenilniki, črpališča...) Že priključeni na odvajanje Prebivalci (PE) Gospodarstvo (PE) Že priključeni na čiščenje Prebivalci (PE) Gospodarstvo (PE) Škofljica del v občini črpališče Škofljica 5176 Vrh nad Želimljami Želimlje Pijava gorica Lavrica Lavrica Orle Gumnišče Lavrica Smrjene Smrjene Predmet investicije je ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda v aglomeraciji ID Škofljica in sicer del, ki spada v občino Škofljica, kjer je danes priključenost na odvajanje 51,15% ter na čiščenje 51,15% glede na obremenjenost v aglomeraciji, ki je del občine Škofljica. Tabela 4/16: Podatki o priključenosti na sistem odvajanja in čiščenja v aglomeraciji ID Škofljica (območje v občini Škofljica) na dan PROJEKT ŠT. 7: AGLOMERACIJA ŠKOFLJICA (DEL V OBČINI ŠKOFLJICA) Uporabniki Danes priključeni na Danes priključeni na čiščenje odvajanje (PE) (PE) Prebivalci Gospodarstvo Skupaj Skupaj obremenitev v aglomeraciji (del v občini Škofljica) Delež priključenih glede na obremenitev v aglomeraciji (%) 51,15% 51,15% Obstoječe stanje v občini Vrhnika V naselju Verd, ki spada v aglomeracijo ID 4823 Vrhnika, še nimajo urejenega sistema odvajanja in čiščenja komunalnih vod oziroma ni izvedene javne kanalizacije, ki bi omogočala priklop odpadnih vod stanovanjskih objektov. V Verdu je delno izvedena meteorna kanalizacija, ki je bila zgrajena v režiji krajanov. Obstoječi stanovanjski objekti imajo zgrajene individualne greznice, ki se praznijo po potrebi. Greznice kot take so problem, saj zaradi anaerobnega gnitja povzročajo smrad in ogrožajo podzemlje in podtalnico zaradi morebitnega puščanja. 13 ČN se po izgradnji kanalizacijskega zbiralnika ukine. 86

93 V naseljih Stara Vrhnika in Mirke, ki spadata v aglomeracijo ID 4823 Vrhnika, nimajo urejenega sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Vsi objekti imajo urejene individualne greznice, katere se smatrajo v skladu s pravilnikom kot obstoječe greznice (predvsem so to pretočne greznice) Greznice se praznijo po potrebi. Naselje Gabrče, ki spada v aglomeracijo ID 4823 Vrhnika, je delno opremljeno s sekundarno sanitarno kanalizacijo, medtem ko ima preostali stari del naselja urejene pretočne greznice. Greznice predstavljajo razmeroma veliko nevarnost za okolje, saj lahko zaradi ne dobrega tesnjenja in neustrezne izvedbe povzročajo točkovno onesnaževanje. Na delu Notranjske ceste, ki sodi v aglomeracijo ID 4823 Vrhnika, že obstaja meteorna kanalizacija, medtem ko odvodnjavanje odpadne vode še ni v celoti zgrajeno. Objekti imajo urejeno lastno odvodnjavanje odpadne vode v pretočne greznice, ki se iztekajo v meteorno kanalizacijo. Zato je potrebno urediti kompletno odvodnjavanje odpadnih voda v obstoječi kanal, ki poteka po Idrijski cesti. Odvod meteorne vode se preko cestnih površin in prečnih padcev odvaja v cestne požiralnike, od koder se voda preko cevi in revizijskih jaškov izteka v naravni odvodnik. Skupno je v aglomeraciji ID 4823 Vrhnika zgrajeno m kanalizacije, 3 črpališča in 3 PBMV. Zgrajena je Centralna čistilna naprava Tojnice kapacitete PE, ki zajema območje Vrhnike, Verda, Drenovega griča in Sinje Gorice. Izpust iz čistilne naprave vodi v Ljubljanico. Kanalizacijski sistem, ki vodi do čistilne naprave je mešan. Največji problem čistilne naprave je delovanje le primarnega dela oziroma mehanskega čiščenja, kar pomeni, da je sama čistilna naprava vir onesnaževanja okolja. V ostalih aglomeracijah občine Vrhnika je zgrajenih 817 m kanalizacije, 2 črpališči in 1 MKČN kapacitete 150 PE. Tabela 4/17: Opremljenost s kanalizacijo in čistilno napravo na dan v občini Vrhnika ID aglomeracije Dolžina že zgrajene kanalizacije (m) Kapaciteta že zgrajene čistilne naprave (PE) Objekti na že zgrajeni kanalizaciji (zadrževalni bazeni, razbremenilniki, črpališča...) Že priključeni na odvajanje Prebivalci (PE) Gospodarstvo (PE) Že priključeni na čiščenje Prebivalci (PE) Gospodarstvo (PE) 14 3 črpališča 4823 Vrhnika PBMV Lesno Brdodel Bevke črpališče Sinja Gorica črpališče Smrečje Velika Ligojna Velika Ligojna Blatna Brezovica Predmet investicije je ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda v aglomeraciji 4823 Vrhnika, kjer je danes priključenost na odvajanje 75,66% ter na čiščenje 0,00% glede na celotno obremenjenost v aglomeraciji. 14 Zgrajen je samo mehanski del čiščenja. 87

94 Tabela 4/18: Podatki o priključenosti na sistem odvajanja in čiščenja v aglomeraciji ID 4823 Vrhnika na dan PROJEKT ŠT. 8: AGLOMERACIJA 4823 VRHNIKA Uporabniki Danes priključeni na Danes priključeni na čiščenje odvajanje (PE) (PE) Prebivalci Gospodarstvo Skupaj Skupaj obremenitev v aglomeraciji Delež priključenih glede na obremenitev v aglomeraciji (%) 75,66% 0,00% 88

95 5. ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI SKUPAJ Z ANALIZO ZA TISTE DEJAVNOSTI, KI SE TRŽIJO ALI IZVAJAJO V OKVIRU JAVNE SLUŽBE OZIROMA S KATERIMI SE PRIDOBIVAJO PRIHODKI S PRODAJO PROIZVODOV IN/ALI STORITEV Analiza tržnih možnosti je proces zbiranja, zapisovanja, razvrščanja in analiziranja podatkov o kupcih, konkurentih in drugih dejavnikih, ki oblikujejo odnose med ponudniki proizvodov in storitev in njihovimi kupci Analiza kupcev in ciljnega trga Analiza povpraševanja Predmet analize povpraševanja so uporabniki infrastrukture v aglomeracijah ID Goričica pod Krimom, ID Vnanje Gorice, ID 5286 Cerknica, ID 1867 Logatec, ID 1258 Pivka, ID 1449 Postojna, ID Škofljica (del območja v občini Škofljica) in ID 4823 Vrhnika ter uporabniki iz aglomeracij prispevnega območja čistilne naprave Cerknica (aglomeracije ID 5292, 5283, 5320, 5322, 5287, 5284, 5288, 5290), čistilne naprave Pivka (ID 1257, 1254, 1268, 1259), čistilne naprave Postojna (ID 1451, 1449, 1448, 1411, 1416) in čistilne naprave Vrhnika Tojnice (ID 4886, 4876, 4879, 4874). Te aglomeracije bo mogoče v ekonomski dobi investicije z razumnimi stroški priključiti na posamezno čistilno napravo in so upoštevane pri dimenzioniranju le-teh. Projekt št. 1: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Borovnica V aglomeraciji ID Goričica pod Krimom: je danes na sistem odvajanja priključeno PE, od tega prebivalcev in 667 PE iz gospodarstva, danes na sistem čiščenja priključeno PE, od tega 675 prebivalcev in 325 PE iz gospodarstva, dodatno se na sistem odvajanja predvideva priključitev PE, od tega prebivalcev in 0 PE iz gospodarstva, dodatno se na sistem čiščenja predvideva priključitev PE, od tega prebivalcev in 342 PE iz gospodarstva, leta 2014 bo 96,14% priključenost na sistem odvajanja in čiščenja glede na dejansko obremenitev v aglomeraciji, povprečna poraba vode na prebivalca na leto v višini 42,61 m 3, ki je podlaga za preračun količin odpadne vode (predpostavka je, da se poraba vode na prebivalca skozi ekonomsko dobo ne spreminja, konstantna poraba je predvidena tudi v gospodarstvu), pri tem je stopnja rasti povpraševanja 0%, tako za obdobje od leta 2010 do leta 2014, kakor tudi skozi celotno ekonomsko dobo, tj. do konec leta Gibanje količin odpadne vode skozi ekonomsko dobo prikazuje priloga 1. 89

96 Tabela 5/1: Izkoriščenost CČN Borovnica ob koncu leta 2014 CČN BOROVNICA Konec leta 2014 Priključeni PE ID Borovnica Prebivalci Gospodarstvo 667 Greznice 950 Skupaj Kapaciteta CČN % izkoriščenosti CČN 77,25% Projekt št. 2: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Brezovica V aglomeraciji ID Vnanje Gorice: je danes na sistem odvajanja priključeno 60 PE, od tega 60 prebivalcev in 0 PE iz gospodarstva, danes na sistem čiščenja priključeno 60 PE, od tega 60 prebivalcev in 0 PE iz gospodarstva, dodatno se na sistem odvajanja predvideva priključitev PE, od tega prebivalcev in PE iz gospodarstva, in sicer prebivalcev in 139 PE iz gospodarstva s predmetnim projektom in 889 prebivalcev ter PE iz gospodarstva z investicijo, ki jo bo občina izvedla sama, dodatno se na sistem čiščenja predvideva priključitev PE, od tega prebivalcev in PE iz gospodarstva, in sicer prebivalcev in 139 PE iz gospodarstva s predmetnim projektom in 889 prebivalcev ter PE iz gospodarstva z investicijo, ki jo bo občina izvedla sama, leta 2014 bo 95,03% priključenost na sistem odvajanja in čiščenja glede na dejansko obremenitev v aglomeraciji, povprečna poraba vode na prebivalca na leto v višini 54,56 m 3, ki je podlaga za preračun količin odpadne vode (predpostavka je, da se poraba vode na prebivalca skozi ekonomsko dobo ne spreminja, konstantna poraba je predvidena tudi v gospodarstvu), pri tem je stopnja rasti povpraševanja 0%, tako za obdobje od leta 2010 do leta 2014, kakor tudi skozi celotno ekonomsko dobo, tj. do konec leta Gibanje količin odpadne vode skozi ekonomsko dobo prikazuje priloga 1. Tabela 5/2: Izkoriščenost ČN Vnanje Gorice ob koncu leta 2014 ČN VNANJE GORICE Konec leta 2014 Priključeni PE ID Vnanje Gorice Prebivalci Gospodarstvo 139 Skupaj Kapaciteta ČN % izkoriščenosti ČN 100,0% 15 Vključuje 60 obstoječih priključenih in novo priključenih prebivalcev. 90

97 Projekt št. 3: Izgradnja čistilne naprave v občini Cerknica V aglomeraciji ID 5286 Cerknica: je danes na sistem odvajanja priključeno PE, od tega prebivalcev in 800 PE iz gospodarstva, danes na sistem čiščenja priključeno PE, od tega prebivalcev in 800 PE iz gospodarstva, dodatno se na sistem odvajanja predvideva priključitev 258 PE, od tega 258 prebivalcev in 0 PE iz gospodarstva, kar pa ni predmet tega projekta dodatno se na sistem čiščenja predvideva priključitev 258 PE, od tega 258 prebivalcev in 0 PE iz gospodarstva, leta 2014 bo 95,33% priključenost na sistem odvajanja in čiščenja glede na dejansko obremenitev v aglomeraciji, povprečna poraba vode na prebivalca na leto v višini 38,87 m 3, ki je podlaga za preračun količin odpadne vode (predpostavka je, da se poraba vode na prebivalca skozi ekonomsko dobo ne spreminja, konstantna poraba je predvidena tudi v gospodarstvu), pri tem je stopnja rasti povpraševanja 0%, tako za obdobje od leta 2010 do leta 2014, kakor tudi skozi celotno ekonomsko dobo, tj. do konec leta Na centralno čistilno napravo Dolenja vas so danes priključeni tudi iz aglomeracije ID 5287 in sicer 448 prebivalcev, iz aglomeracije ID prebivalcev in iz aglomeracije ID prebivalcev in PE iz gospodarstva. Do sredine ekonomske dobe se bodo na CČN Dolenja vas priključili še prebivalci iz aglomeracij ID 5283 (del) in sicer PE, iz aglomeracije ID PE, iz aglomeracije ID PE, iz aglomeracije ID PE in iz aglomeracije ID PE. Gibanje količin odpadne vode skozi ekonomsko dobo prikazuje priloga 1. Tabela 5/3: Izkoriščenost CČN Cerknica Dolenja vas ob koncu leta 2014 CČN CERKNICA DOLENJA VAS Konec leta 2014 Priključeni PE ID 5286 Cerknica ID 5287 Dolenja vas 448 Prebivalci ID 5292 Cerknica 198 ID 5288 Podskrajnik 79 ID 5286 Cerknica 800 Gospodarstvo ID 5288 Podskrajnik 1700 ID 5283 (del) Rakek ID 5320 Selšček 659 ID 5322 Bezuljak 100 Greznice ID 5284 Dolenje jezero 224 ID 5290 Zelše 103 Ostale aglomeracije Skupaj Kapaciteta CČN % izkoriščenosti CČN 89,02% 91

98 Projekt št. 4: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Logatec V aglomeraciji ID 1867 Logatec: je danes na sistem odvajanja priključeno PE, od tega prebivalcev in PE iz gospodarstva, danes na sistem čiščenja priključeno PE, od tega prebivalcev in PE iz gospodarstva, dodatno se na sistem odvajanja predvideva priključitev PE, od tega prebivalcev in 0 PE iz gospodarstva, dodatno se na sistem čiščenja predvideva priključitev PE, od tega prebivalcev in 0 PE iz gospodarstva, leta 2014 bo 95,0% priključenost na sistem odvajanja in čiščenja glede na dejansko obremenitev v aglomeraciji, povprečna poraba vode na prebivalca na leto v višini 39,82 m 3, ki je podlaga za preračun količin odpadne vode (predpostavka je, da se poraba vode na prebivalca skozi ekonomsko dobo ne spreminja, konstantna poraba je predvidena tudi v gospodarstvu), pri tem je stopnja rasti povpraševanja 0%, tako za obdobje od leta 2010 do leta 2014, kakor tudi skozi celotno ekonomsko dobo, tj. do konec leta Gibanje količin odpadne vode skozi ekonomsko dobo prikazuje priloga 1. Tabela 5/4: Izkoriščenost ČN Logatec ob koncu leta 2014 ČN LOGATEC Konec leta 2014 Priključeni PE ID 1867 Logatec Prebivalci Gospodarstvo Greznice Skupaj Kapaciteta ČN % izkoriščenosti ČN 84,62% Projekt št. 5: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Pivka V aglomeraciji ID 1258 Pivka: je danes na sistem odvajanja priključeno PE, od tega prebivalcev in 259 PE iz gospodarstva, danes na sistem čiščenja priključeno 249 PE, od tega 249 prebivalcev in 0 PE iz gospodarstva, dodatno se na sistem odvajanja predvideva priključitev PE, od tega prebivalcev in PE iz gospodarstva, dodatno se na sistem čiščenja predvideva priključitev PE, od tega prebivalcev in PE iz gospodarstva, leta 2014 bo 100,0% priključenost na sistem odvajanja in čiščenja glede na dejansko obremenitev v aglomeraciji, povprečna poraba vode na prebivalca na leto v višini 36,76 m 3, ki je podlaga za preračun količin odpadne vode (predpostavka je, da se poraba vode na prebivalca skozi ekonomsko dobo ne spreminja, konstantna poraba je predvidena tudi v gospodarstvu), pri tem je stopnja rasti povpraševanja 0%, tako za obdobje od leta 2010 do leta 2014, kakor tudi skozi celotno ekonomsko dobo, tj. do konec leta

99 Do sredine ekonomske dobe se bo na ČN Pivka priključilo še skupino prebivalcev in sicer iz aglomeracije ID prebivalcev, iz aglomeracije ID 1254 in ID 1262 skupno 506 prebivalcev in iz aglomeracije ID prebivalcev. Gibanje količin odpadne vode skozi ekonomsko dobo prikazuje priloga 1. Tabela 5/5: Izkoriščenost ČN Pivka ob koncu leta 2014 ČN PIVKA Konec leta 2014 Priključeni PE ID 1258 Pivka Prebivalci ID 1258 Pivka Gospodarstvo ID 1257 Radohova vas 237 ID 1262 Trnje in ID 1254 Klenik 506 Greznice ID 1259 Selce 276 Ostale aglomeracije 738 Skupaj Kapaciteta ČN % izkoriščenosti ČN 94,66% Projekt št. 6: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Postojna V aglomeraciji ID 1449 Postojna: je danes na sistem odvajanja priključeno PE, od tega prebivalcev in PE iz gospodarstva, danes na sistem čiščenja priključeno PE, od tega prebivalcev in PE iz gospodarstva, dodatno se na sistem odvajanja in čiščenja ne predvideva priključitev, leta 2014 bo 95,41% priključenost na sistem odvajanja in čiščenja glede na dejansko obremenitev v aglomeraciji, povprečna poraba vode na prebivalca na leto v višini 41,94 m 3, ki je podlaga za preračun količin odpadne vode (predpostavka je, da se poraba vode na prebivalca skozi ekonomsko dobo ne spreminja, konstantna poraba je predvidena tudi v gospodarstvu), pri tem je stopnja rasti povpraševanja 0%, tako za obdobje od leta 2010 do leta 2014, kakor tudi skozi celotno ekonomsko dobo, tj. do konec leta Danes je na ČN Postojna priključenih še 465 PE iz aglomeracije ID Do sredine ekonomske dobe pa se bodo na ČN Postojna priključili še preostali prebivalci iz aglomeracije ID 1451 in sicer 290 PE, ter iz aglomeracije ID PE, iz aglomeracije ID PE, iz aglomeracije ID PE in iz aglomeracije ID PE. Gibanje količin odpadne vode skozi ekonomsko dobo prikazuje priloga 1. 93

100 Tabela 5/6: Izkoriščenost ČN Postojna ob koncu leta 2014 ČN POSTOJNA Konec leta 2014 Priključeni PE ID 1449 Postojna Prebivalci ID 1451 (del) Postojna 165 ID1449 Postojna Gospodarstvo ID1451 (del) Postojna 300 ID 1451 (del) Postojna 290 ID 1449 Postojna 98 ID 1448 Goriče 148 Greznice ID 1411 Koče ID 1416 Slavina 206 Ostale aglomeracije Skupaj Kapaciteta ČN % izkoriščenosti ČN 82,56% Projekt št. 7: Izgradnja kanalizacije v občini Škofljica V aglomeraciji ID Škofljica (del na območju občine Škofljica): je danes na sistem odvajanja priključeno PE, od tega prebivalcev in 265 PE iz gospodarstva, danes na sistem čiščenja priključeno PE, od tega prebivalcev in 265 PE iz gospodarstva, dodatno se na sistem odvajanja predvideva priključitev PE, od tega prebivalcev in 0 PE iz gospodarstva, dodatno se na sistem čiščenja predvideva priključitev PE, od tega prebivalcev in 0 PE iz gospodarstva, leta 2013 bo 95,92% priključenost na sistem odvajanja in čiščenja glede na dejansko obremenitev v aglomeraciji, ki spada v območje občine Škofljica, povprečna poraba vode na prebivalca na leto v višini 42,05 m 3, ki je podlaga za preračun količin odpadne vode (predpostavka je, da se poraba vode na prebivalca skozi ekonomsko dobo ne spreminja, konstantna poraba je predvidena tudi v gospodarstvu), pri tem je stopnja rasti povpraševanja 0%, tako za obdobje od leta 2010 do leta 2013, kakor tudi skozi celotno ekonomsko dobo, tj. do konec leta Gibanje količin odpadne vode skozi ekonomsko dobo prikazuje priloga 1. Projekt št. 8: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Vrhnika V aglomeraciji ID 4823 Vrhnika: je danes na sistem odvajanja priključeno PE, od tega prebivalcev in PE iz gospodarstva, danes na sistem čiščenja ni priključenih PE, dodatno se na sistem odvajanja predvideva priključitev PE, od tega prebivalcev in 946 PE iz gospodarstva, dodatno se na sistem čiščenja predvideva priključitev PE, od tega prebivalcev in PE iz gospodarstva, 94

101 leta 2014 bo 97,62% priključenost na sistem odvajanja in čiščenja glede na dejansko obremenitev v aglomeraciji, povprečna poraba vode na prebivalca na leto v višini 54,53 m 3, ki je podlaga za preračun količin odpadne vode (predpostavka je, da se poraba vode na prebivalca skozi ekonomsko dobo ne spreminja, konstantna poraba je predvidena tudi v gospodarstvu), pri tem je stopnja rasti povpraševanja 0%, tako za obdobje od leta 2010 do leta 2014, kakor tudi skozi celotno ekonomsko dobo, tj. do konec leta Do sredine ekonomske dobe se bodo na CČN Vrhnika Tojnice priključili še prebivalci iz aglomeracij ID 4886 in sicer 862 PE, iz aglomeracije ID PE, iz aglomeracije ID PE, iz aglomeracije ID PE in iz aglomeracije ID PE. Gibanje količin odpadne vode skozi ekonomsko dobo prikazuje priloga 1. Tabela 5/7: Izkoriščenost CČN Vrhnika Tojnice ob koncu leta 2014 ČN VRHNIKA - TOJNICE Konec leta 2014 Priključeni PE ID 4823 Vrhnika Prebivalci ID 4823 Vrhnika Gospodarstvo ID 4886 Bevke 862 ID 4876 Blatna Brezovica 346 ID 4879 Lesno Brdo - del Greznice 762 ID 4874 Sinja Gorica 520 ID 4838 Velika Ligojna 81 Skupaj Kapaciteta CČN % izkoriščenosti CČN 97,84% Cene storitev javne službe Cene storitev občinskih gospodarskih javnih služb se oblikujejo skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb. Cene storitev javnih služb v državi, ki opravljajo dejavnost odvajanja in čiščenja odpadnih voda so različne po občinah. V določenih občinah imajo ceno za odvajanje in čiščenje enako za prebivalstvo in ostale uporabnike (npr. industrijo), v nekaterih občinah pa je cena za odvajanje in čiščenje odpadnih voda različna. Cene za odvajanje in čiščenje odpadnih voda se določajo različno po občinah in sicer glede na upravljavce komunalnih storitev. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. svojim strankam, v Občini Borovnica zaračunava sledeče cene komunalnih storitev, ki so povezane z odvajanjem in čiščenjem odpadne komunalne vode: 95

102 Tabela 5/8: Cena odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode v Občini Borovnica Obstoječa cena odvajanja in čiščenja v Odvajanje Čiščenje občini Borovnica Gospodinjstva Industrija Gospodinjstva Industrija Obstoječa cena 0,3402 0,7625 0,0641 0,0961 DDV 8,5% 0,0289 0,0648 0,0054 0,0082 Skupaj z DDV 0,3691 0,8273 0,0695 0,1043 Vir: Poleg zgoraj navedenih zneskov se v Občini Borovnica zaračunava tudi okoljsko dajatev. Javno komunalno podjetje Brezovica d.o.o. svojim strankam, v Občini Brezovica, zaračunava sledeče cene komunalnih storitev, ki so povezane z odvajanjem in čiščenjem odpadne komunalne vode: Tabela 5/9: Cena odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode v Občini Brezovica Obstoječa cena odvajanja in čiščenja v občini Odvajanje Čiščenje Brezovica Gospodinjstva Industrija Gospodinjstva Industrija Obstoječa cena 0,2450 0,4941 0,5250 0,7595 DDV 8,5% 0,0208 0,0420 0,0446 0,0646 Skupaj z DDV 0,2658 0,5361 0,5696 0,8241 Vir: Poleg zgoraj navedenih zneskov se v Občini Brezovica zaračunava tudi okoljsko dajatev in omrežnino. Javno podjetje Komunala Cerknica d.o.o. svojim strankam, v Občini Cerknica, zaračunava sledeče cene komunalnih storitev, ki so povezane z odvajanjem in čiščenjem odpadne komunalne vode: Tabela 5/10: Cena odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode v Občini Cerknica Obstoječa cena odvajanja in čiščenja v Odvajanje Čiščenje občini Cerknica Gospodinjstva Industrija Gospodinjstva Industrija Obstoječa cena 0,0984 0,1367 0,2618 0,3640 DDV 8,5% 0,0084 0,0116 0,0223 0,0309 Skupaj z DDV 0,1068 0,1483 0,2841 0,3949 Vir: Poleg zgoraj navedenih zneskov se v Občini Cerknica zaračunava tudi okoljsko dajatev Komunalno podjetje Logatec d.o.o. svojim strankam, v Občini Logatec, zaračunava sledeče cene komunalnih storitev, ki so povezane z odvajanjem in čiščenjem odpadne komunalne vode: Tabela 5/11: Cena odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode v Občini Logatec Obstoječa cena odvajanja in čiščenja v Odvajanje Čiščenje občini Logatec Gospodinjstva Industrija Gospodinjstva Industrija Obstoječa cena 0,2404 0,3874 0,1451 0,2338 DDV 8,5% 0,0204 0,0329 0,0123 0,0199 Skupaj z DDV 0,2608 0,4203 0,1574 0,2537 Vir: 96

103 Poleg zgoraj navedenih zneskov se v Občini Logatec zaračunava tudi okoljsko dajatev Javno podjetje Kovod Postojna, vodovod, kanalizacija d.o.o., zaračunava svojim kupcem, v občini Pivka, sledeče cene komunalnih storitev povezanih z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode: Tabela 5/12: Cena odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode v Občini Pivka Obstoječa cena odvajanja in Odvajanje Čiščenje čiščenja v občini Pivka Gospodinjstva Industrija Gospodinjstva Industrija Obstoječa cena 0,2095 0,2564 0,5037 0,5037 DDV 8,5% 0,0178 0,0218 0,0428 0,0428 Skupaj z DDV 0,2273 0,2782 0,5465 0,5465 Vir: Poleg zgoraj navedenih zneskov se v Občini Pivka zaračunava tudi okoljsko dajatev in omrežnino. Javno podjetje Kovod Postojna, vodovod, kanalizacija d.o.o., zaračunava svojim kupcem, v občini Postojna, sledeče cene komunalnih storitev povezanih z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode: Tabela 5/13: Cena odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode v Občini Postojna Obstoječa cena odvajanja in čiščenja v Odvajanje Čiščenje občini Postojna Gospodinjstva Industrija Gospodinjstva Industrija Obstoječa cena 0,2095 0,2564 0,4400 0,4400 DDV 8,5% 0,0178 0,0218 0,0374 0,0374 Skupaj z DDV 0,2273 0,2782 0,4774 0,4774 Vir: Poleg zgoraj navedenih zneskov se v Občini Postojna zaračunava tudi okoljsko dajatev in omrežnino. Javno podjetje Vodovod Kanalizacija d.o.o. Ljubljana zaračunava svojim kupcem, v občini Škofljica, sledeče cene komunalnih storitev povezanih z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode: Tabela 5/14: Cena odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode v Občini Škofljica Obstoječa cena odvajanja in čiščenja v Odvajanje Čiščenje občini Škofljica Gospodinjstva Industrija Gospodinjstva Industrija Obstoječa cena 0,2450 0,4941 0,5250 0,7595 DDV 8,5% 0,0208 0,0420 0,0446 0,0646 Skupaj z DDV 0,2658 0,5361 0,5696 0,8241 Vir: Poleg zgoraj navedenih zneskov se v Občini Škofljica zaračunava tudi okoljsko dajatev in omrežnino. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. zaračunava svojim kupcem, v občini Vrhnika, sledeče cene komunalnih storitev povezanih z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode: 97

104 Tabela 5/15: Cena odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode v Občini Vrhnika Obstoječa cena odvajanja in čiščenja v občini Vrhnika Odvajanje Gospodinjstva Industrija Obstoječa cena 0,5000 0,5000 DDV 8,5% 0,0425 0,0425 Skupaj z DDV 0,5425 0,5425 Vir: Poleg zgoraj navedenih zneskov se v Občini Vrhnika zaračunava tudi okoljsko dajatev in omrežnino. Po izvedbi projekta, bodo upravljavci določili ustrezne cene za odvajanje in čiščenje odpadne vode, ki bodo vsebovale stroške novih investicij SWOT analiza s postavitvijo ciljev SWOT analiza, imenovana tudi klasična analiza, je analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti glede na izvedbo projekta. Prednost je vsaka sposobnost s katero lahko doseže določene cilje. Slabosti so tiste aktivnosti, ki ovirajo ali zadržujejo doseganje opredeljenih ciljev. Priložnosti se kažejo v razmerah zunanjega okolja. Z njihovo pravilno in natančno uporabo imamo možnost, da doseže svoje cilje. Nevarnosti so tisti dejavniki v okolju, ki lahko ogrozijo doseganje želenih ciljev in na katere praviloma nimamo veliko vpliva. Prednosti: znano število ogroženih urbaniziranih površin, ekološka stabilnost prostora, biotska pestrost in naravna ohranjenost, naravna bogastva, zadostne količine kakovostnih vodnih virov. Cilj: Z izvedbo skupine projektov bodo imela urbanizirana naselja urejeno odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode, kar bo imelo pozitiven vpliv na razvoj in zdravje ljudi. Slabosti zmanjšanje kvalitete bivanja in dostopnosti storitev, povečana zdravstvena ogroženost prebivalstva, negativni vpliv na gospodarski razvoj, umikanje kapitala, razpršena pozidava, starejši kanalizacijski sistemi niso vodotesni, veliko število pretočnih greznic brez rednega praznjenja, pomanjkanje konceptov ravnanja z blatom iz čistilnih naprav, onesnaževanje zalog podzemnih vod iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja, slabo vzdrževanje in visok strošek vzdrževanja objektov, neizgrajenost objektov in naprav, različna kakovost čiščenja na posameznih čistilnih napravah. 98

105 Cilj: Izvedba skupine projektov bo delno vplivala na zmanjševanje trenda povečevanja zdravstvene ogroženosti prebivalcev predmetnih naselij, prav tako pa bodo investitorji tekom izvajanja gradnje obveščali širšo javnost o pomembnosti zaščite okolja in ji predstavljali pomembnost predmetnega projekta. Priložnosti neizgrajenost objektov in naprav, razvoj novih delovnih mest, urejenost infrastrukture kot konkurenčna prednost Republike Slovenije, pozitivni učinki na gospodarski in turistični razvoj in razvoj uporabe novih tehnologij, ohranitev vodnih virov kot strateška dobrina države v času klimatskih sprememb, pozitivni učinki na zdravje prebivalstva, posredno se bodo v oddaljenih krajih vzpostavili pogoji za nadaljnji ekonomski in družbeno socialni razvoj območja, povečanje nadzora nad onesnaževalci. Cilj: Izvedba skupine projektov bo izrabila tudi ponujene priložnosti kot so povečanje zaposlovanja na tem področju (povečanje zaposlovanja bo gotovo iz naslova projekta pri bodočih upravljavcih, saj bo izvedba projekta zahtevala dodatne zaposlence) in s tem posledično potencialni razvoj gospodarstva. Pozitivni učinki ne bodo le v smeri razvoja gospodarstva, pač pa tudi iz naslova socialnega in ekonomskega vidika. Nevarnosti migracije prebivalstva (znotraj RS), povišanje cen odvajanja in čiščenja odpadne vode, povečana ranljivost zaradi klimatskih sprememb, onesnaževanje okolja na območju brez ustrezne komunalne opremljenosti, nesposobnost usklajevanja različnih interesov v prostoru (kmetijstvo, turizem, varstvo narave in kulturne dediščine), negativni vpliv na gospodarski razvoj, umikanje kapitala, povečana zdravstvena ogroženost prebivalstva. Cilj: Menimo, da bo izvedba skupine projektov morebiti deloma vpliva na zmanjšanje migracij iz naselij, ki še niso priključena na sistem odvajanja in čiščenja v druga komunalno urejena urbana območja v Sloveniji, vendar pa slednje ne bo predstavljalo velikega vpliva. 99

106 6. TEHNIČNO TEHNOLOŠKI DEL 6.1. Projekt št. 1: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Borovnica Investicije se izvajajo za ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih vod v aglomeraciji ID Goričica pod Krimom, ki bo ob koncu investicije imela 96,14% priključenost na kanalizacijo s čiščenjem na čistilni napravi. Odvajanje odpadnih vod iz naselij Dol in Laze s priključkom na CČN Borovnica Predmet investicije je odvajanje komunalnih (sanitarnih ali fekalnih) odpadnih vod iz zazidalnih območij naselij Dol in Laze pri Borovnici. Komunalne odpadne vode se bodo odvajale proti centralni čistilni napravi Borovnica. V okviru te investicije se bo skupno zgradilo m kanalizacijskega sistema. Večina odpadnih kanalov je projektirana tako, da odvajajo odpadne vode gravitacijsko. Izjema je projektirani kanal S1 pri katerem je predvidena izgradnja dveh črpališč in ustrezna dolžina tlačnih cevovodov. Tlačna cevovoda potekata od črpališča Č2 do CČN in od črpališča Č1 do gravitacijskega dela kanala S1. Tlačna cevovoda sta predvidena z uporabo polietilenskih cevi PE z zunanjim premerom dn 110 mm in nazivnim tlakom 10 barov. Za črpališči je predvidena izdelava iz poliester cevi notranjega premera DN 1600 mm. V črpališču sta montirani dve potopni črpaliki z blokado pred pregrevanjem. Podaljšanje javnega kanalizacijskega sistema dela naselja Dol Laze Predmet investicije je širitev kanalizacijskega sistema Dol-Laze, ki se v nadaljevanju preko primarnega kanalizacijskega zbiralnika priključi na centralno čistilno napravo pod naseljem Dol in Laze (vzhodno od naselja) in pod naseljem Borovnica v smeri proti Podpeči. Predvideni so trije odseki širitve kanalizacijskega omrežja skupne dolžine m. Vsi trije odseki so zaključene celote oz. samostojne sekundarne veje, priključene na primarni odvodnik. Kanalizacija naselij Breg in Pako Po naseljih Breg in Pako je predviden potek vakuumskega sistema kanalizacije. Skupna dolžina vakuumske kanalizacije znaša m. V vakuumskih kanalih se nahaja tlak od 0,8 do 0,4 bara, ki zahteva, da je cevovod vodotesen. Vakuumski vodi so iz PE100, profilov od d90 do d200. Zgradila se bo ena vakuumska postaja s črpališčem. Vakuumska postaja je objekt neto dimenzij 5,0 x 8,6 m. Zgrajena je v dveh etažah. Vakuumska postaja za 560 PE se nahaja ob centralni čistilni napravi. Kanalizacija naselja Stara postaja Zgradila se bo fekalna kanalizacija v delu naselja Borovnica, to je na Stari postaji. Kanalizacijsko omrežje je sestavljeno iz 3 vej, S1, S2 in S3. Kanal S1 je zgrajen iz PVC cevi premera 200 in 250 mm. Kanala S2 in S3 sta iz PVC cevi premera 200 mm. Skupna dolžina komunalne kanalizacije je 394 m. 100

107 V spodnji tabeli prikazujemo dolžine kanalizacije in število objektov na kanalizaciji. Dolžine posameznih kanalov so prikazane v prilogi 4. Tabela 6/1: Dolžine kanalizacije in objekti na kanalizaciji Kanalizacija Dolžina kanalizacije (m) Črpališče Vakuumska postaja Kanalizacija naselji Dol in Laze / Podaljšanje kanalizacije dela naselja Dol-Laze / / Kanalizacija naselij Breg in Pako / 1* Kanalizacija Stara postaja 394 / / Skupaj *vakuumska postaja vključuje tudi črpališče (oz. črpališče je del vakuumske postaje) CČN Borovnica Stara čistilna naprava s kapaciteto PE se bo odstranila in na njenem mestu zgradila centralna čistilna naprava z najsodobnejšo tehnologijo čiščenja odpadnih voda. Predvideno je fazno povečevanje kapacitete čistilne naprave, začetna kapaciteta bo PE in se bo lahko povečevala glede na potrebe po korakih kateri bodo znašali minimalno 500 PE. Sam gradbeni del bo izgrajen v končni kapaciteti, strojna in elektro oprema pa se bo lahko dograjevala. Na ta način se bo lahko potreba po čiščenju odpadne vode prilagajala realnim potrebam po povečanju. Predvidena tehnologija obdelave odpadne vode je MBR tehnologija. Osnova čiščenja je biološka obdelava odpadne vode z ultrafiltracijsko fazno separacijo: grobo predčiščenje (10 mm), razbremenilniki vtoka (mešani sistem kanalizacije); vhodno črpališče, grobo mehansko predčiščenje, odstranjevanje peska in olj (5 mm), fino mehansko predčiščenje (1 mm), biološka obdelava - denitrifikacija, - nitrifikacija, odstranjevanje fosforja, fazna separacija z membransko ultrafiltracijo, aerobna stabilizacija blata. Tabela 6/2: Osnovne značilnosti bodoče CČN Borovnica Vrednost Enota Velikost čistilne naprave 6000 PE Količina odpadne vode na dan 900 m3 Skupni biološki volumen 836 m3 V anox 330 m3 V aerob 506 m3 V filtracije 160 m3 V zalogovnika blata 100 m3 Max. Pretok skozi membrane 84 m3/h Število linij membran 2 liniji Število membranskih modulov 10* kos Potreben vnos zraka v biološki del 2400 Nm 3 /h Potreben vnos zraka do membran 2250 Nm 3 /h Zadrževalni čas blata (nitrifikacija + denitrifikacija + aerobna stabilizacija + odstranjevanje fosforja) >25 dni Recipient očiščene odpadne vode je potok. 101

108 6.2. Projekta št. 2: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Brezovica Vakuumska kanalizacija naselja Vnanje Gorice Kanalizacija na obravnavanem območju je zasnovana kot ločen sistem. Vakuumski kanalizacijski sistem se na splošno sestoji iz vakuumske postaje s črpališčem in vakuumskimi vodi. Vakuumska postaja bo integralni del čistilne naprave Vnanje Gorice. Celoten sistem se razdeli na dva glavna voda in sicer veja A in veja B. Oba voda vodita komunalno odpadno vodo do vakuumske postaje. Vakuumska kanalizacija veja A odvaja komunalno odpadno vodo iz območja zahodno od Gulča, ter iz območja severno in vzhodno od Gulča. Oba dela z vakuumsko postajo na območju čistilne naprave povezuje vakuumski vod. Vakuumska kanalizacija veja B odvaja komunalno odpadno vodo iz območja južno od Gulča. Oba dela z vakuumsko postajo na območju čistilne naprave povezuje vakuumski vod. Skupna dolžina kanalov veje A in veje B je m. Kanalizacija v KS Notranje Gorice Kanalizacija je zasnovana v ločenem sistemu z odvajanjem komunalne odpadne vode na čistilno napravo v Vnanjih Goricah. Kanalizacija v KS Notranje Gorice je v ravninskem slabše nosilnem barjanskem terenu predvidena kot vakuumska kanalizacija, kanalizacija na območju Plešivice pa je izvedena kot gravitacijska kanalizacija. Celoten sistem kanalizacije v se deli v dva sistema z dvema ločenima vakumskima postajama VP1 ki sprejema komunalno odpadno vodo severnega dela naselja Notranjih Goric in naselje Plešivice, ter VP2 ki sprejema komunalno odpadno vodo iz južnega dela naselja Notranje Gorice. Na vakumsko postajo VP1 sta priključeni dve glavni veji sistema V1 in V2, ter gravitacijska kanalizacija iz področja Plešivice. Povezava vakumske postaje VP1 do bodoče čistilne naprave je po tlačnem vodu TLV-2. Na vakumsko postajo VP2 sta priključeni dve glavni veji sistema V3 in V4. Povezava vakumske postaje VP2 do bodoče čistilne naprave je po tlačnem vodu TLV-1. Skupna dolžina kanalov je m. V spodnji tabeli prikazujemo dolžine kanalizacije in število objektov na kanalizaciji. Dolžine posameznih kanalov so prikazane v prilogi

109 Tabela 6/3: Dolžine kanalizacije in objekti na kanalizaciji Kanalizacija Dolžina kanalizacije (m) Vakuumska (podtlačna) postaja Kanalizacija Vnanje Gorice * Kanalizacija v KS Notranje Gorice * Skupaj *vakuumska postaja vključuje tudi črpališče (oz. črpališče je del vakuumske postaje) Čistilna naprava Vnanje Gorice Za kompleksa naselij Vnanje Gorice ter Notranje Gorice se predvideva izgradnja biološke čistilne naprave z mehanskim predčiščenjem. Predvideno končno število prebivalcev, ki bodo na kakršen koli način gravitirali na čistilno napravo, je Dotok na čistilno napravo je predviden iz dveh črpališč: gravitacijskega in vakuumskega. Zaradi karakteristik delovanja črpališč in možnosti istočasnega dotoka iz obeh črpališč, je potrebno naprave mehanskega čiščenja dimenzionirati na maksimalni možni dotok. Po podatkih načrta kanalizacije je največji dotok iz gravitacijskega črpališča enak Qmax = 13,50 l/s. Največji dotok iz vakuumskega črpališča pa je enak Qmax = 22,00 l/s. Merodajni pretok za dimenzioniranje mehanskega čiščenja je torej 13, ,00 = 35,50 l/s = 127,80 m 3 /h. ČN dosega učinek čiščenja zahtevanega z zakonom (pri pričakovanih dotokih v skladu z»uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo«ur. list RS št. 47/2005, spremenjena 45/2007, ter v skladu z»uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav«- Ur.list RS št. 35/96, 90/98, 41/2004, 45/2007). Predvidene so naslednje stopnje čiščenja odpadne vode: izločanje ogljikovih spojin KPK, BPK 5, oksidacija dušikovih spojin (nitrifikacija), aerobna stabilizacija blata. ČN Vnanje Gorice se sestoji iz sledečih objektov in prostorov: interno črpališče, upravna stavba: - prostor mehanskega predčiščenja, - prostor puhal, - dehidracija odvečnega blata, - upravni prostor, - sanitarije in garderoba, - prostor elektroomar, - sprejem vsebine septičnih jam, - hodnik, razdelilni jašek, SBR reaktor, iztočni jašek, merilno mesto, zalogovnik blata, biofilter, vakuumsko črpališče in trafo postaja. 103

110 Lokacija ČN se nahaja med koritom potoka Drobtinka in traso železnice Postojna Ljubljana. Predviden je iztok očiščene vode v potok Drobtinka, ki se čez m pri Križenci izteka v Ljubljanico. Recipient očiščene odpadne vode je potok Drobtinka, ki se čez m pri Križenci izteka v Ljubljanico Projekt št. 3: Izgradnja čistilne naprave v občini Cerknica Investicija se izvaja za ureditev čiščenja odpadnih vod v aglomeraciji ID 5286 Cerknica, ki bo ob koncu investicije imela 96,78% priključenost na kanalizacijo s čiščenjem na čistilni napravi. Centralna čistilna naprava Cerknica Dolenja vas PE Lokacija predvidene centralne čistilne naprave Cerknica Dolenja vas velikosti PE bo na lokaciji obstoječe čistilne naprave v Dolenji vasi, in sicer na desnem bregu Cerkniščice, kamor ima CČN izpeljan tudi izpust. Obstoječa ČN ima kapaciteto PE in je že preobremenjena. Večjih industrijskih onesnaževalcev na prispevnem področju ni. Predvideva se, da imajo posamezni obrati urejeno svoje čiščenje tehnoloških voda. Fekalne vode zaposlenih pa se vodijo na skupno čistilno napravo. Predvidena je nadgradnja CČN s tehnologijo čiščenja s SBR postopkom. Kjer odpadna voda iz primarnega (mehanskega) čiščenja odteka v razdelilni jašek od tam pa izmenično v SBR reaktorje. Predvedena je izgradnja in delovanje dveh sekvenčnih SBR reaktorjev. Čiščenje vode po SBR postopku poteka v več stopnjah: polnjenje z mešanjem, polnjenje z aeracijo, usedanje in odliv očiščene vode. Polnjenje enega SBR reaktorja z odpadno vodo poteka medtem, ko je drugi SBR reaktor v fazi usedanja ali v fazi odliva očiščene vode. Nato se faze delovanja obeh SBR reaktorjev zamenjajo. Predvidene so naslednje stopnje čiščenja odpadne vode: izločanje ogljikovih spojin KPK, BPK5, oksidacija dušikovih spojin, izločanje dušika, izločanje fosforja, aerobna stabilizacija blata. Centralna čistilna naprava bo dosegala učinek čiščenja zahtevanega z zakonom (z dotokom v skladu z»uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo«ur. list št. RS 47/2005, 45/07 in iztokom v skladu z»uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav«, objavljeno v Uradnem listu RS št. 35/96, 90/98, 31/01, 41/04, 45/2007). 104

111 6.4. Projekt št. 4: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Logatec Investicija se izvaja za ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih vod v aglomeraciji ID 1867 Logatec, ki bo ob koncu investicije imela 95% priključenost na kanalizacijo s čiščenjem na čistilni napravi. Kanalizacija Kalce Gorenji Logatec Kanalizacija Kalce Gorenji Logatec predstavlja rešitev povezave naselja Kalc z Logatcem ter s tem navezavo Kalc na ČN Logatec. Zgradil se bo sanitarni kanal K-1, ki je povezovalni kanal med Kalcami in Logatcem. Kanal K-1 (1. del) poteka od črpališča Grad proti Kalcam ob obstoječi trasi kanala A. Trasa kanala poteka vzhodno od zadnjega niza stavb v Gornjem Logatcu. Kanal poteka deloma po travniku mestoma pa po utrjeni površini (ceste in bankine). Na polovici trase se kanal približa magistralni cesti Ljubljana Postojna in poteka ob vzhodnem robu ceste (bankina, pločnik). Na začetku Kalc kanal K-1 prečka cesto in se nadaljuje v cesti in pločniku, ki poteka paralelno z glavno cesto. Celotna dolžina kanala K-1 je m. Kanalizacija Kalce Predmet investicije je izgradnja kanalizacije Kalce (zahodni del Logatca). Območje Kalc se bo navezalo na kanalski sistem Logatec. Skupno se bo zgradilo m kanalizacijskega sistema z dvema črpališčema. Kanalizacija Martinj hrib Predmet investicije je izgradnja kanalizacije za komunalne odpadne vode na območju naselja Martinj hrib. Za kanalizacijo je izbran podtlačni sistem, kateri omogoča izvedbo na nižjih globinah in možnost prilagajanja nivelete obstoječim vodom. Na nekaterih mestih je poleg podtlačne kanalizacije še težnostna kanalizacija, katera zmanjša število podtlačnih jaškov. Glavni vodi so razdeljeni na tri kanale, ki potekajo od priključnih jaškov do podtlačne postaje. Predviden je priključek na obstoječo kanalizacijo in potem na obstoječo čistilno napravo. Skupna dolžina kanalov je m. Podtlačna postaja je locirana na severozahodnem delu naselja. Prostor za podtlačni sod je vkopan. Prostori so opremljeni s kamnitimi elektro grelniki, za primer zaščite pred zamrznitvijo. Prostor bo tudi prezračevan. Iz podtlačne postaje je speljan tlačni vod do nove težnostne kanalizacije in potem naprej v obstoječo kanalizacijo. V spodnji tabeli prikazujemo dolžine kanalizacije in število objektov na kanalizaciji. Dolžine posameznih kanalov so prikazane v prilogi 4. Tabela 6/4: Dolžine kanalizacije in objekti na kanalizaciji Dolžina kanalizacije Vakuumska (podtlačna) Kanalizacija Črpališče (m) postaja Kanalizacija Kalce-Gorenji Logatec / / Kanalizacija Kalce / Kanalizacija Martinj hrib / 1 Skupaj

112 Čistilna naprava Logatec PE Obstoječa ČN je namenjena obremenitvi do PE, ki pa je že presežena, zato je nadgradnja nujno potrebna. Predvidena je ČN kapacitete PE. Projektirana ČN temelji na MBR tehnologiji in bo prečiščevala odpadne vode celotnega naselja Logatec. Predvidene so naslednje glavne faze ČN: črpališče z razbremenilnikom padavinskih vod, razbremenilni bazen visokih vod velikosti 700 m3 z novim vhodnim črpališčem, jašek za sprejem grezničnih vsebin 100 m3, mehansko predčiščenje, biološko čiščenje, odstranjevanje presežnega blata za stabilizacijo, za zgoščevanje in osuševanje blata se bo uporabila nova enota za obdelavo blata; zgoščeno blato se bo dehidriralo z dodajanjem polielektrolita, kemijsko odstanjevanje fosforja, flotat, ki se nabere na površini bioloških bazenov se zbira v zbiralniku za blato. Nadgradnja obstoječe čistilne naprave predvideva uporabo membranske tehnologije, saj se bo razširitev izvedla v okviru obstoječih bazenov z delnim preoblikovanjem. Kontinuiran sušni dotok na čistilno napravo znaša 217 m³/h, padavinski dotok znaša 402 m³/h ter biokemična obremenitev 894 kg BPK5/dan. Lokacija ČN Logatec je v središču Logatca ob požiralniku Jačka, kamor ponika Logaščica. V Logaščico ima izpeljan odvod prečiščenih odpadnih vod ČN Logatec Projekt št. 5: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Pivka Investicija se izvaja za ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih vod v aglomeraciji ID 1258 Pivka, ki bo ob koncu investicije imela 100% priključenost na kanalizacijo s čiščenjem na čistilni napravi. Kanalizacija aglomeracije Pivka Kanalizacija bo zgrajena v ločenem sistemu. Petelinje: Območje urejanja za naselje Petelinje obsega kanale skupne dolžine m. Severno od naselja Petelinje se nahaja naselje Selce. Iz Selc je predviden gravitacijski kanal odpadnih, ki bo potekal proti jugu na črpališče Selce. Na črpališče Selce dotekata kanala odpadnih vod iz naselja Selce in zbirni kanal PE9. Kanal PE9 je projektiran v območju predvidene rekonstrukcije ceste od zadnjega jaška do črpališča. Vzporedno s fekalnim kanalom je ob desnem robu ceste projektiran tudi tlačni kanal, ki se priključuje na tlačni kanal, ki pa ni predmet tega projekta. Predvidena sta še priključna kanala PE9a in PE1b, ki se priključujeta na kanal PE9. 106

113 Črpališče Selce prečrpava odpadno vodo kanalov PE9 in predvidenega kanala iz Selc preko tlačnega voda Set v jašek PE1 RJ12 na kanalu PE1, ki je predmet drugega projekta. Na kanal PE1 se priključujejo kanali: PE1c, PE1a in PE2. Kanal PE1 se priključuje na obstoječo kanalizacijo (ločen sistem), ki poteka v cesti v Slovensko vas. Na fekalni kanal PE2 se priključujeta kanala PE3 in PE2a. Fekalni kanal PE5, ki je predmet drugega projekta, se zaključuje na vzhodni strani ceste v jašku PE5- RJ1. Od zaključnega jaška kanala PE5 je predviden kanal PE5 od jaška PE5-6 do črpališča Pivka3. Črpališče je predvideno za oskrbo 500PE. Iz črpališča se odpadno vodo prečrpava preko tlačnega kanala PE5t do obstoječega jaška fekalne kanalizacije na cesti v Slovensko vas. Na kanal PE5 se priključuje tudi kanal PE4. Na cesti v Slovensko vas, cca 420 m iz Petelinj je predvideno črpališče Petelinje. Iz črpališča poteka tlačni kanal PE8t in se izteka v gravitacijski kanal PE8, ki se izteka v novo predvideno čistilno napravo Pivka. Pivka: Območje urejanja za naselje Pivka obsega kanale v skupni dolžini m. Glavni zbirni kanal naselja Pivka je kanal P1, ki poteka od železniške postaje po Kolodvorski cesti do čistilne naprave Pivka. Na začetni jašek P1-56 kanala P1 sta priključena kanal P1a in tlačni kanal Hrt, ki prečrpava odpadno vodo iz nižje ležečega naselja Hrastje. Kanal P1 poteka vzdolž (zahodna stran) Kolodvorske ceste do jaška P1-41a, kjer se nanj s podbojem priključi kanal P2b. Kanal P2b se izvede s prevezavo obstoječe fekalne kanalizacije. V jašku P1-25 se na kanal P1 priključi kanal P4a. Med jaškoma P1-22 in P1-21 kanal P1 prečka v podboju Kolodvorsko. V jašku P1-21 se na kanal P1 priključuje kanal P3/2. Med jaškoma P1-16a in P1-16 kanal P1 v podboju prečka Snežniško cesto. V jašek P1-16a je priključen tlačni kanal RV5t, ki prečrpava odpadno vodo iz Radohove vasi. V jašek P1-16 se priključuje kanal P8. Od jaška P1-16 poteka kanal proti vzhodu in se izteka na čistilno napravo Pivka. V jašku P1-11 se priključuje na kanal P1 fekalni kanal P1b. Od jaška P1-16 do jaška P1-8 poteka kanal v območju ceste, od jaška P1-8 do črpališča pa poteka po poljski poti. Kanal P8 poteka od severa proti jugu po Postonjski cesti in se priključuje na kanal P1 v jašku P1-16. Na kanal P8 so priključeni kanali P8c, P8a ter P8d, ki se izvedeta s podbojem. V jašku P8-3 se na kanal P8 priključuje kanal P8b. V jašku P8-2 pa se priključuje kanal P5. Med jaškoma P8-2 in P8-1 se pod Postonjsko cesto izvede podboj. Kanal P3/2 se priključuje na kanal P1 v jašku P1-21. Začetni jašek kanala P3/2 je nadaljevanje obstoječega fekalnega kanala, ki je že zgrajen v ulici Pot Zavrtnice. Na začetni jašek kanala P3/2 je priključen tudi tlačni kanal P3t, ki prečrpava odpadno vodo iz črpališča Pivka 3. Kanal P5 poteka v cesti Pot na Orlek. Na kanal P5 se priključujeta kanala P5a in P5b. Kanal P7 poteka na območju Prečne ulice in se priključuje na obstoječi kanal v jašku P7-0. Na kanal P7 se v jašku P7-2 priključuje kanal P7a. Kanal P7b se priključuje na obstoječi jašek. Na območju Vilharjeve ulice je predviden kanal P9c, ki se priključuje na obstoječi kanal. Kanal P9a se priključuje na projektiran kanal PE7, ki je predmet drugega projekta. Na kanal P9a se priključi kanal P9a1. Na kanal P9a1 se izvede prevezava obstoječe fekalne kanalizacije, ki poteka po severni strani Vilharjeve. Fekalni kanal P9p se priključi na obstoječi kanal. Fekalni kanal P9b se priključi na kanal P9, le ta pa se priključi na obstoječi kanal. Kanal P6 poteka vzdolž Poti k studencu. V jašku P6-8 se na kanal priključi kanal P6b. V jašku P6-1 se na kanal priključuje kanal P6a. Kanal P6 ima iztok v obstoječi jašek, ki se nahaja za šolo. Kanal P3/1 poteka po Ulici 12. Aprila in po tovarniški poti. Na kanal P3/1 se v jašku P3C-0a priključuje kanal P3C. Kanal P3/1 se izteka v črpališče Pivka 2. V črpališče Pivka 2 se izteka tudi kanal P3b. Iz črpališča Pivka 2 se odpadno vodo prečrpava po tlačnem kanalu P3t v jašek P3/2-6 na kanalu P3/2. Kanal P1a odvaja odpadno vodo iz območja ceste Pot pod Kerinom. Kanal P1a se preko podboja pod Kolodvorsko cesto priključi na kanal P1 v jašku P1-56. Radohova vas Območje urejanja za naselje Radohova vas obsega kanale v skupni dolžini m. Kanal RV1-1 poteka po Radohovski poti do strnjenega naselja Radohove vasi in se priključi na kanal RV

114 Kanal RV1-2 poteka proti severu po Snežniški cesti. Kanal RV1-2 ima iztok v črpališče Radohova vas 2. V jašek RV1-13 se priključuje tlačni vod Klt3 po katerem se prečrpava odpadno vodo iz črpališča Radohova vas. Kanal RV4 poteka od Radohove vasi do črpališča Radohova vas. Kanal poteka od jaška RV4-10 do jaška RV4-7 v cestnem telesu državne ceste do črpališča po poti v Klenik. Na črpališče Radohova vas je predviden tudi dotok odpadne vode iz naselja Klenik, ki pa ni predmet tega projekta. Iz črpališča Radohova vas poteka tlačni kanal KLt3, ki se izteka v jašek RV1-13. Kanal RV5 poteka po Snežniški cesti v levem (zahodnem) pločniku in se izteka v črpališče Radohova vas 2. Na kanal RV5 je v jašku RV5-16 priključen kanal RV6, ki poteka v levem pločniku ceste. V jašku RV5-16 se na kanal RV5 priključuje tudi kanal RV6a, ki poteka mimo gasilskega doma. V jašku RV5-12 se na kanal RV5 v podboju priključuje kanal RV7. Tlačni kanal RV5t odvaja odpadno vodo iz črpališča Radohova vas 2 v kanal P1. Tlačni kanal se priključuje na kanal P1 v jašku P1-16a. Kanal RV5t poteka v levem (zahodnem) pločniku Snežniške ceste. Hrastje: Območje urejanja za naselja Hrastje obsega kanale skupne dolžine m. Primarni kanal v naselju Hrastje je kanal HR1, ki poteka od Parka vojaške zgodovine do črpališča Hrastje. V jašku HR1-12 kanala HR1 se priključuje kanal HR3. V črpališče Hrastje se izteka kanal HR1. Iz črpališča se odpadno vodo prečrpava v jašek P1-56 na kanalu P1. Tlačni vod poteka po Poti na Kal. Na območju železniške postaje tlačni vod v podboju križa železniško progo in poteka naprej v desnem pločniku državne ceste do priključka na gravitacijski kanal P1. V črpališče Hrastje 2 se iztekata kanala HR2, ki poteka po Poti pod nasipom in kanal HR4, ki odvaja odpadno vodo iz zahodnega dela zaselka. Iz črpališča Hrastje 2 se odpadna voda prečrpava v jašek HR3-7 gravitacijskega kanala HR3. V spodnji tabeli prikazujemo dolžine kanalizacije in število objektov na kanalizaciji. Tabela 6/5: Dolžine kanalizacije in objekti na kanalizaciji Dolžina kanalizacije Črpališča Kanalizacija (m) (število) Petelinje Pivka Radohova vas Hrastje Skupaj Čistilna naprava Pivka PE Projektirana komunalna čistilna naprava Pivka temelji na tehnologiji čiščenja s fiksno MBBR z»zero SLUDGE«tehnologijo in jo sestavljajo naslednje metode ali faze čiščenja odpadne vode: predčiščenje: o odstranjevanje grobih delcev, o odstranjevanje finih delcev, o odstranjevanje maščob, o odstranjevanje peska, sekundarno čiščenje: o odstranjevanje KPK, BPK5 in amonija, o posedanje blata, terciarno čiščenje: 108

115 o denitrifikacija, o defosfatizacija, linija blata: o s predvideno dehidracijo blata. Očiščene odpadne vode se izlivajo v reko Pivko Projekt št. 6: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Postojna Investicija se izvaja za ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih vod v aglomeraciji ID 1449 Postojna, ki bo ob koncu investicije imela 97,88% priključenost na kanalizacijo s čiščenjem na čistilni napravi. Kanalizacijski sistem Vzporedno z obstoječim kanalom (uporabljenim kot cevni zadrževalni bazen) se izvede kanal za odvod komunalnih odpadnih voda (ločeni sistem), na katerega se pred razbremenilnim objektom R-4 preveže območje že obstoječega ločenega sistema, perspektivno pa je s tem omogočena še preureditev v ločeni sistem celotnega prispevnega območja. Kanal se izvede iz cevi CC GRP DN 400 mm v dolžini 460 m s pripadajočimi jaški. Obstoječi fekalni kanal, ki se izliva v mešano kanalizacijo se tako vodi do čistilne naprave. V spodnji tabeli prikazujemo dolžine kanalizacije in število objektov na kanalizaciji. Dolžine posameznih kanalov so prikazane v prilogi 4. Tabela 6/6: Dolžine kanalizacije in objekti na kanalizaciji Kanalizacija Dolžina kanalizacije (m) Objekti Kanal / Skupaj Centralna čistilna naprava Postojna PE Obstoječa centralna čistilna naprava je bila zgrajena leta 1985 za zmogljivost čiščenja PE in je tehnološko zastarela ter hidravlično preobremenjena. Zgrajena je bila samo za čiščenje ogljikove komponente onesnaženja na mehanski in biološki stopnji z anaerobno obdelavo blata v dveh gniliščih in zgoščanjem na centrifugalni stiskalnici. Na obstoječi čistilni napravi se bo izvedla nadgradnja naprave. Izbrana rešitev predstavlja sekvenčno napravo z aerobno stabilizacijo blata (podaljšana aeracija) z dvema sekvenčnima bazenoma. Centralna čistilna naprava je dimenzionirana za PE. Predvidena je gradnja aerobne stabilizacije blata, zato se ne pričakuje večjih emisij smradu. Možni viri emisij smradu so: presevek iz elektromotornih grabelj (kontejner je stalno zaprt), zgoščevalec blata (oba bazena sta zaprte izvedbe) in strojno zgoščanje blata (strojno zgoščanje je nameščeno v zaprtem prostoru, zabojnik za izmet blata pa na prostem pod nadstreškom). Na podlagi izkušenj iz podobnih delujočih naprav te velikosti je ocenjeno vplivno področje smradu v krogu 5 m od ograje naprave. 109

116 Lokacija CČN Postojna je južno od mesta Postojne ob avtocesti Koper Ljubljana, zahodno od Stare vasi. Iztok čistilne naprave je izpeljan v potok Stržen, ki je desni pritok reke Pivke Projekt št. 7: Izgradnja kanalizacije v občini Škofljica Povezovalni zbiralnik Škofljica Lavrica Predviden zbiralnik predstavlja odpadni kanal 1.0 med naselji Škofljica in Lavrica s predvideno priključitvijo na projektiran kanalizacijski zbiralnik v naselju Lavrica, ki predstavlja I. fazo zbiralnika Škofljica-Lavrica-Rudnik. Celotna trasa predvidenega kanalizacijskega zbiralnika, ki predstavlja II. fazo izgradnje zbiralnika Škofljica-Lavrica-Rudnik, poteka vzporedno ob železniški progi Ljubljana Novo Mesto, gravitacijsko v smeri proti naselju Lavrica, v osni oddaljenosti večji od 6,0 m od obstoječe železniške proge. Predviden začetek povezovalnega zbiralnika s tlačnim vodom, ki poteka od predvidenega črpališča ČP I-1, lociranega na platoju obstoječe ČN Škofljica (po izgradnji zbiralnika se ČN Škofljica ukine), do predvidenega RJ 38 na odpadnem kanalu 1.0. Predviden zbiralnik 1.0 DN 300 na odseku od RJ 38 do iztoka v predvideno črpališče ČP I-2 poteka vzporedno ob zahodni strani železniške proge Ljubljana Novo mesto. V črpališču ČP I-2, ki se nahaja severno od obstoječega potoka, se odpadna voda prečrpa v predvideni kanal 1.0, ki v nadaljevanju gravitacijsko odvaja komunalno odpadno vodo do odpadnega zbiralnika, ki predstavlja 1. fazo zbiralnika Škofljica-Lavrica-Rudnik. Na odseku od RJ 10 do RJ 25 se dimenzija kanala z DN 300 poveča na DN 400. Skupno se bo zgradilo m kanalizacije in dve črpališči. Kanalizacija naselja Žaga Predvidena je izgradnja dveh kanalov za odvod komunalne odpadne vode iz stanovanjskih objektov v Petričevi in Habičevi ulici skupne dolžine 357 m. V spodnji tabeli prikazujemo dolžine kanalizacije in število objektov na kanalizaciji. Dolžine posameznih kanalov so prikazane v prilogi 4. Tabela 6/7: Dolžina kanalizacije in število objektov Kanalizacija Dolžina kanalov (m) Črpališče Povezovalni zbiralnik Škofljica-Lavrica Kanalizacija naselja Žaga 357 / Skupaj

117 6.8. Projekt št. 8: Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Vrhnika Kanalizacija Verd Kanalizacija Verd predvideva ureditev naselja s kanalizacijo med Ljubljanico in AC Ljubljana Koper. Kanalizacija predstavlja gravitacijski sistem, ki se naveže na že obstoječo kanalizacijo Vrhnika, ki nato odvaja odpadne komunalne vode na CČN Tojnice. Glavni zbiralni vod je B, premera 250 mm. Projektirana kanalizacija bo prispevala k dokončni opremljenosti mesta Vrhnika s kanalizacijskim omrežjem. Kanalizacija Verd predstavlja linijski objekt, ki bo potekal po večini po javnih površinah (občinskih in državnih cestah), delno po privatnih površinah. Sanitarna kanalizacija bo zgrajena iz PVC cevi DN 250 mm ter tlačnega voda iz PEHD cevi DN 110 x 12,5 in PEHD cevi DN 90 x 12,5. Skupno se bo zgradilo m kanalizacije ter 2 črpališči. Kanalizacija Mirke Za območje Mirk je predvideno šest krakov sanitarne kanalizacije skupne dolžine m ter dve črpališči. Črpališče 1 je potrebno za dvig vode iz depresije in črpališče 2 za dvig vode preko mostu čez Ljubljanico. Kanalizacija Gabrče Za območje Gabrč je predviden en gravitacijski krak sanitarne kanalizacije v dolžini 272 m. Kanalizacija Notranjska cesta Komunalna odpadna voda se vodi v odpadni kanal z navezavo na Idrijski cesti. Dolžina kanalizacije je 824 m. Kanalizacija Stara Vrhnika Predmet investicije je gradnja sanitarnih kanalov na območju Stare Vrhnike. Sanitarne kanale sestavlja 16 med seboj povezanih cevovodov v skupni dolžini m in 4 črpališča. V spodnji tabeli prikazujemo dolžine kanalizacije in število objektov na kanalizaciji. Dolžine posameznih kanalov so prikazane v prilogi 4. Tabela 6/8: Dolžina kanalizacije in število objektov Kanalizacija Dolžina kanalov (m) Črpališče Kanalizacija Verd Kanalizacija Mirke Kanalizacija Gabrče 272 / Kanalizacija Notranjska cesta, Gabrče in Idrijska cesta 824 / Kanalizacija Stara Vrhnika Skupaj

118 Centralna čistilna naprava Vrhnika (Tojnice) PE Pri obstoječi čistilni napravi deluje le primarni (mehanski) del čiščenja, kar pomeni, da je sama čistilna naprava vir onesnaževanja okolja in je nujna njena nadgradnja. Obstoječa kapaciteta čistilne naprave je PE. Predvidena je gradnja sekvenčne biološke čistilne naprave z aerobno stabilizacijo blata z nitrifikacijo in denitrifikacijo, biološkim čiščenjem fosforja in dodatnim kemijskim čiščenjem fosforja. Projektirana biokemijska zmogljivost rekonstruirane naprave bo PE, sušni pretok na CČN bo 329 m³/h (6.000 m³/dan), deževni pretok pa 508 m³/h. Lokacija nadgrajene CČN bo na obstoječem platoju, ki je lociran vzhodno od avtoceste Ljubljana Postojna in neposredno ob Opekarski cesti, ki poteka ob levem bregu Ljubljanice. Iztok iz CČN se vodi v reko Ljubljanico. Zaradi počasnega toka vodotoka in dotoka hranil obstaja možnost eutrofikacije, zato je predvideno čiščenje dušikovih spojin in možnost kasnejše vgradnje postrojenja za obarjanje fosforja. 112

119 7. ANALIZA ZAPOSLENIH 7.1. Analiza zaposlenih za alternativo»z«investicijo glede na alternativo»brez«investicije in/ali minimalno alternativo Skupina projektov bo imela manjši vpliv na zaposlovanje, saj bo za potrebe delovanja vseh čistilnih naprav ter vzdrževanje kanalizacijskih sistemov dodatno zaposlenih 7 ljudi. Za sistem kanalizacije in čistilne naprave v občini Borovnica je predvideno, da ga bodo upravljali obstoječi zaposleni pri bodočem izvajalcu gospodarske javne službe (Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o.) in se tako ne načrtuje novih zaposlitev. Za sistem kanalizacije in čistilne naprave v občini Brezovica je predvideno, da ga bo upravljal izvajalec gospodarske javne službe (Javno komunalno podjetje Brezovica d.o.o.), ki bo za potrebe delovanja čistilne naprave in obratovanje kanalizacije dodatno zaposlil dve osebi. Za potrebe delovanja čistilne naprave Dolenja vas v občini Cerknica pri izvajalcu gospodarske javne službe (Javno podjetje Komunala Cerknica d.o.o.) ne načrtujejo novih zaposlitev. Kanalizacijski sistem in čistilno napravo v občini Logatec bo upravljal dosedanji izvajalec gospodarske javne službe Komunalno podjetje Logatec d.o.o.. Za vzdrževanje kanalizacijskega sistema niso predvidene nove zaposlitve. Za delovanje čistilne naprave pa se predvideva ena dodatne zaposlitev. Za sistem odvajanja in čiščenja v občini Pivka je predvideno, da ga bodo upravljali že zaposleni pri bodočem izvajalcu gospodarske javne službe (Javno podjetje Kovod Postojna, vodovod, kanalizacija d.o.o.) in tako ne bo prišlo do novih zaposlitev. Za potrebe delovanja čistilne naprave in primarne kanalizacije v občini Postojna pri izvajalcu gospodarske javne službe (Javno podjetje Kovod Postojna, vodovod, kanalizacija d.o.o.) ne načrtujejo novih zaposlitev. Za potrebe delovanja kanalizacije v občini Škofljica pri izvajalcu gospodarske javne službe (Javno podjetje Vodovod Kanalizacija d.o.o. Ljubljana) ne načrtujejo novih zaposlitev. Kanalizacijski sistem in centralno čistilno napravo Vrhnika bo upravljal dosedanji izvajalec gospodarske javne službe Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. Za vzdrževanje kanalizacije niso predvidene nove zaposlitve. Za delovanje čistilne naprave pa se načrtuje na novo zaposliti štiri osebe. Torej se pri vseh izvajalcih gospodarske javne službe skupaj predvideva na novo zaposliti 7 ljudi. Tabela 7/1: Predvideno število novo zaposlenih oseb Izvajalec gospodarske javne službe Novo zaposleni Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. 4 Javno komunalno podjetje Brezovica d.o.o. 2 Javno podjetje Komunala Cerknica d.o.o. / Komunalno podjetje Logatec d.o.o. 1 KOVOD Postojna, vodovod, kanalizacija d.o.o. / Javno podjetje Vodovod Kanalizacija d.o.o. / Skupaj 7 113

120 8. OCENA VREDNOSTI PROJEKTA 8.1. Osnove in izhodišča za oceno vrednosti projekta Podlage za oceno vrednosti posameznega projekta je bila naslednja projektna dokumentacija: Občina Borovnica: PGD in PZI: Kanalizacija naselij Dol in Laze pri Borovnici, IEI d.o.o., Maribor, marec PGD in PZI: Podaljšanje javnega kanalizacijskega sistema dela naselja Dol-Laze v občini Borovnica, Profi L Gracelj in ostali d.n.o., januar PGD: Vakuumska sanitarna kanalizacija za naselji Breg in Pako v Borovnici, Hidroinženiring, september PGD: Kanalizacija Stara postaja, Komunala projekt, oktober IDP: Čistilna naprava Borovnica MBR PE, Comteh d.o.o, Vinica, marec Občina Brezovica: PGD: Vakuumska kanalizacija naselja Vnanje Gorice, R&H INŽENIRING d.o.o., Ljubljana, november PGD: Čistilna naprava Vnanje Gorice, R&H inženiring d.o.o., julij IDZ: Kanalizacija v KS Notranje Gorice, Mikros d.o.o., Brezovica, avgust 2007 Občina Cerknica: IDP: Centralna čistilna naprava Cerknica Dolenja vas, Hidroinženiring d.o.o., Ljubljana, marec Občina Logatec: PGD: Rekonstrukcija čistilne naprave Logatec, Genera d.o.o., Ljubljana, december PGD in PZI: Kanalizacija zahodnega dela Gorenjega Logatca, povezava Kalce Logatec, AquaData, Niko Antončič s.p., Logatec, junij PGD, PZI: Kanalizacija Kalce, AquaData Niko Antončič s.p., IDP: Sanitarna podtlačna kanalizacija Martinj hrib, Štraser d.o.o., februar Občina Pivka: PGD: Odvajanje in čiščenje odpadnih vod aglomeracije Pivka, Biro obala d.o.o., Koper, avgust 2010 Občina Postojna: IDP: Zadrževanje prvega naliva padavinske odpadne vode in razbremenjevanje, IEI d.o.o., Maribor. PGD: Centralna čistilna naprava Postojna, rekonstrukcija in povečanje naprave, IEI d.o.o., Maribor, december Občina Škofljica: PGD: Povezovalni zbiralnik Škofljica Lavrica 2. faza, Kono-B d.o.o., Ljubljana, januar PGD: Kanalizacija naselja Žaga na Škofljici, Kono B, september Občina Vrhnika: PGD: Kanalizacija Verd, Miran Komac s.p., Rovte, januar Idejni načrt: Kanalizacija Gabrče, JP KPV d.o.o., Vrhnika,

121 Idejni načrt: Kanalizacija Mirke, JP KPV d.o.o., Vrhnika, PGD: Ureditev Notranjske ceste; Notranjska cesta, Gabrče in Idrijska cesta, TEGA Invest d.o.o., PGD: Kanalizacija Stara Vrhnika, S.M. STUDIO d.o.o., Vrhnika, PGD, PZI: Centralna čistilna naprava Vrhnika, IEI d.o.o., Ljubljana, september 2008, dopolnitev december Ocena vrednosti projekta po stalnih cenah Ocena vrednosti projekta po stalnih cenah za upravičene in preostale stroške Celotna vrednost investicije za skupino projektov skupaj z DDV po stalnih cenah je ocenjena na EUR, od tega EUR DDV. V celotni vrednosti skupine projektov smo upoštevali izdelavo projektne in investicijske dokumentacije, razpisno dokumentacijo, samo izgradnjo kanalizacije in čistilnih naprav skupaj s stroški poskusnega obratovanja čistilnih naprav, stroške nadzora nad gradnjo in stroške stikov z javnostjo. Razdelitve investicije se bile upoštevane v skladu s terminskimi plani izvedbe investicije. V nadaljevanju prikazujemo investicije z DDV po posameznih občinah oz. projektih. DDV si občine poračunavajo, zato je znesek DDV prikazan zgolj informativno. Strošek projektne in investicijske dokumentacije je glede na Navodila organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike za programsko obdobje upravičen do sofinanciranja iz Kohezijskega sklada, vendar pa ga na podlagi Dodatka k sporazumu o nastopu projektov odvajanja in čiščenja odpadne vode v sklopu skupine projektov»odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice«, kjer so se občine zavezale, da se stroškov projektne in investicijske dokumentacije ne upošteva med upravičenimi stroški in da jih bodo krile same, prikazujemo kot neupravičene. 115

122 Tabela 8/1: Investicijska vrednost za občino Borovnica, v EUR BOROVNICA SKUPNI STROŠKI PROJEKTA (A) NEUPRAVIČENI STROŠKI (B) UPRAVIČENI STROŠKI (C) = (A) (B) 1. Projektiranje/izdelava študij Nakup zemljišč Gradnja Tehnološka oprema in naprave Nepredvideni stroški Prilagoditev cene (če je ustrezno) Tehnična pomoč Obveščanje javnosti Nadzor med gradnjo VMESNA VSOTA (DDV) SKUPAJ Tabela 8/2: Investicijska vrednost za občino Borovnica po letih, v EUR Borovnica Skupaj Delež v % Kanalizacija ,09% CČN ,00% Nepredvideni stroški ,42% Projektna in investicijska dokumentacija ,78% Nadzor ,70% Skupaj ,00% DDV Skupaj z DDV Tabela 8/3: Investicijska vrednost za občino Brezovica, v EUR BREZOVICA SKUPNI STROŠKI PROJEKTA (A) NEUPRAVIČENI STROŠKI (B) UPRAVIČENI STROŠKI (C) = (A) (B) 1. Projektiranje/izdelava študij Nakup zemljišč Gradnja Tehnološka oprema in naprave Nepredvideni stroški Prilagoditev cene (če je ustrezno) Tehnična pomoč Obveščanje javnosti Nadzor med gradnjo VMESNA VSOTA (DDV) SKUPAJ

123 Tabela 8/4: Investicijska vrednost za občino Brezovica po letih, v EUR Brezovica SKUPAJ Delež v % Kanalizacija ,48% ČN ,09% Nepredvideni stroški ,39% Projektna in investicijska ,18% dokumentacija Nadzor ,86% Skupaj ,00% DDV Skupaj z DDV Tabela 8/5: Investicijska vrednost za občino Cerknica, v EUR CERKNICA SKUPNI STROŠKI PROJEKTA (A) NEUPRAVIČENI STROŠKI (B) UPRAVIČENI STROŠKI (C) = (A) (B) 1. Projektiranje/izdelava študij Nakup zemljišč Gradnja Tehnološka oprema in naprave Nepredvideni stroški Prilagoditev cene (če je ustrezno) Tehnična pomoč Obveščanje javnosti Nadzor med gradnjo VMESNA VSOTA (DDV) SKUPAJ Tabela 8/6: Investicijska vrednost za občino Cerknica po letih, v EUR Cerknica SKUPAJ Delež v % ČN ,75% Projektna in investicijska ,34% dokumentacija Nadzor ,91% Skupaj ,00% DDV Skupaj z DDV

124 Tabela 8/7: Investicijska vrednost za občino Logatec, v EUR LOGATEC SKUPNI STROŠKI PROJEKTA (A) NEUPRAVIČENI STROŠKI (B) UPRAVIČENI STROŠKI (C) = (A) (B) 1. Projektiranje/izdelava študij Nakup zemljišč Gradnja Tehnološka oprema in naprave Nepredvideni stroški Prilagoditev cene (če je ustrezno) Tehnična pomoč Obveščanje javnosti Nadzor med gradnjo VMESNA VSOTA (DDV) SKUPAJ Tabela 8/8: Investicijska vrednost za občino Logatec po letih, v EUR Logatec SKUPAJ Delež v % Kanalizacija ,67% ČN ,66% Projektna in investicijska dokumentacija ,55% Nadzor ,84% Obveščanje javnosti ,29% Skupaj ,00% DDV Skupaj z DDV Tabela 8/9: Investicijska vrednost za občino Pivka, v EUR PIVKA SKUPNI STROŠKI PROJEKTA (A) NEUPRAVIČENI STROŠKI (B) UPRAVIČENI STROŠKI (C) = (A) (B) 1. Projektiranje/izdelava študij Nakup zemljišč Gradnja Tehnološka oprema in naprave Nepredvideni stroški Prilagoditev cene (če je ustrezno) Tehnična pomoč Obveščanje javnosti Nadzor med gradnjo VMESNA VSOTA (DDV) SKUPAJ

125 Tabela 8/10: Investicijska vrednost za občino Pivka po letih, v EUR Pivka Skupaj Delež v % Kanalizacija ,08% ČN ,47% Investicijska in projektna dokumentacija ,61% Nadzor ,84% Skupaj ,00% DDV 20% Skupaj z DDV Tabela 8/11: Investicijska vrednost za občino Postojna, v EUR POSTOJNA SKUPNI STROŠKI PROJEKTA (A) NEUPRAVIČENI STROŠKI (B) UPRAVIČENI STROŠKI (C) = (A) (B) 1. Projektiranje/izdelava študij Nakup zemljišč Gradnja Tehnološka oprema in naprave Nepredvideni stroški Prilagoditev cene (če je ustrezno) Tehnična pomoč Obveščanje javnosti Nadzor med gradnjo VMESNA VSOTA (DDV) SKUPAJ Tabela 8/12: Investicijska vrednost za občino Postojna po letih, v EUR Postojna SKUPAJ Delež v % Kanalizacija ,05% ČN ,94% Projektna in investicijska ,29% dokumentacija Nadzor ,72% Skupaj ,00% DDV Skupaj z DDV

126 Tabela 8/13: Investicijska vrednost za občino Škofljica, v EUR ŠKOFLJICA SKUPNI STROŠKI PROJEKTA (A) NEUPRAVIČENI STROŠKI (B) UPRAVIČENI STROŠKI (C) = (A) (B) 1. Projektiranje/izdelava študij Nakup zemljišč Gradnja Tehnološka oprema in naprave Nepredvideni stroški Prilagoditev cene (če je ustrezno) Tehnična pomoč Obveščanje javnosti Nadzor med gradnjo VMESNA VSOTA (DDV) SKUPAJ Tabela 8/14: Investicijska vrednost za občino Škofljica po letih, v EUR Škofljica Skupaj Delež v % Kanalizacija ,99% Projektna in investicijska dokumentacija ,73% Nadzor ,28% Skupaj ,00% DDV Skupaj z DDV Tabela 8/15: Investicijska vrednost za občino Vrhnika, v EUR VRHNIKA SKUPNI STROŠKI PROJEKTA (A) NEUPRAVIČENI STROŠKI (B) UPRAVIČENI STROŠKI (C) = (A) (B) 1. Projektiranje/izdelava študij Nakup zemljišč Gradnja Tehnološka oprema in naprave Nepredvideni stroški Prilagoditev cene (če je ustrezno) Tehnična pomoč Obveščanje javnosti Nadzor med gradnjo VMESNA VSOTA (DDV) SKUPAJ

127 Tabela 8/16: Investicijska vrednost za občino Vrhnika po letih, v EUR Vrhnika SKUPAJ Delež v % Kanalizacija ,14% ČN ,32% Nepredvideni stroški ,23% Projektna in investicijska ,53% dokumentacija Nadzor ,78% Skupaj ,00% DDV Skupaj z DDV Tabela 8/17: Investicijska vrednost za skupino projektov, v EUR SKUPINA PROJEKTOV SKUPNI STROŠKI SKUPINE PROJEKTOV (A) NEUPRAVIČENI STROŠKI (B) UPRAVIČENI STROŠKI (C) = (A) (B) 1. Projektiranje/izdelava študij Nakup zemljišč Gradnja Tehnološka oprema in naprave Nepredvideni stroški Prilagoditev cene (če je ustrezno) Tehnična pomoč Obveščanje javnosti Nadzor med gradnjo VMESNA VSOTA (DDV) SKUPAJ Tabela 8/18: Investicijska vrednost za skupino projektov po letih, v EUR Skupina projektov SKUPAJ Delež v % Kanalizacija ,49% ČN ,58% Nepredvideni stroški ,04% Projektna in investicijska dokumentacija ,61% Nadzor ,79% Obveščanje javnosti ,50% Skupaj ,00% DDV Skupaj z DDV

128 8.3. Ocena vrednosti projekta po tekočih cenah Glede na stopnjo pripravljenosti projekta in na izkušnje iz ostalih projektov v zadnjih letih (kjer so ponudbene cene po končanih postopkih javnih naročil bistveno nižje od ocenjenih), predpostavljamo, da so tekoče cene enake stalnim. Predračunske vrednosti posameznih projektov so se namreč določale v obdobju , ko je bilo obdobje gospodarske rasti in so investicijske vrednosti že vključevale predvideno rast cen materialov in storitev. 122

129 9. ANALIZA LOKACIJE Projekt se bo izvajal v občinah, ki so locirane na porečju reke Ljubljanice in sicer v občinah Borovnica, Brezovica, Cerknica, Logatec, Pivka, Postojna, Škofljica in Vrhnika. Posamezne lokacije investicije v izgradnjo kanalizacijskih sistemov z objekti po posameznih občinah so predstavljene v prilogi

130 10. ANALIZA VPLIVOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA NA OKOLJE TER OCENO STROŠKOV ZA ODPRAVO NEGATIVNIH VPLIVOV Z UPOŠEVANJEM NAČELA, DA OSNAŽEVALEC PLAČA NASTALO ŠKODO, KADAR JE PRIMERNO Projekt bo z implementacijo izgraditve kanalizacije in čistilnih naprav prispeval k ciljem regionalne politike, to je k zmanjšanju onesnaževanja okolja zaradi neprečiščenih komunalnih odplak s komunalnim opremljanjem aglomeracij na območjih naselij ali delov naselij. Projekt bo vplival na izboljšanje učinka čiščenja reke Ljubljanice, zmanjševanje emisij v vode iz komunalnih virov onesnaževanja in saniral vire onesnaževanja iz naselij na področju porečja reke Ljubljanice Analiza vplivov investicijskega projekta na okolje - kanalizacija Najbolj moteč vpliv pri izgradnji kanalizacije na okolico je v času izgradnje (zapore prometa, preprečen ali otežen dostop do objektov, hrup gradbene mehanizacije, prah ob izvedbi del itd). Ker pa gre za časovno omejen poseg, ni pričakovati nasprotovanja prebivalstva pri izvedbi (interes priklopa na kanalizacijo). V kolikor pride do zagnitja odpadne vode v kanalizaciji (suša in nezadostno čiščenje-vzdrževanje) se lahko iz jaškov širi v okolico neprijeten vonj (ni pogost pojav). Sistem kanalizacije je pretežno vkopan v zemljo (cevi in jaški) in zato ni moteč za okolico iz vizualnega vidika. Nadzemni objekti (del črpališč) pa so majhnih gabaritov in zato tudi niso moteči Analiza vplivov investicijskega projekta na okolje čistilne naprave Predmetna investicija je prvenstveno namenjena varovanju okolja (zmanjšanje emisije v vode iz komunalnih virov onesnaževanja) in jo bo potrebno realizirati. V fazi izdelave dokumentacije bodo za predmetno investicijo točneje opredeljeni vplivi na okolje v primeru izvedbe. Z dnem je pričela veljati nova Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 78/06, 72/07), ki v 3. členu določa, da je presoja vplivov na okolje vedno obvezna za izgradnjo čistilne naprave za odpadne vode z zmogljivostjo večjo od PE, kar v investicijskem primeru ne velja, saj gre za izgradnjo manjših čistilnih naprav za komunalne odpadne vode. Za gradnjo na območju vodovarstvenih območij je po 150. členu in 152. členu Zakona o vodah (Ur. list RS 67/2002, 110/02 ZGO-1, 2/2004 ZV-1, 41/2004-ZVO-1, 57/08) potrebna pridobitev vodnega soglasja v skladu s Pravilnikom o gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja in o dokumentaciji, ki je potrebna za pridobitev vodnega soglasja (Ur. list RS 62/2004). Za pridobitev tega soglasja je potrebno v primeru gradnje čistilne naprave izdelati "Analizo tveganja za onesnaženje vodnega telesa". Potrebnost omenjenega pa se bo presojala pri izdelavi nadaljnje investicijsko projektne dokumentacije. 124

131 Hrup Obremenitev okolja s hrupom je predpisana z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 105/2005, 34/08). Mejne ravni so prikazane v spodnji tabeli. Tabela 10/1: Mejne vrednosti kazalcev hrupa L (noč) in L (dvn) za posamezna območja varstva pred hrupom Območje varstva pred hrupom L (noč) (dba) L (dvn) (dba) IV. območje III. območje II. območje I. območje Tabela 10/2: Kritične vrednosti kazalcev hrupa L (noč) in L (dvn) za posamezna območja varstva pred hrupom Območje varstva pred hrupom L (noč) (dba) L (dvn) (dba) IV. območje III. območje II. območje I. območje Tabela 10/3: Mejne vrednosti kazalcev hrupa L dan, L noč, L večer in L dvn, ki ga povzroča uporaba ceste ali železniške proge in obratovanje večjega letališča Območje varstva pred hrupom L dan (dba) L večer (dba) L noč (dba) L (dvn) (dba) IV. območje III. območje II. območje I. območje Emisije v zrak Večje emisije v zrak se ne pričakujejo. Izvedeni bodo vsi ukrepi, ki bodo zmanjševali omenjene emisije. Zahtevane stopnje čiščenja zraka bodo definirane v postopkih nadaljnjega pridobivanja projektne dokumentacije. Predvidena je izvedba aerobne stabilizacije blata, zato ne pričakujemo nikakršnih emisij smradu. Na prispevnem področju naprav ni takšnih odpadnih vod, ki bi lahko povzročale večje motne v delovanju naprav, zato tudi po tej strani ni pričakovati večjih izpadov obratovanja naprav. 125

132 Odpadki Pri postopku čiščenja odpadnih vod kot običajno nastajajo naslednji odpadki: odvečno blato, mehanski delci, pesek in maščobe iz naprave mehanskega čiščenja. Zgoščeno blato se bo zbiralo v kontejnerjih, ki se bodo redno odvažali na komunalno deponijo. Izvajalci gradbenih del morajo poskrbeti, da v času gradnje in po zaključku vseh gradbenih del, nastale gradbene odpadke in ostali nepotreben in neuporaben material, deponirajo na najbližji urejeni deponiji, od katere mora pridobiti potrdilo o količini in ceni za deponiran material. Posledica izvajanja gradbenih del rekonstrukcije načrtovanih ČN bodo predvidoma predvsem naslednji odpadki, ki niso opredeljeni kot nevarni odpadki: ostanki betona, betonske ruševine, ostanki opeke, ostanki lesa, zemljina in kamenje, embalaža, mešani komunalni odpadki. Pri gradnji bo zaradi izkopa nastala zemljina, ki se jo bo uporabilo na mestu gradnje za zasipanje oz. ureditev zelenic. Gradbene odpadke, med katere štejemo beton, opečne zidake, malto, omete in podobno in niso onesnaženi z nevarnimi snovmi ter vsebujejo največ 10 % drugih materialov bodo lahko odvažali na deponijo inertnih odpadkov. Les je lahko oddan za kurjavo. Mešane komunalne odpadke se bo zbiralo v tipskem kontejnerju, ki ga bo odvažalo pooblaščeno komunalno podjetje. V kolikor bi med rekonstrukcijo nastali tudi nevarni odpadki (n.pr. odpadna olja, gradbeni odpadki z več kot 10 % drugih materialov) jih je potrebno zbirati ločeno in jih je potrebno predati v nadaljnjo oskrbo za to dejavnost registriranemu zbiralcu, ki je evidentiran pri Ministrstvu za okolje in prostor kot zbiralec tovrstnih odpadkov. Predvideva se, da bodo količine teh odpadkov majhne. Pri ustrezni organizaciji gradbišč, ki bo vključevala tudi ustrezno zbiranje in odvoz morebitno nastalih nevarnih odpadkov z območja gradbišča, je možnost škodljivih vplivov na okolje majhna. V času obratovanja bo na čistilnih napravah nastajalo več vrst odpadkov, ki jih lahko razporedimo v dve glavni skupini: odpadki, ki nastajajo v procesu čiščenja odpadne vode, odpadki, ki nastajajo pri vzdrževanju same ČN. V prvo skupino spadajo odpadki iz mehanske stopnje čistilne naprave (primarno čiščenje) in procesa obdelave odvečnega blata. 126

133 11. ČASOVNI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJE Popis vseh aktivnosti izvedbe investicije Z odločbo organa upravljanja (Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko), izdano dne , o dodelitvi sredstev, se je potrdila skupina projektov»odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice 1. sklop«. Pripravljene so bile tudi že razpisne dokumentacije za izbor izvajalcev gradbenih del, storitev nadzora ter obveščanja in informiranja javnosti. Izvedba skupine projektov bo po posameznih občinah predvidoma potekala v skladu s spodaj predstavljenimi terminskimi plani. Tabela 11/1: Terminski plan za investicijo v občini Borovnica Aktivnosti Izdelava investicijske in projektne dokumentacije Priprava vloge za sofinanciranje s strani Kohezijskega sklada, pregled vloge in njena potrditev Izdelava razpisne dokumentacije, izvedba postopka javnega naročanja in izbor najugodnejšega izvajalca del Obveščanje in informiranje javnosti Gradnja kanalizacije Gradnja ČN Poskusno obratovanje ČN in reklamacijska doba Nadzor Redno obratovanje sistema Pred letom 2012 Leto 2012 Leto 2013 Leto 2014 Leto /2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 Tabela 11/2: Terminski plan za investicijo v občini Brezovica Aktivnosti Izdelava investicijske in projektne dokumentacije Priprava vloge za sofinanciranje s strani Kohezijskega sklada, pregled vloge in njena potrditev Izdelava razpisne dokumentacije, izvedba postopka javnega naročanja in izbor najugodnejšega izvajalca del Obveščanje in informiranje javnosti Gradnja kanalizacije Gradnja ČN Poskusno obratovanje ČN in reklamacijska doba Nadzor Redno obratovanje sistema Pred letom 2012 Leto 2012 Leto 2013 Leto 2014 Leto /2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 127

134 Tabela 11/3: Terminski plan za investicijo v občini Cerknica Aktivnosti Izdelava investicijske in projektne dokumentacije Priprava vloge za sofinanciranje s strani Kohezijskega sklada, pregled vloge in njena potrditev Izdelava razpisne dokumentacije, izvedba postopka javnega naročanja in izbor najugodnejšega izvajalca del Obveščanje in informiranje javnosti Gradnja ČN Poskusno obratovanje ČN in reklamacijska doba Nadzor Redno obratovanje sistema Pred letom 2012 Leto 2012 Leto 2013 Leto 2014 Leto /2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 Tabela 11/4: Terminski plan za investicijo v občini Logatec Aktivnosti Izdelava investicijske in projektne dokumentacije Priprava vloge za sofinanciranje s strani Kohezijskega sklada, pregled vloge in njena potrditev Izdelava razpisne dokumentacije, izvedba postopka javnega naročanja in izbor najugodnejšega izvajalca del Obveščanje in informiranje javnosti Gradnja kanalizacije Gradnja ČN Poskusno obratovanje ČN in reklamacijska doba Nadzor Redno obratovanje sistema Pred letom 2012 Leto 2012 Leto 2013 Leto 2014 Leto /2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 Tabela 11/5: Terminski plan za investicijo v občini Pivka Aktivnosti Izdelava investicijske in projektne dokumentacije Priprava vloge za sofinanciranje s strani Kohezijskega sklada, pregled vloge in njena potrditev Izdelava razpisne dokumentacije, izvedba postopka javnega naročanja in izbor najugodnejšega izvajalca del Obveščanje in informiranje javnosti Gradnja kanalizacije 16 Gradnja ČN Poskusno obratovanje ČN in reklamacijska doba Nadzor Redno obratovanje sistema Pred letom 2012 Leto 2012 Leto 2013 Leto 2014 Leto /2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 16 Vključuje začetek gradnje na območju naselja Petelinje. 128

135 Tabela 11/6: Terminski plan za investicijo v občini Postojna Aktivnosti Izdelava investicijske in projektne dokumentacije Priprava vloge za sofinanciranje s strani Kohezijskega sklada, pregled vloge in njena potrditev Izdelava razpisne dokumentacije, izvedba postopka javnega naročanja in izbor najugodnejšega izvajalca del Obveščanje in informiranje javnosti Gradnja kanalizacije Gradnja ČN Poskusno obratovanje ČN in reklamacijska doba Nadzor Redno obratovanje sistema Pred letom 2012 Leto 2012 Leto 2013 Leto 2014 Leto /2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 Tabela 11/7: Terminski plan za investicijo v občini Škofljica Aktivnosti Izdelava investicijske in projektne dokumentacije Priprava vloge za sofinanciranje s strani Kohezijskega sklada, pregled vloge in njena potrditev Izdelava razpisne dokumentacije, izvedba postopka javnega naročanja in izbor najugodnejšega izvajalca del Obveščanje in informiranje javnosti Gradnja kanalizacije Nadzor Reklamacijska doba Obratovanje sistema Pred letom 2012 Leto 2012 Leto 2013 Leto 2014 Leto 2015 ½ 2/2 ½ 2/2 ½ 2/2 ½ 2/2 Tabela 11/8: Terminski plan za investicijo v občini Vrhnika Aktivnosti Izdelava investicijske in projektne dokumentacije Priprava vloge za sofinanciranje s strani Kohezijskega sklada, pregled vloge in njena potrditev Izdelava razpisne dokumentacije, izvedba postopka javnega naročanja in izbor najugodnejšega izvajalca del Obveščanje in informiranje javnosti Gradnja kanalizacije Gradnja ČN Poskusno obratovanje ČN in reklamacijska doba Nadzor Redno obratovanje sistema Pred letom 2012 Leto 2012 Leto 2013 Leto 2014 Leto /2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 129

136 11.2. Organizacija vodenja projekta V skladu z Uredbo o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju (Uradni list RS, št. 41/07, 17/2009) le ta določa, da so za izvajanje postopkov porabe sredstev iz evropskega kohezijskega sklada določene naslednji organi: Organ upravljanja opravlja naloge upravljanja in izvajanja operativnih programov iz drugega odstavka 1. člena te uredbe v skladu z načelom dobrega finančnega poslovanja, opredeljene v 60. členu Uredbe 1083/2006/ES. Vlogo organa upravljanja za operativne programe izvajajo notranje organizacijske enote Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (v nadaljnjem besedilu: služba). Notranje organizacijske enote službe, ki izvajajo vlogo organa upravljanja, opredeljuje akt o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest. Organ za potrjevanje opravlja naloge, opredeljene v 61. členu Uredbe 1083/2006/ES in je notranja organizacijska enota Ministrstva za finance, Nacionalni sklad. Posredniško telo izvaja naloge, ki so mu bile prenesene s strani organa upravljanja s sklepom organa upravljanja na ravni instrumenta. Posredniško telo lahko svoje naloge prenese na agenta ob predhodnem soglasju organa upravljanja, pri čemer je posredniško telo odgovorno za zakonitost in pravilnost izvajanja nalog. V vlogi posredniškega telesa so lahko naslednji neposredni proračunski uporabniki: Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za promet, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za javno upravo in Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Revizijski organ opravlja naloge, opredeljene v 62. členu Uredbe 1083/2006/ES in je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance. Pristojni organ za sodelovanje z Evropsko komisijo, Uradom za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: OLAF) opravlja naloge poročanja o nepravilnostih pri porabi sredstev kohezijske politike OLAF-u in je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance. Nadzorni odbor je telo, ki opravlja naloge, opredeljene v 65. členu Uredbe 1083/2006/ES. Ustanovitev, naloge in sestavo nadzornega odbora določi vlada s posebnim sklepom. Upravičenec (v našem primeru občine) v skladu z navodili organa upravljanja, posredniškega telesa ali agenta in pogodbenimi obveznostmi opravlja naslednje naloge: priprava in posredovanje vloge za velik projekt oziroma projekt ali skupino projektov posredniškemu telesu razen v primeru, ko je v vlogi upravičenca neposredni proračunski uporabnik, ki vlogo posreduje organu upravljanja; priprava in posredovanje javnega razpisa in razpisne dokumentacije posredniškemu telesu razen v primeru, ko je v vlogi upravičenca neposredni proračunski uporabnik, ki vlogo posreduje organu upravljanja; sklenitev pogodbe o sofinanciranju s posredniškim telesom oziroma z agentom razen v primeru, ko je v vlogi upravičenca neposredni proračunski uporabnik, kjer pogodbo o sofinanciranju nadomesti odločitev organa upravljanja; 130

137 izvedba operacije; priprava in izvedba izbirnega postopka za izbor izvajalca in sklenitev pogodbe z izvajalcem; spremljanje izvajanja pogodbe z izvajalcem; zagotavljanje pravilnosti izvajanja operacije; preverjanje dobavljenega blaga, izvedene storitve ali gradnje in izstavljenega zahtevka za izplačilo s poročilom s strani izvajalca; posredovanje napovedi plačil sredstev kohezijske politike na ravni operacije oziroma terminski načrt izstavljanja računov oz. zahtevkov v skladu s pogodbenimi odnosi; posredovanje relevantnih podatkov o nepravilnostih in ukrepih za njihovo odpravo v skladu s pogodbenimi odnosi; omogočanje delovanja revizorjev, nadzornih in tehničnih misij organov Evropske unije in Republike Slovenije ter ukrepanje skladno s priporočili iz končnih poročil misij in redno obveščanje organa upravljanja oziroma posredniškega telesa oziroma agenta o izvedenih ukrepih; vodenje ločenega knjigovodskega sistema ali ustrezne knjigovodske evidence za vse transakcije v zvezi s projekti; uresničevanje Lizbonskih ciljev pri izvajanju operacije; izvajanje nalog informiranja in obveščanja javnosti o operaciji; vzdrževanje revizijske sledi v skladu z navodili organa upravljanja oziroma posredniškega telesa oziroma agenta in pogodbenimi odnosi; priprava in posredovanje poročil v skladu z navodili organa upravljanja in posredniškega telesa. Slika 12/1: Organizacijska struktura projekta EVROPSKA KOMISIJA REVIZIJSKI ORGAN Urad za nadzor proračuna ORGAN UPRAVLJANJA Služba vlade za lokalno samoupravo ORGAN ZA POTRJEVANJE Ministrstvo za finance POSREDNIŠKO TELO Ministrstvo za okolje in prostor Koordinator Komunalno podjetje Logatec d.o.o. OBČINA BOROVNICA OBČINA BREZOVICA OBČINA CERKNICA OBČINA LOGATEC OBČINA PIVKA OBČINA POSTOJNA OBČINA ŠKOFLJICA OBČINA VRHNIKA 131

138 11.3. Analiza izvedljivosti projekta S predinvesticijsko zasnovo so bile analizirane možne variante odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Na osnovi tehničnih in ekonomskih meril je bila izbrana najugodnejša in najizvedljivejša investicija. Z odločbo organa upravljanja (Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko), izdano dne , o dodelitvi sredstev, se je potrdila skupina projektov»odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice 1. sklop«, v kateri so se zagotovila nepovratna sredstva iz Kohezijskega sklada ter državnega proračuna. Preostanek bodo zagotovile občine iz svojega proračuna. 132

139 12. NAČRT FINANCIRANJA PROJEKTA Izračun Prispevka Skupnosti Glede na Smernice glede metodologije za izvedbo analize stroškov in koristi, ki so bile določene za novo finančno obdobje s strani Evropske skupnosti, le-ta v členu 55(2) ohranja metodo primanjkljaja v financiranju kot podlago za izračun donacije EU pri projektih, ki ustvarjajo prihodek, pri čemer določa, da upravičeni izdatki ne smejo preseči sedanje vrednosti stroškov naložbe, znižane za sedanjo vrednost neto prihodkov naložbe v določenem referenčnem obdobju, ki ustreza kategoriji zadevne naložbe. Pri izračunu stopnje primanjkljaja smo upoštevali investicijske stroške brez DDV in nepredvidenih stroškov brez DDV. V nadaljevanju prikazujemo izračun Prispevka Skupnosti po posameznih projektih Tabela 12/1: Izračun prispevka skupnosti Kohezijskega sklada za občino Borovnica oz. projekt št. 1 Glavni elementi in parametri 1 Referenčno obdobje (leta) 30 2 Finančna diskontna stopnja (%) 7% 3 Skupni naložbeni stroški (v EUR, nediskontirani) Skupni naložbeni stroški (v EUR, diskontirani) Preostala vrednost (v EUR, nediskontirana) Preostala vrednost (v EUR, diskontirana) Prihodki (v EUR, diskontirani) Operativni stroški (v EUR, diskontirani) = Čisti prihodek = prihodki operativni stroški + preostala vrednost (v EUR, diskontirana) Upravičeni izdatki (člen 55(2)) = naložbeni stroški čisti prihodek (v EUR, diskontiran) Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) 90,44% 1 Upravičeni strošek (v EUR, nediskontiran) ,00 2 Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) = (E ) 90,44% 3 = 1 * 2 Določeni znesek, tj. znesek, za katerega velja stopnja sofinanciranja za prednostno os (člen 41(2)) = (1)*(2)(ob upoštevanju največjega javnega prispevka v skladu s pravili o ,03 državni pomoči) 4 Stopnja sofinanciranja za prednostno os (%) 85% 5 = 3 * 4 Prispevek Skupnosti (v EUR) = (3)*(4) ,07 133

140 Tabela 12/2: Izračun prispevka skupnosti Kohezijskega sklada za občino Brezovica Glavni elementi in parametri 1 Referenčno obdobje (leta) 30 2 Finančna diskontna stopnja (%) 7% 3 Skupni naložbeni stroški (v EUR, nediskontirani) Skupni naložbeni stroški (v EUR, diskontirani) Preostala vrednost (v EUR, nediskontirana) Preostala vrednost (v EUR, diskontirana) Prihodki (v EUR, diskontirani) Operativni stroški (v EUR, diskontirani) = Čisti prihodek = prihodki operativni stroški + preostala vrednost (v EUR, diskontirana) Upravičeni izdatki (člen 55(2)) = naložbeni stroški čisti prihodek (v EUR, diskontiran) Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) 90,73% 1 Upravičeni strošek (v EUR, nediskontiran) ,00 2 Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) = (E ) 90,73% 3 = 1 * 2 Določeni znesek, tj. znesek, za katerega velja stopnja sofinanciranja za prednostno os (člen 41(2)) = (1)*(2)(ob upoštevanju največjega javnega prispevka v skladu s pravili o ,46 državni pomoči) 4 Stopnja sofinanciranja za prednostno os (%) 85% 5 = 3 * 4 Prispevek Skupnosti (v EUR) = (3)*(4) ,14 Tabela 12/3: Izračun prispevka skupnosti Kohezijskega sklada za občino Cerknica Glavni elementi in parametri 1 Referenčno obdobje (leta) 30 2 Finančna diskontna stopnja (%) 7% 3 Skupni naložbeni stroški (v EUR, nediskontirani) Skupni naložbeni stroški (v EUR, diskontirani) Preostala vrednost (v EUR, nediskontirana) Preostala vrednost (v EUR, diskontirana) Prihodki (v EUR, diskontirani) Operativni stroški (v EUR, diskontirani) = Čisti prihodek = prihodki operativni stroški + preostala vrednost (v EUR, diskontirana) Upravičeni izdatki (člen 55(2)) = naložbeni stroški čisti prihodek (v EUR, diskontiran) Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) 90,46% 1 Upravičeni strošek (v EUR, nediskontiran) ,00 2 Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) = (E ) 90,46% 3 = 1 * 2 Določeni znesek, tj. znesek, za katerega velja stopnja sofinanciranja za prednostno os (člen 41(2)) = (1)*(2)(ob upoštevanju največjega javnega prispevka v skladu s pravili o ,06 državni pomoči) 4 Stopnja sofinanciranja za prednostno os (%) 85% 5 = 3 * 4 Prispevek Skupnosti (v EUR) = (3)*(4) ,80 134

141 Tabela 12/4: Izračun prispevka skupnosti Kohezijskega sklada za občino Logatec Glavni elementi in parametri 1 Referenčno obdobje (leta) 30 2 Finančna diskontna stopnja (%) 7% 3 Skupni naložbeni stroški (v EUR, nediskontirani) Skupni naložbeni stroški (v EUR, diskontirani) Preostala vrednost (v EUR, nediskontirana) Preostala vrednost (v EUR, diskontirana) Prihodki (v EUR, diskontirani) Operativni stroški (v EUR, diskontirani) = Čisti prihodek = prihodki operativni stroški + preostala vrednost (v EUR, diskontirana) Upravičeni izdatki (člen 55(2)) = naložbeni stroški čisti prihodek (v EUR, diskontiran) Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) 89,19% 1 Upravičeni strošek (v EUR, nediskontiran) ,00 2 Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) = (E ) 89,19% 3 = 1 * 2 Določeni znesek, tj. znesek, za katerega velja stopnja sofinanciranja za prednostno os (člen 41(2)) = (1)*(2)(ob upoštevanju največjega ,20 javnega prispevka v skladu s pravili o državni pomoči) 4 Stopnja sofinanciranja za prednostno os (%) 85% 5 = 3 * 4 Prispevek Skupnosti (v EUR) = (3)*(4) ,22 Tabela 12/5: Izračun prispevka skupnosti Kohezijskega sklada za občino Pivka Glavni elementi in parametri 1 Referenčno obdobje (leta) 30 2 Finančna diskontna stopnja (%) 7% 3 Skupni naložbeni stroški (v EUR, nediskontirani) Skupni naložbeni stroški (v EUR, diskontirani) Preostala vrednost (v EUR, nediskontirana) Preostala vrednost (v EUR, diskontirana) Prihodki (v EUR, diskontirani) Operativni stroški (v EUR, diskontirani) = Čisti prihodek = prihodki operativni stroški + preostala vrednost (v EUR, diskontirana) Upravičeni izdatki (člen 55(2)) = naložbeni stroški čisti prihodek (v EUR, diskontiran) Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) 85,97% 1 Upravičeni strošek (v EUR, nediskontiran) ,00 2 Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) = (E ) 85,97% 3 = 1 * 2 Določeni znesek, tj. znesek, za katerega velja stopnja sofinanciranja za prednostno os (člen 41(2)) = (1)*(2)(ob upoštevanju največjega javnega prispevka v skladu s pravili o državni pomoči) ,82 4 Stopnja sofinanciranja za prednostno os (%) 85% 5 = 3 * 4 Prispevek Skupnosti (v EUR) = (3)*(4) ,04 135

142 Tabela 12/6: Izračun prispevka skupnosti Kohezijskega sklada za občino Postojna Glavni elementi in parametri 1 Referenčno obdobje (leta) 30 2 Finančna diskontna stopnja (%) 7% 3 Skupni naložbeni stroški (v EUR, nediskontirani) Skupni naložbeni stroški (v EUR, diskontirani) Preostala vrednost (v EUR, nediskontirana) Preostala vrednost (v EUR, diskontirana) Prihodki (v EUR, diskontirani) Operativni stroški (v EUR, diskontirani) = Čisti prihodek = prihodki operativni stroški + preostala vrednost (v EUR, diskontirana) Upravičeni izdatki (člen 55(2)) = naložbeni stroški čisti prihodek (v EUR, diskontiran) Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) 92,16% 1 Upravičeni strošek (v EUR, nediskontiran) ,00 2 Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) = (E ) 92,16% 3 = 1 * 2 Določeni znesek, tj. znesek, za katerega velja stopnja sofinanciranja za prednostno os (člen 41(2)) = (1)*(2)(ob upoštevanju največjega ,65 javnega prispevka v skladu s pravili o državni pomoči) 4 Stopnja sofinanciranja za prednostno os (%) 85% 5 = 3 * 4 Prispevek Skupnosti (v EUR) = (3)*(4) ,60 Tabela 12/7: Izračun prispevka skupnosti Kohezijskega sklada za občino Škofljica Glavni elementi in parametri 1 Referenčno obdobje (leta) 30 2 Finančna diskontna stopnja (%) 7% 3 Skupni naložbeni stroški (v EUR, nediskontirani) Skupni naložbeni stroški (v EUR, diskontirani) Preostala vrednost (v EUR, nediskontirana) Preostala vrednost (v EUR, diskontirana) Prihodki (v EUR, diskontirani) Operativni stroški (v EUR, diskontirani) = Čisti prihodek = prihodki operativni stroški + preostala vrednost (v EUR, diskontirana) Upravičeni izdatki (člen 55(2)) = naložbeni stroški čisti prihodek (v EUR, diskontiran) Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) 90,06% 1 Upravičeni strošek (v EUR, nediskontiran) ,00 2 Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) = (E ) 90,06% 3 = 1 * 2 Določeni znesek, tj. znesek, za katerega velja stopnja sofinanciranja za prednostno os (člen 41(2)) = (1)*(2)(ob upoštevanju največjega ,14 javnega prispevka v skladu s pravili o državni pomoči) 4 Stopnja sofinanciranja za prednostno os (%) 85% 5 = 3 * 4 Prispevek Skupnosti (v EUR) = (3)*(4) ,71 136

143 Tabela 12/8: Izračun prispevka skupnosti Kohezijskega sklada za občino Vrhnika Glavni elementi in parametri 1 Referenčno obdobje (leta) 30 2 Finančna diskontna stopnja (%) 7% 3 Skupni naložbeni stroški (v EUR, nediskontirani) Skupni naložbeni stroški (v EUR, diskontirani) Preostala vrednost (v EUR, nediskontirana) Preostala vrednost (v EUR, diskontirana) Prihodki (v EUR, diskontirani) Operativni stroški (v EUR, diskontirani) = Čisti prihodek = prihodki operativni stroški + preostala vrednost (v EUR, diskontirana) Upravičeni izdatki (člen 55(2)) = naložbeni stroški čisti prihodek (v EUR, diskontiran) Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) 89,39% 1 Upravičeni strošek (v EUR, nediskontiran) ,00 2 Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) = (E ) 89,39% 3 = 1 * 2 Določeni znesek, tj. znesek, za katerega velja stopnja sofinanciranja za prednostno os (člen 41(2)) = (1)*(2)(ob upoštevanju največjega ,71 javnega prispevka v skladu s pravili o državni pomoči) 4 Stopnja sofinanciranja za prednostno os (%) 85% 5 = 3 * 4 Prispevek Skupnosti (v EUR) = (3)*(4) , Načrt financiranja v tekočih cenah po virih in dinamiki financiranja Glede na stopnjo pripravljenosti projekta in na izkušnje iz ostalih projektov v zadnjih letih (kjer so ponudbene cene po končanih postopkih javnih naročil bistveno nižje od ocenjenih), predpostavljamo, da so tekoče cene enake stalnim. Predračunske vrednosti posameznih projektov so se namreč določale v obdobju , ko je bilo obdobje gospodarske rasti in so investicijske vrednosti že vključevale predvideno rast cen materialov in storitev. V nadaljevanju prikazujemo deleže sofinanciranja po letih in po virih financiranja. Največji delež investicije bo sofinanciran s strani EU Kohezijskega sklada. Upravičeni stroški bodo financirani s strani EU Kohezijskega sklada, državnega in občinskega proračuna, ostali oz. za sofinanciranje neupravičeni stroški pa bodo financirani s strani občinskega proračuna. Celotna ocenjena vrednost investicije občine Borovnica (v stalnih cenah z ,00 EUR DDV-ja) je ,00 EUR in bo sofinancirana s sledečimi finančnimi viri: 61,00% sredstev EU Kohezijskega sklada, oziroma ,07 EUR, 28,59% občinskega proračuna, oziroma ,80 17 EUR, 10,41% državni proračun, oziroma ,13 EUR. 17 DDV si občina poračunava. 137

144 Tabela 12/9: Načrt financiranja za upravičene in neupravičene stroške po dinamiki in virih financiranja za občino Borovnica Borovnica SKUPAJ Delež Upravičeni stroški 0 0 0, , , , ,00 100,00% Kohezijski sklad 0 0 0, , , , ,07 76,87% Občinski proračun 0 0 0, , , , ,80 10,00% Državni proračun 0 0 0, , , , ,13 13,13% Neupravičeni stroški (projektna in , , , ,00 investicijska dokumentacija) 100,00% Občinski proračun , , , ,00 100,00% Neupravičeni stroški (DDV) , , , , , , ,00 100,00% Občinski proračun , , , , , , ,00 100,00% CELOTNA INVESTICIJA , , , , , , ,00 100,00% Kohezijski sklad 0,00 0,00 0, , , , ,07 61,00% Državni proračun 0,00 0,00 0, , , , ,13 10,42% Občinski proračun , , , , , , ,80 28,59% Obveščanje in informiranje javnosti 0 0 0, , , , ,00 100,00% Kohezijski sklad 0 0 0, , , , ,07 75,81% Državni proračun 0 0 0,00 880, , , ,36 13,38% Prispevek občine ,00 711, , , ,57 10,81% Graf 12/1: Delež sofinanciranja s strani EU Kohezijskega sklada, državnega in občinskega proračuna za občino Borovnica za upravičene stroške Celotna ocenjena vrednost investicije občine Brezovica (v stalnih cenah z ,00 EUR DDV-ja) je ,00 EUR in bo sofinancirana s sledečimi finančnimi viri: 63,51% sredstev EU Kohezijskega sklada, oziroma ,14 EUR, 25,88% občinskega proračuna, oziroma ,60 EUR 19, 10,61% državni proračun, oziroma ,26 EUR. 18 Stroški obveščanja in informiranja javnosti se sicer pojavijo tudi v občini Borovnica. Ker pa se je vrednost tega stroška upoštevala zgolj pri občini Logatec, so prikazani tudi zneski, ki jih mora občina Borovnica iz svojega proračuna vrniti občini Logatec. Razliko do polne višine stroška obveščanja javnosti pa se krije iz Kohezijskega sklada in državnega proračuna. 19 Občina si DDV poračunava. 138

145 Tabela 12/10: Načrt financiranja za upravičene in neupravičene stroške po dinamiki in virih financiranja za občino Brezovica Brezovica SKUPAJ Delež Upravičeni stroški 0 0 0, , , , ,00 100,00% Kohezijski sklad 0 0 0, , , , ,14 77,12% Občinski proračun 0 0 0, , , , ,60 10,00% Državni proračun 0 0 0, , , , ,26 12,88% Neupravičeni stroški (projektna in investicijska dokumentacija) , , , ,00 100,00% Občinski proračun , , ,00 0,00 0,00 0, ,00 100,00% Neupravičeni stroški (DDV) , , , , , , ,00 100,00% Občinski proračun , , , , , , ,00 100,00% CELOTNA INVESTICIJA , , , , , , ,00 100,00% Kohezijski sklad 0 0 0, , , , ,14 63,51% Državni proračun 0 0 0, , , , ,26 10,61% Občinski proračun , , , , , , ,60 25,88% Obveščanje in informiranje 0 0 0, , , , ,00 100,00% javnosti Kohezijski sklad 0 0 0, , , , ,00 75,81% Državni proračun 0 0 0,00 758, , , ,22 13,38% Prispevek občine ,00 612, ,67 612, ,78 10,81% Graf 12/2: Delež sofinanciranja s strani EU Kohezijskega sklada, državnega in občinskega proračuna za občino Brezovica za upravičene stroške Viri financiranja upravičenih stroškov Državni proračun 12,88% Občinski proračun 10,00% Kohezijski sklad 77,12% Celotna ocenjena vrednost investicije občine Cerknica (v stalnih cenah z ,00 EUR DDV-ja) je ,00 EUR in bo sofinancirana s sledečimi finančnimi viri: 62,58% sredstev EU Kohezijskega sklada, oziroma ,80 EUR, 26,75% občinskega proračuna, oziroma ,90 EUR 21, 10,67% državni proračun, oziroma ,30 EUR. 20 Stroški obveščanja in informiranja javnosti se sicer pojavijo tudi v občini Brezovica. Ker pa se je vrednost tega stroška upoštevala zgolj pri občini Logatec, so prikazani tudi zneski, ki jih mora občina Brezovica iz svojega proračuna vrniti občini Logatec. Razliko do polne višine stroška obveščanja javnosti pa se krije iz Kohezijskega sklada in državnega proračuna. 21 Občina si DDV poračunava. 139

146 Tabela 12/11: Načrt financiranja za upravičene in neupravičene stroške po dinamiki in virih financiranja za občino Cerknica Cerknica Skupaj Delež Upravičeni stroški 0 0 0, , , , ,00 100,00% Kohezijski sklad 0 0 0, , , , ,80 76,89% Občinski proračun 0 0 0, , , , ,90 10,00% Državni proračun 0 0 0, , , , ,30 13,11% Neupravičeni stroški (projektna in investicijska , , , ,00 100,00% dokumentacija) Občinski proračun , , , ,00 100,00% Neupravičeni stroški (DDV) , , , , , , ,00 100,00% Občinski proračun , , , , , , ,00 100,00% CELOTNA INVESTICIJA , , , , , , ,00 100,00% Kohezijski sklad 0 0 0, , , , ,80 62,58% Državni proračun 0 0 0, , , , ,30 10,67% Občinski proračun , , , , , , ,90 26,75% Obveščanje in informiranje javnosti 0 0 0, , , , ,00 100,00% Kohezijski sklad 0 0 0, , , , ,00 75,81% Državni proračun , ,20 613, ,00 13,38% Prispevek občine , ,20 495, ,00 10,81% Graf 12/3: Delež sofinanciranja s strani EU Kohezijskega sklada, državnega in občinskega proračuna za občino Cerknica za upravičene stroške 22 Stroški obveščanja in informiranja javnosti se sicer pojavijo tudi v občini Cerknica. Ker pa se je vrednost tega stroška upoštevala zgolj pri občini Logatec, so prikazani tudi zneski, ki jih mora občina Cerknica iz svojega proračuna vrniti občini Logatec. Razliko do polne višine stroška obveščanja javnosti pa se krije iz Kohezijskega sklada in državnega proračuna. 140

147 Celotna ocenjena vrednost investicije občine Logatec (v stalnih cenah z ,00 EUR DDV-ja) je ,00 EUR in bo sofinancirana s sledečimi finančnimi viri: 61,57% sredstev EU Kohezijskega sklada, oziroma ,22 EUR, 27,57% občinskega proračuna, oziroma ,80 EUR, 10,86% državni proračun, oziroma ,98 EUR. Tabela 12/12: Načrt financiranja za upravičene in neupravičene stroške po dinamiki in virih financiranja za občino Logatec LOGATEC Skupaj Delež v % Upravičeni stroški 0 0 0, , , , ,00 100,00% Kohezijski sklad 0 0 0, , , , ,22 75,81% Občinski proračun 0 0 0, , , , ,80 10,81% Državni proračun 0 0 0, , , , ,98 13,38% Neupravičeni stroški (investicijska in projektna dokumentacija) , , , ,00 0,00 0, ,00 100,00% Občinski proračun , , , ,00 0,00 0, ,00 100,00% Neupravičeni stroški (DDV) 8.551, , , , , , ,00 100,00% Občinski proračun 8.551, , , , , , ,00 100,00% CELOTNA INVESTICIJA , , , , , , ,00 100,00% Kohezijski sklad , , , ,22 61,57% Državni proračun , , , ,98 10,86% Občinski proračun , , , , , , ,80 27,57% Sofinanciranje stroška obveščanja in informiranja javnosti 0, , , , ,00 100,00% Kohezijski sklad 0, , , , ,27 75,81% Državni proračun 0, , , , ,95 13,38% Občinski proračun 0, , , , ,77 10,81% Občina Borovnica 0,00 711, ,54 711, ,57 14,23% Občina Brezovica 0,00 612, ,67 612, ,78 12,25% Občina Cerknica 0,00 495, ,20 495, ,00 9,91% Občina Logatec 0,00 682, ,60 682, ,34 13,65% Občina Pivka 0,00 535, ,58 535, ,64 10,71% Občina Postojna 0,00 580, ,79 580, ,65 11,62% Občina Škofljica 0,00 539, ,93 539, ,55 10,78% Občina Vrhnika 0,00 843, ,22 843, ,36 16,86% 141

148 Graf 12/4: Delež sofinanciranja s strani EU Kohezijskega sklada, državnega in občinskega proračuna za občino Logatec za upravičene stroške Celotna ocenjena vrednost investicije občine Pivka (v stalnih cenah z EUR DDV-ja) je ,00 EUR in bo sofinancirana s sledečimi finančnimi viri: 58,09% sredstev EU Kohezijskega sklada, oziroma EUR, 31,66% občinskega proračuna, oziroma EUR 23, 10,25% državni proračun, oziroma EUR. Tabela 12/13: Načrt financiranja za upravičene in neupravičene stroške po dinamiki in virih financiranja za občino Pivka Pivka SKUPAJ Delež Upravičeni stroški , , , , ,00 100,00% Kohezijski sklad , , , , ,04 73,07% Občinski proračun , , , , ,19 14,03% Državni proračun , , , , ,77 12,90% Neupravičeni stroški (projektna in investicijska , , , ,00 100,00% dokumentacija) Občinski proračun , , , ,00 100,00% Neupravičeni stroški (DDV) , , , , , , ,00 100,00% Občinski proračun , , , , , , ,00 100,00% CELOTNA INVESTICIJA , , , , , , ,00 100,00% Kohezijski sklad , , , , ,04 58,09% Državni proračun , , , , ,77 10,25% Občinski proračun , , , , , , ,19 31,66% Obveščanje in 0 0 0, , , , ,00 100,00% informiranje javnosti Kohezijski sklad 0 0 0, , , , ,14 75,81% Državni proračun 0 0 0,00 662, , , ,23 13,38% Prispevek občine ,00 535, ,58 535, ,64 10,81% 23 Občina si DDV poračunava. 24 Stroški obveščanja in informiranja javnosti se sicer pojavijo tudi v občini Pivka. Ker pa se je vrednost tega stroška upoštevala zgolj pri občini Logatec, so prikazani tudi zneski, ki jih mora občina Pivka iz svojega proračuna vrniti občini Logatec. Razliko do polne višine stroška obveščanja javnosti pa se krije iz Kohezijskega sklada in državnega proračuna. 142

149 Graf 12/5: Delež sofinanciranja s strani EU Kohezijskega sklada, državnega in občinskega proračuna za občino Pivka za upravičene stroške Celotna ocenjena vrednost investicije občine Postojna (v stalnih cenah z ,00 EUR DDV-ja) je ,00 EUR in bo sofinancirana s sledečimi finančnimi viri: 65,09% sredstev EU Kohezijskega sklada, oziroma ,60 EUR, 25,22% občinskega proračuna, oziroma ,30 EUR, 9,69% državni proračun, oziroma ,30 EUR. Tabela 12/14: Načrt financiranja za upravičene in neupravičene stroške po dinamiki in virih financiranja za občino Postojna POSTOJNA Skupaj Delež Upravičeni stroški 0 0 0, , , , ,00 100,00% Kohezijski sklad 0 0 0, , , , ,60 78,34% Občinski proračun 0 0 0, , , , ,10 10,00% Državni proračun 0 0 0, , , , ,30 11,66% Neupravičeni stroški (investicijska in projektna dokumentacija ) 5.000, , ,00 100,00% Občinski proračun 5.000, , ,00 100,00% Neupravičeni stroški (DDV) 1.000, ,00 0, , , , ,00 100,00% Občinski proračun 1.000, ,00 0, , , , ,00 100,00% CELOTNA INVESTICIJA 6.000, ,00 0, , , , ,20 100,00% Kohezijski sklad 0 0 0, , , , ,60 65,09% Državni proračun 0 0 0, , , , ,30 9,69% Občinski proračun 6.000, ,00 0, , , , ,10 25,22% Obveščanje in informiranje javnosti 0 0 0, , , , ,00 100,00% Kohezijski sklad 0 0 0, , , , ,15 75,81% Državni proračun 0 0 0,00 719, ,13 719, ,21 13,38% Prispevek občine ,00 580, ,78 580, ,64 10,81% 25 Stroški obveščanja in informiranja javnosti se sicer pojavijo tudi v občini Postojna. Ker pa se je vrednost tega stroška upoštevala zgolj pri občini Logatec, so prikazani tudi zneski, ki jih mora občina Postojna iz svojega proračuna vrniti občini Logatec. Razliko do polne višine stroška obveščanja javnosti pa se krije iz Kohezijskega sklada in državnega proračuna. 143

150 Graf 12/6: Delež sofinanciranja s strani EU Kohezijskega sklada, državnega in občinskega proračuna za občino Postojna za upravičene stroške Celotna ocenjena vrednost investicije občine Škofljica (v stalnih cenah z ,00 EUR DDV-ja) je ,00 EUR in bo sofinancirana s sledečimi finančnimi viri: 63,33% sredstev EU Kohezijskega sklada, oziroma ,71 EUR 25,55% občinskega proračuna, oziroma ,20 EUR 26, 11,12% državni proračun, oziroma ,09 EUR. Tabela 12/15: Načrt financiranja za upravičene in neupravičene stroške po dinamiki in virih financiranja za občino Škofljica Škofljica SKUPAJ Delež Upravičeni stroški 0 0 0, , , , ,00 100,00% Kohezijski sklad 0 0 0, , , , ,71 76,55% Občinski proračun 0 0 0, , , , ,20 10,00% Državni proračun 0 0 0, , , , ,09 13,45% Neupravičeni stroški (projektna in investicijska dokumentacija in presežni) 7.351, , , ,00 100,00% Občinski proračun 7.351, , , ,00 100,00% Neupravičeni stroški (DDV) 1.470,00 735,00 735, , , , ,00 100,00% Občinski proračun 1.470,00 735,00 735, , , , ,00 100,00% CELOTNA INVESTICIJA 8.821, , , , , , ,00 100,00% Kohezijski sklad 0,00 0,00 0, , , , ,71 63,33% Državni proračun 0,00 0,00 0, , , , ,09 11,12% Občinski proračun 8.821, , , , , , ,20 25,55% Obveščanje in informiranje 0 0 0, , , , ,00 100,00% javnosti Kohezijski sklad 0 0 0, , , , ,80 75,81% Državni proračun 0 0 0,00 667, , , ,64 13,38% Prispevek občine ,00 539, ,94 539, ,55 10,81% 26 Občina si DDV poračunava. 27 Stroški obveščanja in informiranja javnosti se sicer pojavijo tudi v občini Škofljica. Ker pa se je vrednost tega stroška upoštevala zgolj pri občini Logatec, so prikazani tudi zneski, ki jih mora občina Škofljica iz svojega proračuna vrniti občini Logatec. Razliko do polne višine stroška obveščanja javnosti pa se krije iz Kohezijskega sklada in državnega proračuna. 144

151 Graf 12/7: Delež sofinanciranja s strani EU Kohezijskega sklada, državnega in občinskega proračuna za občino Škofljica za upravičene stroške Celotna ocenjena vrednost investicije občine Vrhnika (v stalnih cenah z ,00 EUR DDV-ja) je ,00 EUR in bo sofinancirana s sledečimi finančnimi viri: 61,71% sredstev EU Kohezijskega sklada, oziroma ,50 EUR, 27,40% občinskega proračuna, oziroma ,50 EUR, 10,89% državni proračun, oziroma ,20 EUR. Tabela 12/16: Načrt financiranja za upravičene in neupravičene stroške po dinamiki in virih financiranja za občino Vrhnika Vrhnika SKUPAJ Delež Upravičeni stroški 0 0 0, , , , ,00 100,00% Kohezijski sklad 0 0 0, , , , ,50 75,98% Občinski proračun 0 0 0, , , , ,30 10,61% Državni proračun 0 0 0, , , , ,20 13,41% Neupravičeni stroški (projektna in investicijska , , ,00 100,00% dokumentacija) Občinski proračun , , ,00 100,00% Neupravičeni stroški (DDV) , ,00 0, , , , ,00 100,00% Občinski proračun , ,00 0, , , , ,20 100,00% CELOTNA INVESTICIJA , ,00 0, , , , ,00 100,00% Kohezijski sklad 0 0 0, , , , ,50 61,71% Državni proračun 0 0 0, , , , ,20 10,89% Občinski proračun , ,00 0, , , , ,30 27,40% Obveščanje in informiranje 0 0 0, , , , ,00 100,00% javnosti Kohezijski sklad 0 0 0, , , , ,11 75,81% Državni proračun 0 0 0, , , , ,53 13,38% Prispevek občine ,00 843, ,22 843, ,36 10,81% 28 Stroški obveščanja in informiranja javnosti se sicer pojavijo tudi v občini Vrhnika. Ker pa se je vrednost tega stroška upoštevala zgolj pri občini Logatec, so prikazani tudi zneski, ki jih mora občina Vrhnika iz svojega proračuna vrniti občini Logatec. Razliko do polne višine stroška obveščanja javnosti pa se krije iz Kohezijskega sklada in državnega proračuna. 145

152 Graf 12/8: Delež sofinanciranja s strani EU Kohezijskega sklada, državnega in občinskega proračuna za občino Vrhnika za upravičene stroške Tabela 12/17: Načrt financiranja za upravičene in neupravičene stroške po dinamiki in virih financiranja za skupino projektov Skupina projektov SKUPAJ Delež Upravičeni stroški 0,00 0, , , , , ,00 100,00% Kohezijski sklad 0,00 0, , , , , ,08 76,13% Občinski proračun 0,00 0, , , , , ,89 10,84% Državni proračun 0,00 0, , , , , ,03 13,03% Neupravičeni stroški (projektna in investicijska , , , ,00 0,00 0, ,00 100,00% dokumentacija) Občinski proračun , , , ,00 0,00 0, ,00 100,00% Neupravičeni stroški (DDV) , , , , , , ,00 100,00% Občinski proračun , , , , , , ,00 100,00% CELOTNA INVESTICIJA , , , , , , ,00 100,00% Kohezijski sklad 0,00 0, , , , , ,08 61,79% Državni proračun 0,00 0, , , , , ,03 10,58% Občinski proračun , , , , , , ,89 27,63% 146

153 Graf 12/9: Delež sofinanciranja s strani EU Kohezijskega sklada, državnega in občinskega proračuna za skupino projektov za upravičene stroške Občinski proračun 10,84% Viri financiranja upravičenih stroškov Državni proračun 13,03% Kohezijski sklad 76,13% 147

154 13. PROJEKCIJA PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA PO VZPOSTAVITVI DELOVANJA INVESTICIJE ZA OBDOBJE EKONOMSKE DOBE PROJEKTA Projekcija prihodkov Predvideni prihodki so izračunani na osnovi porabe vode za gospodinjstva in gospodarstvo novih priključenih in obstoječih priključenih. Predvideni prihodki so izračunani na osnovi: obstoječih priključenih, ki že plačujejo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, vendar bodo nastali novi prihodki za delež povečanja cen na osnovi novih investicij. Deleži povečanja cen zaradi investicij so bili upoštevani v vsaki občini glede na višino investicije, ki bo v občini izvedena. Cene za te dodatne investicije se bodo različno povečale za posamezne občine tako za odvajanje odpadne vode kot za čiščenje odpadne vode. Izračuni so podani v poglavju 8.2. povečanja cene za odvajanje in čiščenje odpadnih voda zaradi novih investicij: izračunano je na osnovi količine odpadne vode v 30 letih (tako obstoječih priključenih PE kot tudi novih priključenih). Pri izračunu povečanja cene smo upoštevali celotne vzdrževalne stroške novih kanalizacijskih sistemov in obratovalne ter vzdrževalne stroške za čistilne naprave ter ostale objekte na kanalizaciji za obdobje ekonomske dobe. V spodnjih tabelah so predstavljeni izračuni dodatnih stroškov investicij na kubični meter odpadne vode po posamezni občini. novo priključenih na kanalizacijske sisteme in čistilne naprave: izračunani so prihodki po posameznih občinah in sicer v višini nove cene za odvajanje in čiščenja odpadnih voda, kjer je upoštevan dodaten strošek zaradi nove investicije. Pri občini Vrhnika smo pri izračunu prihodkov od novo priključenih PE na odvajanje upoštevali obstoječo ceno odvajanja. Dodatnih prihodkov za odvajanje od obstoječih priključenih PE nismo upoštevali, ker izvedba investicije, glede na obstoječo ceno, ne izkazuje potrebo po povišanju cene za odvajanje. Bodoče prihodke po končanih investicijah za posamezne občine oz. projekte prikazujemo v prilogi Projekcija stroškov V spodnjih tabelah so prikazani dodatni stroški za odvajanje in čiščenje odpadnih voda za posamezne občine. 148

155 Tabela 13/1: Izračun dodatnih stroškov za odvajanje in čiščenje odpadne vode za občino Borovnica ODVAJANJE ODPADNIH VODA SKUPAJ Količina odpadne vode obstoječi Količina odpadne vode novopriključeni Skupaj količina odpadne voda Operativni stroški skupaj Amortizacija skupaj Prihodki novih priključenih na obstoječi ceni Stroški prihodki skupaj Dodatni strošek 0,5522 ČIŠČENJE ODPADNIH VODA Količina očiščene vode obstoječi Količina očiščene vode novopriključeni Skupaj količina odpadnih voda Operativni stroški skupaj Amortizacija skupaj Prihodki novih priključenih na obstoječi ceni Stroški prihodki Dodatni strošek 0,6232 Tabela 13/2: Izračun dodatnih stroškov za odvajanje in čiščenje odpadne vode za občino Brezovica ODVAJANJE ODPADNIH VODA SKUPAJ Količina odpadne vode obstoječi Količina odpadne vode novopriključeni Skupaj količina odpadne voda Operativni stroški skupaj Amortizacija skupaj Prihodki novih priključenih na obstoječi ceni Stroški prihodki skupaj Dodatni strošek 0,2415 ČIŠČENJE ODPADNIH VODA Količina odpadne vode obstoječi Količina odpadne vode novopriključeni Skupaj količina odpadne voda Operativni stroški skupaj Amortizacija skupaj Prihodki novih priključenih na obstoječi ceni Stroški prihodki skupaj Dodatni strošek 0,3084 Tabela 13/3: Izračun dodatnih stroškov za čiščenje odpadne vode za občino Cerknica ČIŠČENJE ODPADNIH VODA SKUPAJ Količina odpadne vode obstoječi Količina odpadne vode novopriključeni Skupaj količina odpadne voda Operativni stroški skupaj Amortizacija skupaj Prihodki novih priključenih na obstoječi ceni Stroški prihodki skupaj Dodatni strošek 1,

156 Tabela 13/4: Izračun dodatnih stroškov za odvajanje in čiščenje odpadne vode za občino Logatec ODVAJANJE ODPADNIH VODA SKUPAJ Količina odpadne vode obstoječi Količina odpadne vode novopriključeni Skupaj količina odpadne voda Operativni stroški skupaj Amortizacija skupaj Prihodki novih priključenih na obstoječi ceni Stroški prihodki skupaj Dodatni strošek 0,1203 ČIŠČENJE ODPADNIH VODA Količina odpadne vode obstoječi Količina odpadne vode novopriključeni Skupaj količina odpadne voda Operativni stroški skupaj Amortizacija skupaj Prihodki novih priključenih na obstoječi ceni Stroški prihodki skupaj Dodatni strošek 0,6046 Tabela 13/5: Izračun dodatnih stroškov za odvajanje in čiščenje odpadne vode za občino Pivka ODVAJANJE ODPADNIH VODA SKUPAJ Količina odpadne vode obstoječi Količina odpadne vode novopriključeni Skupaj količina odpadne voda Operativni stroški skupaj Amortizacija skupaj Prihodki novih priključenih na obstoječi ceni Stroški prihodki skupaj Dodatni strošek 0,2436 ČIŠČENJE ODPADNIH VODA Količina odpadne vode obstoječi Količina odpadne vode novopriključeni Skupaj količina odpadne voda Operativni stroški skupaj Amortizacija skupaj Prihodki novih priključenih na obstoječi ceni Stroški prihodki skupaj Dodatni strošek 0,

157 Tabela 13/6: Izračun dodatnih stroškov za odvajanje in čiščenje odpadne vode za občino Postojna ODVAJANJE ODPADNIH VODA SKUPAJ Količina odpadne vode obstoječi Količina odpadne vode novopriključeni 0 Skupaj količina odpadne voda Operativni stroški skupaj 0 Amortizacija skupaj Prihodki novih priključenih na obstoječi ceni 0 Stroški prihodki skupaj Dodatni strošek 0,0091 ČIŠČENJE ODPADNIH VODA Količina odpadne vode obstoječi Količina odpadne vode novopriključeni 0 Skupaj količina odpadne voda Operativni stroški skupaj Amortizacija skupaj Prihodki novih priključenih na obstoječi ceni 0 Stroški prihodki skupaj Dodatni strošek 1,2775 Tabela 13/7: Izračun dodatnih stroškov za odvajanje odpadne vode za občino Škofljica ODVAJANJE ODPADNIH VODA SKUPAJ Količina odpadne vode obstoječi Količina odpadne vode novopriključeni Skupaj količina odpadne voda Operativni stroški skupaj Amortizacija skupaj Prihodki novih priključenih na obstoječi ceni Stroški prihodki skupaj Dodatni strošek 0,2583 Tabela 13/8: Izračun dodatnih stroškov za odvajanje in čiščenje odpadne vode za občino Vrhnika ODVAJANJE ODPADNIH VODA SKUPAJ Količina odpadne vode obstoječi Količina odpadne vode novopriključeni Skupaj količina odpadne voda Operativni stroški skupaj Amortizacija skupaj Prihodki novih priključenih na obstoječi ceni Stroški prihodki skupaj Dodatni strošek -0,0657 ČIŠČENJE ODPADNIH VODA Količina odpadne vode obstoječi 0 Količina odpadne vode novopriključeni Skupaj količina odpadne voda Operativni stroški skupaj Amortizacija skupaj Prihodki novih priključenih na obstoječi ceni 0 Stroški prihodki skupaj Dodatni strošek 0,

158 Pri stroških obratovanja in vzdrževanja posameznega projekta smo le te razdelili na vzdrževalne stroške kanalizacijskega sistema in obratovalne ter vzdrževalne stroške čistilnih naprav in ostalih objektov na kanalizacijskih sistemih. V spodnjih tabelah prikazujemo obratovalne in vzdrževalne stroške za nove kanalizacijske sisteme in čistilne naprave. Pri čistilnih napravah, ki se nadgrajujejo, smo upoštevali dodatne stroške, ki jih bo imel bodoči upravljavec z investicijo. Tabela 13/9: Letni obratovalni stroški za kanalizacijski sistem in CČN v občini Borovnica (projekt št. 1) v EUR Obratovalni stroški v EUR Kanalizacijski sistem CČN SKUPAJ Tabela 13/10: Letni obratovalni stroški za kanalizacijski sistem in čistilno napravo v občini Brezovica (projekt št. 2) v EUR Obratovalni stroški v EUR Kanalizacijski sistem ČN Stroški elektrike Stroški kemikalij Stroški izsuševanja blata Stroški delovne sile Ostali stroški Skupaj Tabela 13/11: Letni obratovalni stroški čistilne naprave v občini Cerknica (projekt št. 3) v EUR Obratovalni stroški ČN v EUR Stroški elektrike Stroški kemikalij Stroški izsuševanja blata Stroški delovne sile Ostali stroški Skupaj stroški ČN Tabela 13/12: Letni obratovalni stroški za kanalizacijski sistem in čistilno napravo v občini Logatec (projekt št. 4) v EUR Obratovalni stroški v EUR Kanalizacijski sistem ČN stroški elektrike stroški kemikalij stroški izsuševanja blata stroški delovne sile Skupaj

159 Tabela 13/13: Letni obratovalni stroški za kanalizacijski sistem in čistilno napravo v občini Pivka (projekt št. 5) v EUR Obratovalni stroški v EUR Kanalizacijski sistem ČN Električna energija FeCl3 za obarjanje fosforja -40% razt Polielektrolit za dehidracijo Plin Laboratorijski material 300 Strokovna literatura in pisarniški material 100 Drobni inventar 50 Bruto zaposleni Dispozicija blata Dispozicija ostalih odpadkov Stroški izobraževanja 100 Stroški zunanjega monitoringa Razni stroški 200 Skupaj Tabela 13/14: Letni obratovalni stroški za kanalizacijski sistem in čistilno napravo v občini Postojna (projekt št. 6) v EUR Obratovalni stroški v EUR Kanalizacijski sistem CČN stroški elektrike poraba polielektrolita za zgoščanje blata goriva laboratorijski material drobni inventar stroški zaposlenih končna dispozicija blata in ostalih odpadkov stroški zunanjega monitoringa Skupaj Tabela 13/15: Letni obratovalni stroški za kanalizacijski sistem v občini Škofljica (projekt št. 7) v EUR Obratovalni stroški v EUR Stroški elektrike Stroški izsuševanja blata Stroški delovne sile Ostali stroški Skupaj kanalizacijski sistem

160 Tabela 13/16: Letni obratovalni stroški za kanalizacijski sistem in čistilno napravo v občini Vrhnika v EUR Obratovalni stroški v EUR Kanalizacijski sistem CČN Stroški elektrike Stroški kemikalij Stroški izsuševanja blata Stroški delovne sile Ostali stroški Skupaj Prikaz stroškov obratovanja skozi ekonomsko dobo je v prilogi 1. Pri izračunu letne amortizacije smo upoštevali za gradbeni del kanalizacijskega sistema in ČN ter objektov kanalizacije 2,0% letno amortizacijsko stopnjo, za opremo ČN pa 7,5% amortizacijsko stopnjo. Tabela 13/17: Izračun letne amortizacije za kanalizacijski sistem in CČN v občini Borovnica (projekt št. 1) v EUR Projekt št. 1: Občina Borovnica Kanalizacijski sistem Investicijska vrednost brez DDV Amortizacijska stopnja Letna amortizacija Gradbene konstrukcije ,00% Oprema ,00% ČN Gradbene konstrukcije ,00% Oprema ,50% Skupaj Tabela 13/18: Izračun letne amortizacije za kanalizacijski sistem in čistilno napravo v občini Brezovica (projekt št. 2) v EUR Projekt št. 2: Občina Brezovica Kanalizacijski sistem Investicijska vrednost brez DDV Amortizacijska stopnja Letna amortizacija Gradbene konstrukcije ,00% Oprema ,50% ČN Gradbene konstrukcije ,00% Oprema ,50% Skupaj

161 Tabela 13/19: Izračun letne amortizacije za čistilno napravo v občini Cerknica (projekt št. 3) v EUR Projekt št. 3: Občina Cerknica Investicijska vrednost brez DDV Amortizacijska stopnja Letna amortizacija ČN Gradbene konstrukcije ,00% Električne instalacije in oprema ,50% Strojne instalacije in oprema ter razna mobilna oprema ,50% Skupaj Tabela 13/20: Izračun letne amortizacije za kanalizacijski sistem in čistilno napravo v občini Logatec (projekt št. 4) v EUR Projekt št. 4: Občina Logatec Investicijska vrednost brez DDV Stopnja amortizacije Letna amortizacija Kanalizacijski sistem Gradbene konstrukcije ,00% Oprema ,00% ČN Gradbene konstrukcije ,00% Električne instalacije in oprema ,50% Strojne instalacije in oprema ,50% Tehnologija in oprema tehnologije ,50% SKUPAJ Tabela 13/21: Izračun letne amortizacije za kanalizacijski sistem in čistilno napravo v občini Pivka (projekt št. 5) v EUR Projekt št. 5: Občina Pivka Investicijska vrednost brez DDV Amortizacijska stopnja Letna amortizacija Kanalizacijski sistem ,0% ČN Gradbene konstrukcije ,0% Oprema ,5% Skupaj Tabela 13/22 Izračun letne amortizacije za kanalizacijski sistem in čistilno napravo v občini Postojna (projekt št. 6) v EUR Projekt št. 6: Občina Postojna Investicijska vrednost brez DDV Amortizacijska stopnja Letna amortizacija Kanalizacijski sistem ,0% ČN Gradbene konstrukcije ,00% Električne instalacije in oprema ,50% Strojne instalacije in oprema ,50% Trafo postaja ,50% Skupaj

162 Tabela 13/23: Izračun letne amortizacije za kanalizacijski sistem v občini Škofljica (projekt št. 7) v EUR Projekt št. 7: Občina Škofljica Investicijska vrednost brez DDV Amortizacijska stopnja Letna amortizacija Kanalizacijski sistem ,00% Tabela 13/24: Izračun letne amortizacije za kanalizacijski sistem in čistilno napravo v občini Vrhnika (projekt št. 8) v EUR Projekt št. 8: Občina Vrhnika Kanalizacijski sistem Investicijska vrednost brez DDV Amortizacijska stopnja Letna amortizacija Gradbene konstrukcije ,00% Oprema ,00% ČN Gradbene konstrukcije ,00% Oprema ,50% Skupaj

163 14. VREDNOTENJE DRUGIH STROŠKOV IN KORISTI TER PRESOJA UPRAVIČENOSTI V EKONOMSKI DOBI Z IZDELANO FINANČNO IN EKONOMSKO OCENO TER IZRAČUNOM FINANČNIH IN EKONOMSKIH KAZALNIKOV SKUPAJ S PREDSTAVITVIJO UČINKOV, KI SE NE DAJO OVREDNOSTITI Z DENARJEM Vrednotenje drugih stroškov in koristi Koristi in s tem upravičenost skupine projektov prikazujemo iz kvalitativnega vidika glede na tri segmente analize torej na širši družbeni, razvojno gospodarski in socialni vidik. Koristi, ki jih izvedba predmetne skupine projektov prinaša na družbenem področju: Povečanje kakovosti življenja prebivalcev na predmetnem območju kar posredno vpliva na večjo rast prebivalstva z vidika poselitve in možnost razvoja ter zaposlovanja predvsem na območjih, kjer do sedaj ni bilo pokritosti z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode. Ohranjanje naravnih virov in biotske raznolikosti, kar ima pozitiven učinek predvsem na počutje prebivalcev. Varovanje zalog in kakovosti pitne vode na vodovarstvenem območju in varovanje drugih ekološko občutljivih območij (Natura 2000). Koristi, ki jih izvedba predmetne skupine projektov prinaša na razvojno gospodarskem področju: Z implementacijo skupine projektov se pričakuje celovit razvoj podeželja, saj bo z ureditvijo osnovne komunalne infrastrukture možen izkoristek vseh naravnih danosti. Koristi, ki jih izvedba predmetne skupine projektov prinaša na socialnem področju: Korist iz naslova odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode vidimo tudi v izboljšanju zdravstvenega stanja prebivalcev predmetnega območja, v smislu zmanjšanja potencialnih možnosti okužb in zastrupitev, ki so možne zaradi nekontroliranih izpustov odpadnih voda v podzemne in površinske vode Presoja upravičenosti v ekonomski dobi z izdelano finančno in ekonomsko oceno a) Finančna ocena Pri izračunih finančne analize smo upoštevali metodo diferenčnih vrednosti (inkrementalni pristop). 157

164 Ugotavljali smo finančno donosnost investicije, katero se presodi, na podlagi ocenjene finančne neto sedanje vrednosti in finančne interne stopnje donosnosti investicije. Ti kazalniki pokažejo zmožnost neto prihodkov, da povrnejo stroške investicije, ne glede na to, kako so ti financirani. Da za projekt lahko zaprosimo za prispevek iz skladov, mora biti neto sedanja vrednost negativna, interna stopnja donosa pa nižja od diskontne stopnje, ki smo jo uporabili v analizi. Ob tem smo upoštevali sledeče predpostavke modela: ekonomska doba investicije je ocenjena na 30 let, za finančno analizo smo uporabili diskontno stopnjo 7%, ki je predpisana z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur.l. RS, št. 60/06), v prikazu denarnega toka smo upoštevali vrednosti v stalnih cenah brez davka na dodano vrednost, investicijske vrednosti so upoštevane v obdobju , denarni tok je prikazan do leta 2038, v finančni analizi so bili upoštevani le dodatni stroški in prihodki, ki bodo nastali zaradi implementacije investicije v odvajanje in čiščenje odpadnih voda, pri dodatnih stroških smo upoštevali dodatne obratovalne in vzdrževalne stroške, ki bodo nastali na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter investicijsko vzdrževanje (nadomestitveno vlaganje), dodatne prihodke smo računali na podlagi količin odvedene in očiščene odpadne vode, ki izhajajo iz porabe pitne vode, za celotno referenčno obdobje tako za gospodinjstva kot za gospodarstvo, prodajne cene smo upoštevali v višini polne lastne cene, ki vključuje tekoče stroške vzdrževanja in obratovanja ter amortizacijo. Nova cena, ki smo jo upoštevali pri izračunu prihodkov zajema obstoječo ceno za odvajanje in čiščenje ter strošek nove investicije na 1 m 3 odvedene in očiščene odpadne vode, posamezne prodajne cene so bile izračunane za vsak projekt posebej, amortizacijske stopnje, ki smo jih upoštevali so 2% za gradbeni del in 7,5% za opremo na čistilnih napravah, upoštevali smo preostanek vrednosti investicije, ki je bil izračunan na osnovi diskontiranih vrednosti vseh bodočih neto prejemkov po preteku ekonomske dobe posameznega projekta. Za izračun stopnje primanjkljaja smo tako: med prilivi upoštevali prihodke od prodaje dodatnega obsega storitev in na koncu ekonomske dobe prišteli ostanek vrednosti investicije, med odlivi smo upoštevali odlive investicije brez DDV ter stroške obratovanja brez amortizacije. Upoštevali smo tudi potrebna nadomestitvena vlaganja v ekonomski dobi posameznega projekta. b) Ekonomska ocena Bistvo ekonomske analize je, da je potrebno vložke projekta oceniti na podlagi njihovih oportunitetnih stroškov, donos pa glede na plačilno pripravljenost potrošnikov. Oportunitetni stroški ne ustrezajo nujno opazovanim finančnim stroškom, prav tako plačilna pripravljenost ni vedno pravilno prikazana z opazovanimi tržnimi cenami, ki so lahko izkrivljene ali jih celo ni. Ekonomska analiza je izdelana z vidika celotne družbe in ne tako, kot finančna, ki predstavlja samo koristi lastnika kapitala. Denarni tokovi iz finančne analize se štejejo kot izhodišče ekonomske analize. Bistvo ekonomske analize je zagotoviti, da ima projekt pozitivne neto koristi za družbo in je posledično upravičen do sofinanciranja s strani Kohezijskega sklada. 158

165 Zato je potrebno, da: koristi presegajo stroške projekta, sedanja vrednost ekonomskih koristi presega neto sedanjo vrednost stroškov. Da sta ta pogoja izpolnjena se vidi s tem, da je: neto sedanja vrednost pozitivna, ekonomska interna stopnja donosnosti višja od diskontne stopnje za izračun ekonomske neto sedanje vrednosti (5,0%), razmerje med stroški in koristmi večje od 1. Cilj analize stroškov in koristi je določiti ekonomsko vrednost projekta z določanjem dodatnih koristi, ki jih bo povzročila implementacija projekta. Projekt ima več indirektnih ekonomskih, socialnih in okoljskih vplivov. Investicije je mogoče pravilno oceniti le z upoštevanjem teh vplivov, ti vplivi pa so največkrat povezani z razvojem. Denarni tok iz finančne analize se povzame za izračune ekonomske analize. Pri določanju ekonomskih kazalcev je potrebnih nekaj prilagoditev: Davčni popravki: posredne davke (DDV), subvencije in čiste transferje (npr. plačila za socialno varnost) smo odšteli. Popravki zaradi eksternalij (zunanji učinki) nekateri učinki projekta lahko vplivajo na druge poslovne subjekte, ki ne prejemajo nadomestil. Ti učinki so lahko pozitivni ali negativni. Ker za eksternalije ni denarnih nadomestil, te tudi niso vključene v analizo in jih je potrebno oceniti in ovrednotiti. Od trga računovodskih (fiktivnih) cen: poleg izkrivljanja davkov in zunanjih učinkov lahko tudi drugi dejavniki prispevajo k odmiku cen od konkurenčnega tržnega (tj. učinkovitega) ravnotežja: monopolne ureditve, trgovinske ureditve, ureditev dela, nepopolne informacije itd. V vseh teh primerih so opazovane tržne (tj. finančne) cene zavajajoče, namesto njih je potrebno uporabiti računovodske (fiktivne) cene, ki odražajo oportunitetne stroške vložkov in pripravljenost potrošnikov za plačilo v primeru donosa. Računovodske cene se izračunajo z uporabo konverzijskih faktorjev za finančne cene. Ekonomska analiza omogoča pregled socialnih in družbenih vplivov implementacije projekta na ekonomijo občin oziroma regije ali celo države. Metodologija je osnovana na izračunu dodatnih prihodkov od proizvodov, ki bodo posredno ustvarjeni zaradi nove investicije. Glavne predpostavke modela so: upoštevane so bile vse predpostavke iz finančne analize (razen diskontne stopnje); za ekonomsko analizo smo uporabili 5,0% diskontno stopnjo; finančni stroški so preoblikovani v ekonomske z množenjem s konverzijskimi faktorji (za nekvalificirano delovno silo smo uporabili konverzijski faktor prikazan v tabeli 9/1, za ostale smo uporabili standardni konverzijski faktor 1) skupna ekonomska analiza za skupino projektov (priporočilo organa upravljanja). Ekonomska analiza je vsebovala naslednje aktivnosti: 1. Identifikacija ekonomskih koristi: Oportunitetni stroški končnih uporabnikov zaradi odvajanja in čiščenja odpadne vode (upoštevana novo priključena gospodinjstva); Zmanjšanje ogroženosti zdravja; 2. Številčno ovrednotenje koristi projekta, ki zaradi narave ne morejo biti neposredno ovrednoteni, zato se upošteva naslednje približke: 159

166 V primeru, da do investicije ne bi prišlo, bi lahko nastali določeni zdravstveni problemi. V Sloveniji je povprečni strošek izdanega recepta za zdravila 213 EUR (podatek je za leto 2007), povprečno število receptov na prebivalca je 7,7. Upoštevali smo predpostavko, da bo imela implementacija skupine projektov vpliv na zmanjšanje porabe zdravil za 0,5%, kar predstavlja 8,2 EUR na osebo. Za oportunitetni strošek odvajanja in čiščenja odpadne vode je bilo upoštevno 348 EUR/gospodinjstvo/leto, saj bi gospodinjstva namesto priključitve na sistem odvajanja in čiščenja morali zagotoviti svoje lastno odvodnjo in čiščenje (podatek povzet po Draft Final CBA Methodology for Water and Wastewater, 19 th August 2008, Jaspers). 3. Izračun konverzijskih faktorjev Tabela 14/1: Izračun konverzijskega faktorja za nekvalificirano delovno silo Borovnica Brezovica Cerknica Logatec Pivka Postojna Škofljica Vrhnika u = stopnja brezposelnosti v občini 7,8% 6,2% 7,7% 7,2% 7,1% 8,3% 5,6% 10,1% t = plačila (socialna varnost) 38,20% 38,20% 38,20% 38,20% 38,20% 38,20% 38,20% 38,20% SW = (1-u)*(1-t) 0,57 0,58 0,57 0,57 0,57 0,57 0,58 0, Izračun finančnih in ekonomskih kazalnikov po statični metodi Statični kazalci oziroma metode ne upoštevajo komponente časa in dajo samo prvo grobo presojo poslovnih rezultatov projekta. Kot statični kazalnik smo uporabili dobo vračanja investicijskih sredstev Doba vračanja investicijskih sredstev projekta Pri izračunu dobe vračanja projekta smo upoštevali investicijske stroške brez davkov in povprečne neto prilive za celotno ekonomsko dobo projekta. Finančni kazalnik je bil izračunan za posamezni projekt, ekonomski kazalnik pa skupno za skupino projektov. Tabela 14/2: Doba vračanja v letih Borovnica Brezovica Cerknica Logatec Pivka Postojna Škofljica Vrhnika Finančna 27,8 31,4 14,7 24,9 34,3 7,7 33,6 16,2 Ekonomska 6,6 160

167 14.4. Izračun finančnih in ekonomskih kazalnikov po dinamični metodi Dinamični kazalniki odpravljajo slabost statičnih metod, s tem ko upoštevajo različno časovno dinamiko vlaganja sredstev in donosov, upoštevajo pa tudi ekonomsko življenjsko dobo investicije. Vlaganja in donosi v različnih letih namreč niso med seboj neposredno primerljivi, temveč jih je treba predhodno preračunati na isti časovni trenutek. Med dinamičnimi kazalniki smo v nadaljevanju prikazali izračun finančne in ekonomske neto sedanje vrednosti, interne stopnje donosnosti in relativne neto sedanje vrednosti Neto sedanja vrednost projekta Neto sedanja vrednost je opredeljena kot vsota vseh diskontiranih neto donosov v ekonomski dobi projekta, oz. kot razlika med diskontiranim tokom vseh prilivov in diskontiranim tokov vseh odlivov neke naložbe. Pozitivna neto sedanja vrednost pomeni, da je razlika med vrednostjo proizvedenega ali ohranjenega bogastva in vrednostjo porabljenih sredstev pozitivna. Na podlagi kriterija neto sedanje vrednosti je investicija ekonomsko upravičena, če je neto sedanja vrednost pozitivna. Pri izračunu finančne neto sedanje vrednosti smo upoštevali investicijske stroške brez davkov z rokom izvedbe in neto prilive za obdobje do Pri izračunu smo uporabili 7% diskontno stopnjo. Le - ta je bila za ekonomsko analizo nižja in sicer v višini 5% v skladu z Metodološkim delovnim dokumentom (Delovni dokument 4, Smernice glede metodologije za izvedbo analize stroškov in koristi, 8/2006). Finančni kazalnik je bil izračunan za posamezni projekt, ekonomski kazalnik pa skupno za skupino projektov. Tabela 14/3: Neto sedanja vrednost v EUR Borovnica Brezovica Cerknica Logatec Pivka Postojna Škofljica Vrhnika Finančna Ekonomska Iz tabele je razvidno, da je pri upoštevanju 7% diskontne stopnje finančna neto sedanja vrednost negativna, medtem ko je ekonomska analiza pokazala, da je ob upoštevanju zunanjih koristi skupine projektov neto sedanja vrednost skupine projektov pozitivna Interna stopnja donosa projekta Interna stopnja donosa je opredeljena kot tista diskontna stopnja, pri kateri se sedanja vrednost donosov investicije izenači s sedanjo vrednostjo investicijskih stroškov. Na podlagi kriterija interne stopnje donosa je investicija ekonomsko upravičena, če je izračunana interna stopnja donosa višja od relevantne diskontne stopnje. 161

168 Pri izračunu finančne interne stopnje donosnosti smo upoštevali investicijske stroške brez davkov z rokom izvedbe in neto prilive za obdobje do 2038, prav tako je bil upoštevan diskontni faktor 7%, ki ga za finančne analize predpisuje Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur.l. RS, št. 60/2006, 54/2010). Pri izračunu ekonomske interne stopnje donosnosti smo upoštevali 5% diskontni faktor ter vrednosti brez davkov. Finančni kazalnik je bil izračunan za posamezni projekt, ekonomski kazalnik pa skupno za skupino projektov. Tabela 14/4: Interna stopnja donosa v % Borovnica Brezovica Cerknica Logatec Pivka Postojna Škofljica Vrhnika Finančna -9,29% -8,25% -4,20% -7,22% -7,12% -6,09% -6,58% -9,51% Ekonomska 12,49% Iz tabele je razvidno, da je finančna interna stopnja donosnosti negativna, medtem ko je ekonomska interna stopnja donosnosti pozitivna, kar pomeni, da je družba na boljšem, če se skupina projektov izvede Relativna neto sedanja vrednost in/ali količnik relativne koristnosti projekta Količnik relativne koristnosti je opredeljen kot razmerje med sedanjo vrednostjo vseh koristi in sedanjo vrednostjo stroškov. Pove, kolikšen je donos na enoto stroškov. Na podlagi kriterija količnika relativne koristnosti je investicija ekonomsko upravičena, če je le-ta večji od 1. Tabela 14/5: Količnik relativne koristnosti Borovnica Brezovica Cerknica Logatec Pivka Postojna Škofljica Vrhnika Finančna 0,34 0,30 0,48 0,37 0,31 0,65 0,25 0,48 Ekonomska 1,59 162

169 15. ANALIZA TVEGANJ IN ANALIZA OBČUTLJIVOSTI Analiza občutljivosti Namen analize občutljivosti je pridobiti trdnost projekta s pomočjo kazalnikov donosnosti. Prvi del (analiza občutljivosti) je usmerjen k identifikaciji ključnih spremenljivk in njihovega potencialnega vpliva na spremembo kazalnikov donosnosti. Drugi del (analiza tveganja) je usmerjen k ocenjevanju verjetnosti nastanka teh sprememb kazalnikov s pomočjo povprečne sredine in standardnega odklona. Pomembni pokazatelji donosnosti za analizo občutljivosti so finančna neto sedanja vrednost s pomočjo skupnosti (FNP/K) ter ekonomska neto sedanja vrednost (ENPV). Pri analizi občutljivosti ugotavljamo vplive sprememb potencialnih kritičnih faktorjev (spremenljivk) na rezultate, podane v finančni analizi. Cilj analize tveganja, ki smo jo opravili v nadaljevanju, je opredelitev kritičnih spremenljivk. Identifikacija glavnih spremenljivk: kalkulacija vrednosti kazalnikov donosnosti po spremembi +/- 1% v naslednjih spremenljivkah: a. investicijski stroški b. prihodki c. operativni in vzdrževalni stroški Tabela 15/1: Analiza občutljivosti Projekt št. 1: Kanalizacija in centralna čistilna naprava v občini Borovnica +1% -1% +1% -1% +1% -1% Kriterij Brez spremembe Investicijska Investicijska Obratovalni Obratovalni Prihodki Prihodki vrednost vrednost stroški stroški FNPV Projekt št. 2: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Brezovica +1% -1% +1% -1% +1% -1% Kriterij Brez spremembe Investicijska Investicijska Obratovalni Obratovalni Prihodki Prihodki vrednost vrednost stroški stroški FNPV Projekt št. 3: Centralna čistilna naprava v občini Cerknica +1% -1% +1% -1% +1% -1% Kriterij Brez spremembe Investicijska Investicijska Obratovalni Obratovalni Prihodki Prihodki vrednost vrednost stroški stroški FNPV Projekt št. 4: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Logatec +1% -1% +1% -1% +1% -1% Kriterij Brez spremembe Investicijska Investicijska Obratovalni Obratovalni Prihodki Prihodki vrednost vrednost stroški stroški FNPV Projekt št. 5: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Pivka +1% -1% +1% -1% +1% -1% Kriterij Brez spremembe Investicijska Investicijska Obratovalni Obratovalni Prihodki Prihodki vrednost vrednost stroški stroški FNPV

170 Projekt št. 6: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Postojna +1% -1% +1% -1% +1% -1% Kriterij Brez spremembe Investicijska Investicijska Obratovalni Obratovalni Prihodki Prihodki vrednost vrednost stroški stroški FNPV Projekt št. 7: Kanalizacija v občini Škofljica +1% -1% +1% -1% +1% -1% Kriterij Brez spremembe Investicijska Investicijska Obratovalni Obratovalni Prihodki Prihodki vrednost vrednost stroški stroški FNPV Projekt št. 8: Kanalizacija in centralna čistilna naprava v občini Vrhnika +1% -1% +1% -1% +1% -1% Kriterij Brez spremembe Investicijska Investicijska Obratovalni Obratovalni Prihodki Prihodki vrednost vrednost stroški stroški FNPV Skupina projektov: Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice +1% -1% +1% -1% +1% -1% Kriterij Brez spremembe Investicijska Investicijska Obratovalni Obratovalni Prihodki Prihodki vrednost vrednost stroški stroški ENPV Tabela 15/2: Odstotne spremembe neto sedanje vrednosti FNPV FNPV FNPV FNPV FNPV Projekt št. 1 Projekt št. 2 Projekt št. 3 Projekt št. 4 Projekt št. 5 +1% -1% +1% -1% +1% -1% +1% -1% +1% -1% Investicijska vrednost -1,11% 1,11% -1,10% 1,10% -1,07% 1,07% -1,12% 1,12% -1,03% 1,03% Prihodki 0,53% -0,53% 0,45% -0,45% 0,84% -0,84% 0,58% -0,58% 0,44% -0,44% Obratovalni stroški -0,43% 0,43% -0,33% 0,33% -0,80% 0,80% -0,38% 0,38% -0,28% 0,28% FNPV FNPV FNPV ENPV Projekt št. 6 Projekt št. 7 Projekt št. 8 Skupina projektov +1% -1% +1% -1% +1% -1% +1% -1% Investicijska vrednost -1,09% 1,09% -1,11% 1,11% -1,12% 1,12% -1, 80 1,08 Prihodki 1,80% -1,80% 0,27% -0,27% 0,88% -0,88% 0,84-0,84 Obratovalni stroški -1,75% 1,75% -0,18% 0,18% -0,70% 0,70% -0,55 0,55 Iz zgornje tabele je razvidno, da ima največji značilni vpliv na spremembo finančne in ekonomske neto sedanje vrednosti sprememba investicijske vrednosti posameznega projekta, razen pri projektu št. 6 občine Postojna, kjer ima največji značilni vpliv na spremembo finančne neto sedanje vrednosti sprememba prihodkov. Kot kritične spremenljivke so opredeljene tiste, katerih ±1% sprememba spremenljivke se odraža v več kot 5% spremembi finančne in ekonomske neto sedanje vrednosti. Rezultati, prikazani v spodnjih tabelah, opredeljujejo, da nobena od opazovanih spremenljivk ni kritična. 164

171 Tabela 15/3: Določitev kritičnih spremenljivk FNPV Projekt št. 1 +1% -1% Kritična spremenljivka Investicijska vrednost -1,11% 1,11% NE Prihodki 0,53% -0,53% NE Obratovalni stroški -0,43% 0,43% NE Projekt št. 2 Investicijska vrednost -1,10% 1,10% NE Prihodki 0,45% -0,45% NE Obratovalni stroški -0,33% 0,33% NE Projekt št. 3 Investicijska vrednost -1,07% 1,07% NE Prihodki 0,84% -0,84% NE Obratovalni stroški -0,80% 0,80% NE Projekt št. 4 Investicijska vrednost -1,12% 1,12% NE Prihodki 0,58% -0,58% NE Obratovalni stroški -0,38% 0,38% NE Projekt št. 5 Investicijska vrednost -1,03% 1,03% NE Prihodki 0,44% -0,44% NE Obratovalni stroški -0,28% 0,28% NE Projekt št. 6 Investicijska vrednost -1,09% 1,09% NE Prihodki 1,80% -1,80% NE Obratovalni stroški -1,75% 1,75% NE Projekt št. 7 Investicijska vrednost -1,11% 1,11% NE Prihodki 0,27% -0,27% NE Obratovalni stroški -0,18% 0,18% NE Projekt št. 8 +1% -1% Investicijska vrednost -1,12% 1,12% NE Prihodki 0,88% -0,88% NE Obratovalni stroški -0,70% 0,70% NE Skupina projektov ENPV Investicijska vrednost -1, 80 1,08 NE Prihodki 0,84-0,84 NE Obratovalni stroški -0,55 0,55 NE Analiza tveganj Analiza tveganja predstavlja metodo za določanje verjetnosti ali možnosti za pojav nevarnih dogodkov ter možne posledice. Koncept verjetnostne analize tveganja se uporablja za označitev okoljskih vplivov, njihova pojavnost v naravi s kakršno koli stopnjo natančnosti ni lahko predvidljiva. Analiza tveganja temelji na analizi občutljivosti in vključuje kritične spremenljivke. V našem primeru kritičnih spremenljivk ni, zato smo analizo tveganja za posamezni projekt pripravili za ključno spremenljivko tj. investicijsko vrednost oz. pri projektu št. 6 za prihodke. Uporabljena je bila Monte Carlo analiza. To je metoda naključnih vrednosti vseh spremenljivk (z upoštevanjem normalne porazdelitve med minimalno in maximalno možno vrednostjo) ob visokem številu ponovitev z namenom ugotovitve verjetnosti nastanka. Pri tem se uporablja iz verjetnostnih porazdelitev naključno izbrane vhodne vrednosti, z namenom, da se izračuna porazdelitev možnih rezultatov. 165

172 Rezultati Monte Carlo analize v primeru opazovanja spremembe investicijske vrednosti. Projekt št. 1: Kanalizacija in centralna čistilna naprava v občini Borovnica Glede na izračun simulacije obstaja 90% verjetnost, da bo finančna neto sedanja vrednost med EUR in EUR, ob predpostavki, da bodo investicijski stroški porazdeljeni normalno. Graf 15/1: Monte Carlo analiza pri finančni analizi za projekt št. 1 Projekt št. 2: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Brezovica Glede na izračun simulacije obstaja 90% verjetnost, da bo finančna neto sedanja vrednost med EUR in EUR, ob predpostavki, da bodo investicijski stroški porazdeljeni normalno. Graf 15/2: Monte Carlo analiza pri finančni analizi za projekt št

173 Projekt št. 3: Centralna čistilna naprava v občini Cerknica Glede na izračun simulacije obstaja 90% verjetnost, da bo finančna neto sedanja vrednost med EUR in EUR, ob predpostavki, da bodo investicijski stroški porazdeljeni normalno. Graf 15/3: Monte Carlo analiza pri finančni analizi za projekt št. 3 Projekt št. 4: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Logatec Glede na izračun simulacije obstaja 90% verjetnost, da bo finančna neto sedanja vrednost med EUR in EUR, ob predpostavki, da bodo investicijski stroški porazdeljeni normalno. Graf 15/4: Monte Carlo analiza pri finančni analizi za projekt št. 4 Projekt št. 5: Kanalizacija in čistilna naprava v občini Pivka Glede na izračun simulacije obstaja 90% verjetnost, da bo finančna neto sedanja vrednost med EUR in EUR, ob predpostavki, da bodo investicijski stroški porazdeljeni normalno. 167