DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKI VIDIKI DELOVANJA SODIŠČ

Size: px
Start display at page:

Download "DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKI VIDIKI DELOVANJA SODIŠČ"

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKI VIDIKI DELOVANJA SODIŠČ Kandidatka: Tamara Prašnikar Študentka izrednega študija Številka indeksa: Program: visokošolski strokovni Študijska smer: finance in bančništvo Mentor: Dr.Duško Uršič Litija, november 2007

2 2 PREDGOVOR Sodna funkcija, ki jo opravlja sodstvo, je poleg izvršilne in zakonodajne ena izmed treh funkcij oblasti, ki skrbi za pravni red v državi. Med osnovne naloge sodnega sistema sodi odločanje o pravicah in dolžnostih državljanov v konkretnih primerih ter odločanje v obtožbah zoper njih. Slovenska ustava zahteva, da so vsa sodišča nepristranska, neodvisna in ustanovljena z zakonom, sodniki pa morajo odločati neodvisno in so vezani le na ustavo in zakon. Sodni sistem v Sloveniji je sestavljen iz dveh vrst sodišč: splošnih in specializiranih. Med splošnimi sodišči so za sojenje na prvi stopnji pristojna okrajna sodišča za manj zahtevne zadeve in okrožna sodišča za bolj zahtevne zadeve. Na drugi stopnji odločajo višja sodišča, na vrhu piramide splošnih sodišč pa stoji vrhovno sodišče, ki je najvišje sodišče v državi. K specializiranim sodiščem uvrščamo delovno in socialno sodišče ter upravno sodišče. Razprave o stanju v slovenski družbi in gospodarstvu pogosto potekajo v smeri, da velik del problemov izhaja iz neučinkovitosti sodnih postopkov, da je pravni red zaradi neučinkovitosti le-teh pogosto razpadel in da Slovenija ni pravna država. Trditve o neučinkovitosti pravosodja nemalokrat spremljajo dokazovanja, podprta z mnogimi primeri večletnih zamud in velike gospodarske škode, ki jo zamude povzročajo. Ocene o neučinkovitosti sodnih postopkov pa redkeje spremljajo odgovori na vprašanja, kaj je vzrok za takšno stanje, v katerem si vsi prizadevajo, da bi pravosodni sistem izboljšali. Predstavljene statistične ugotovitve v diplomski nalogi kažejo pravo nasprotje, da je delo sodišč dobro, kajti vsi zaostanki niso sodni zaostanki zaradi razlogov s strani sodišč. Določene zadeve lahko trajajo nadpovprečno dolgo zaradi obsežnosti (veliko število prič, težko dostopne listine in podobno) in zahtevnosti zadeve, večkrat pa tudi same stranke začasno ustavijo delo sodišč (pasivnost ali prevelika aktivnost). Sodni zaostanki so se na slovenskih sodiščih začeli kopičiti v zadnjih desetih letih in tako prerasli mejo, ob kateri še lahko rečemo, da imamo pregled nad stanjem, predvsem pa, da je stanje obvladljivo. Programov za odpravo je bilo že kar nekaj, vendar ni še nobeden učinkoviteje posegel v njihovo odpravo. Trenutno se najintenzivneje izvaja projekt Lukenda, katerega učinke bo pokazal čas, nedvomno pa so v njem zasnovane poteze, ki bi lahko omogočile izboljšanje stanja (prilagojena zakonodaja, informatizacija sodišč, izboljšanje prostorskih pogojev in delovanja sodišč). Sodne zaostanke je mogoče zmanjšati tudi z alternativnim reševanjem sporov. Med glavne načine, ki se izvajajo v Sloveniji, spadajo arbitraža, mediacija in v širšem smislu aktivnost sodišča v smeri spodbujanja sodnih poravnav. Državna uprava in znotraj nje sodstvo, mora zgraditi institucionalni okvir, ki bo zagotavljal opravljanje sedanjih in novih nalog na transparenten način in bo omogočal doseganje zastavljenih ciljev, ki morajo biti jasno opredeljeni in merljivi. Upravljanje države mora postati bolj odprto in odgovorno do uporabnikov. Država mora zato zagotoviti učinkovito izvajanje storitev z ustreznimi in ustrezno izobraženimi kadri, v primernem delovnem okolju in s pomočjo ustrezno podprtimi informacijskimi sistemi na vseh nivojih sodstva.

3 3 Na ministrstvu za pravosodje so se odločili za popolno prenovo informacijsko komunikacijske tehnologije pri pravosodnih organih. Pravosodni organi naj bi se tako informatizirali do stopnje, ki bo primerljiva z informatizacijo v upravah držav Evropske unije. Znotraj projekta e-pravosodje, bo tekel podprojekt e-sodišče, katerega cilj je popolna odprava papirnega poslovanja na sodiščih ter dostopnost vseh informacij po elektronski poti.

4 4 KAZALO: 1. UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen, cilji in osnovne trditve Predpostavke in omejitve raziskave Uporabljene metode raziskovanja 7 2. VRSTE SODIŠČ Sodišča splošne pristojnosti Okrajna sodišča Okrožna sodišča Višja sodišča Vrhovno sodišče Specializirana sodišča Delovno in socialno sodišče Upravno sodišče Posebni primeri sodišč Računsko sodišče Ustavno sodišče NOTRANJA ORGANIZACIJA SODIŠČ Organizacijske enote Organizacija sodnikov in sodnega osebja TEŽAVE PRI DELOVANJU SODIŠČ Analiza sodnih zaostankov na sodiščih Gibanje zadev na sodiščih ORGANIZACIJSKA IZHODIŠČA ZA UČINKOVITO DELO SODIŠČ Projekt Lukenda Program dela in ukrepov projekta Lukenda 29

5 Doseženi cilji projekta Lukenda v letu 2006 in planirani cilji v letu Sistem nagrajevanja sodnikov Alternativno reševanje sporov Mediacija Arbitraža Projekt modernizacije pravosodnega sistema oz. projekt e-pravosodja Elektronski vpisniki in elektronski spisi Lukenda e-plus Sodne vloge (in odločbe) v elektronski obliki Spletna mediacija SKLEP POVZETEK/ABSTRACT 43 SEZNAM LITERATURE / VIROV 45

6 6 1. UVOD 1.1. Opredelitev področja in opis problema Organizacija državne oblasti izhaja iz temeljnega načela državne ureditve, po katerem se oblast deli na: zakonodajno, izvršilno in sodno. V skladu s tem načelom se vse tri veje oblasti med seboj nadzorujejo, omejujejo, pa tudi sodelujejo. Sodna funkcija je v razmerju do zakonodajne funkcije bližje izvršilni, saj izvršuje zakone, ki se izdajajo v okviru zakonodajne funkcije. Sodno funkcijo opravljajo posebni državni organi sodišča, znotraj njih pa jo izvajajo sodniki, ki opravljajo svoje delo neodvisno v skladu z zakoni in ustavo. Sodni sistem v Sloveniji je sestavljen iz dveh vrst sodišč: splošnih in specializiranih. Med splošnimi sodišči so za sojenje na prvi stopnji pristojna okrajna in okrožna sodišča, pristojnost med njimi pa se deli glede na vsebino posameznega spora ter višje in vrhovno za sojenje na drugi stopnji, specializirana pa delovno in socialno ter upravno sodišče. Osrednji problem sodišč v Sloveniji so danes zelo pereči sodni zaostanki. Kljub raznim programom, ki naj bi pomagali odpraviti sodne zaostanke, državljanom Slovenije še vedno v veliki meri ni omogočena ustavna pravica sodnega varstva v razumnem roku, ki ima hkrati tudi naravo temeljne človekove pravice in ustavne kategorije. Vladi in Vrhovnemu sodišču ostaja na temo odprave sodnih zaostankov odprtih še veliko vprašanj, na katere bo potrebno v relativno kratkem času najti ustrezne odgovore. Gre za vprašanja povprečne storilnosti sodišč in sodnega osebja, izobraževanja in kadrovanja, ustreznih sprememb zakonodaje na posameznih področjih, pa vse do vprašanja informatizacije sodne uprave in do ustreznega nagrajevanja sodnikov ter sodnega osebja z ustreznim plačnim sistemom Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomske naloge je, da preko analize sodnih zaostankov sodišč v Sloveniji uvidimo, da so na področju pravosodja potrebne korenite spremembe. Izvedba le-teh pa mora biti izredno premišljena in po korakih. Cilj diplomske naloge je prikazati, da je uspešno poslovanje sodišč in upad sodnih zaostankov mogoč le ob hkratnem spreminjanju zakonodaje in uvajanju sprememb v vseh segmentih njihovega poslovanja. Te spremembe se kažejo v smeri vzpostavitve drugačnega upravljanja in vodenja sodišč in v prenovi poslovnih procesov, vpeljavi informatizacije in v sami kakovosti sodnih storitev, ki jih lahko omogoča le ustrezno izobražen in motiviran kader Predpostavke in omejitve raziskave Pred sodišča se postavljajo vse večje zahteve po večji učinkovitosti in odzivnosti ter potrebi po iskanju bolj fleksibilnih in odzivnih modelov upravljanja in vodenja sodišč, ki so postala strateški izziv sodstva. Z učinkovitim upravljanjem in vodenjem sodišč se želi vplivati na spremembe v njihovem poslovanju, pospešiti informatizacijo, doseči večjo

7 7 učinkovitost, obseg in kakovost dela ter obvladovati stroške, v ospredje pa je potrebno uvrstiti tudi ravnanje z ljudmi, ki so temelj učinkovitega delovanja vseh procesov. Ključni dejavnik upravljanja in vodenja so transparentnost, način vodenja z razdelitvijo nalog in pristojnosti. V diplomskem delu bom najprej predstavila organiziranost sodišč v Sloveniji, z vidika vrst sodišč in njihovih pristojnosti, sledi opis del zaposlenih in organizacijskih enot, nato pa opredelitev učinkovitosti sodišč, razsežnosti težav s sodnimi zaostanki, njihove vzroke in rešitve ob realizaciji programov za odpravo sodnih zaostankov Uporabljene metode raziskovanja Podatki iz diplomske naloge temeljijo na proučevanju teoretične podlage, pridobljene z zakonodaje, s tekočih informacijah svetovnega spleta, razpoložljivih knjig, katerih je v knjižnicah na to temo zelo malo, časopisov ter podatkov pridobljenih na podlagi dela na tem področju.

8 8 2. VRSTE SODIŠČ Sodišča so po svoji funkciji varuhi pravnega reda, zakonitosti in pravic vseh subjektov, so neodvisna od organov državne uprave, ki jim ne smejo dajati navodil za sojenje, saj so vezana le na ustavo in zakone. Sodišče je opredeljeno kot državni organ, pristojen za izvajanje sodne oblasti in za izvrševanje sodnih odločb. Sodišča izvršujejo odločbe sodišč v zadevah neposredno, odločbe drugih državnih organov pa, če tako določa zakon. Pravnomočno odločbo sodne oblasti mora spoštovati vsaka fizična in pravna oseba v Sloveniji. (Uradni list RS Zakon o sodiščih 100/05) Ustava v 126. členu določa, da so ureditev in pristojnosti sodišč določene z zakoni. To pomeni, da v organizacijo in pristojnosti sodišč lahko posega le zakonodajna veja oblasti (državni zbor), ne more pa v ta vprašanja posegati noben organ izvršilne veje oblasti, torej niti vlada niti ministrstva. V Republiki Sloveniji organizacijo sodišč določajo Zakon o sodiščih (Uradni list RS /05), podzakonski akt Sodni red (Uradni list RS /1995), Zakon o sodniški službi (Uradni list RS /1994), Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS /2004, 10/2004 in 61/2004) ter Zakon o upravnem postopku (Uradni list RS /97, 70/00, 11/03 in 92/05), ki so temelj ostalim zakonom. Stvarna in krajevna pristojnost sodišč nam pove, v katerih zadevah ima določeno sodišče pravico in dolžnost postopati ter soditi. V zadevah iz svoje sodne pristojnosti si sodišča lahko dajejo medsebojno pravno pomoč. Drugim državnim organom pa dajejo sodišča pomoč z dajanjem podatkov, spisov in listin na vpogled. Sodniki na sodiščih izvajajo sodno oblast v skladu z zakonsko pristojnostjo na sodišču, za katerega so kandidirali in na sodniškem mestu, za katerega so izvoljeni oziroma imenovani.(uradni list RS Zakon o sodiščih. 100/05) Organiziranost slovenskih sodišč temelji zlasti na načelu instančnosti (večstopenjskosti) sodnega odločanja, kot organizacijski posledici ustavne pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). To pomeni, da sodišča praviloma odločajo na več stopnjah. Sodišče višje stopnje lahko pri odločanju na podlagi vloženega pravnega sredstva (pritožbe) usmerja mnenje sodišča nižje stopnje (spremeni ali razveljavi odločbo sodišča nižje stopnje). Sodnik sodišča nižje stopnje je pri odločanju v zadevi neodvisen v razmerju do sodišča višje stopnje, ki je v konkretni zadevi že izrazilo svoje pravno mnenje. Sodišče višje stopnje lahko zahteva od sodišča nižje stopnje na svojem območju podatke, ki so potrebni za proučitev posameznih vprašanj, ki se pojavljajo pri njihovem delu. V pretekli ustavnopravni ureditvi smo poznali razlikovanja med rednimi in samoupravnimi sodišči. K rednim so se štela temeljna sodišča, višja sodišča in Vrhovno sodišče Republike Slovenije, k samoupravnim pa sodišča združenega dela (splošna in posebna ter drugostopenjsko) in nekatera druga samoupravna sodišča (arbitraže, poravnalni sveti). Danes v Republiki Sloveniji na prvi stopnji odločajo okrajna in okrožna sodišča, na drugi pa višja sodišča. Okrajnih sodišč je 44, okrožnih pa 11. V Sloveniji so 4 višja sodišča. O izrednih pravnih sredstvi praviloma odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki v

9 9 nekaterih primerih odloča na tretji stopnji. (Uradni list RS Zakon o sodiščih. 100/05) Shema 1: Organizacija in sestava sodišč-organigram Vir: Ministrstvo za pravosodje Sodna statistika Ljubljana 2.1. Sodišča splošne pristojnosti Med sodišča s splošno pristojnostjo se štejejo: - okrajna sodišča, - okrožna sodišča, - višja sodišča in - Vrhovno sodišče Okrajna sodišča Na okrajnih sodiščih vodi postopek in sodi oziroma odloča sodnik posameznik. Pristojna so: 1. v kazenskih zadevah za: sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih, za katera je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do treh let, razen v zadevah kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, storjenih s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja, opravljanje preiskovalnih dejanj glede kaznivih dejanj iz prejšnje alineje in za opravljanje raznih drugih zadev

10 10 2. v civilnih zadevah za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji v: premoženjskih sporih, če vrednost spornega zahtevka ne presega dveh milijonov tolarjev (8345,85 evrov) in če zakon ne določa pristojnosti okrožnega sodišča, civilnih sporih ne glede na vrednost spornega predmeta, če gre za spore zaradi motenja posesti, spore glede služnosti ali realnih bremen, spore iz najemnih ali zakupnih razmerij ter spore o zakonitem preživljanju, če se ne rešujejo skupaj z zakonskimi spori ali skupaj s spori o ugotavljanju ali izpodbijanju očetovstva, zapuščinskih in drugih nepravdnih zadevah, izvršilnih zadevah, 3. za zadeve o prekrških, 4. za opravljanje zadev pravne pomoči, 5. za vodenje zemljiške knjige in 6. za sojenje oziroma odločanje v drugih zadevah. (European Judicial Netvork in civil and commercial matters. European Commission.(2006).Organisation of justice - Slovenia. [online]. Dostopno na : en. htm. [ ]) Slika 1: Slovenska sodišča Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije. (2007). Pristojnosti VS RS. Slovenska sodišča. [online]. Dostopno na: [ ] Okrožna sodišča Okrožna sodišča so pristojna: 1. v kazenskih zadevah za: sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih, za katera niso pristojna okrajna sodišča, opravljanje preiskave oziroma preiskovalnih dejanj glede kaznivih dejanj iz prejšnje alineje, opravljanje predhodnega postopka in sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih mladoletnikov, odločanje na prvi stopnji o izvršitvi kazenske sodbe tujega sodišča,

11 11 izvrševanje kazenskih sodb okrajnih sodišč, odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine, odločanje v zunajobravnavnem senatu in opravljanje nadzorstva glede zakonitega in pravilnega ravnanja z obsojenci ter nadzorstva nad priporniki 1. v civilnih zadevah za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji v: premoženjskih in drugih civilnopravnih sporih, za katere niso pristojna okrajna sodišča, sporih iz družinskih razmerij, razen v sporih o preživljanju, gospodarskih sporih, priznanju tujih sodnih odločb, zadevah prisilne poravnave in stečaja ter likvidacije, ter v sporih v zvezi z njimi, sporih o pravicah intelektualne lastnine 3. za opravljanje zadev pravne pomoči in za opravljanje mednarodne pravne pomoči, 4. za vodenje sodnega registra ter 5. za sojenje oziroma odločanje v drugih zadevah. (Ministrstvo za pravosodje Sodna statistika Ljubljana) Okrožno sodišče, katerega sodno območje obsega tudi teritorialno morje Slovenije, je poleg navedenih zadev pristojno tudi za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji v vseh sporih, ki se nanašajo na ladje in plovbo po morju ter sporih, v katerih se uporablja pomorsko pravo, glede izkoriščanja morja in morskega dna ter za odločanje o vpisih v register ladij. V teh zadevah vodi postopek in sodi oziroma odloča sodnik posameznik, v posebnih primerih pa sodi senat. Kadar zakon določa, da v zadevah odloča senat, le-tega sestavljajo sodnik kot predsednik senata in dva sodnika porotnika kot člana senata. Za sodnika porotnika je lahko imenovan državljan Slovenije, ki je dopolnil 30 let in ni bil sodno kaznovan ter je zdravstveno in osebnostno primeren za udeležbo pri izvajanjih sodne oblasti in aktivno obvlada slovenski jezik. Kadar zakon določa, da odloča petčlanski senat, le-tega sestavljajo en sodnik kot predsednik senata ter en sodnik in trije sodniki porotniki kot člani senata. (Fakulteta za organizacijske vede. Dr.Drago Mežnar Str.10-20) Višja sodišča Višja sodišča so pristojna za: - sojenje oziroma odločanje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč s svojega območja, - odločanje v sporih o pristojnosti med okrajnimi oziroma okrožnimi sodišči s svojega območja in o prenosu pristojnosti na drugo okrajno oziroma okrožno sodišče in - opravljanje drugih zadev. Višje sodišče sodi oziroma odloča v zadevah iz prvih dveh alinej v senatu, ki ga sestavlja en sodnik kot predsednik senata, sodnik- poročevalec in sodnik- član senata. V zadevah iz tretje alineje pa odloča sodnik posameznik. (Vrhovno sodišče RS. (2007). Pristojnosti VS RS.[online]. Dostopno na: [ ])

12 Vrhovno sodišče Vrhovno sodišče Republike Slovenije ima sedem oddelkov: - kazenski oddelek, - civilni oddelek, - gospodarski oddelek, - delovni in socialni oddelek, - upravni oddelek, - evidenčni oddelek in - oddelek za mednarodno sodelovanje. Število sodnikov na Vrhovnem sodišču določa Sodni svet. Predvidenih je 37 sodniških mest in mesto predsednika. Na Vrhovnem sodišču dela tudi 9 sodnikov okrajnih in okrožnih sodišč, ki jih na to mesto, z njihovo privolitvijo, dodeli Sodni svet. Nekateri od teh sodnikov sodelujejo pri delu senatov (vendar brez pravice do glasovanja), drugi pa na evidenčnem oddelku, kjer se ukvarjajo večinoma z evidenco sodne prakse ter informacijsko podporo dela sodišč. Število ostalega osebja na Vrhovnem sodišču (vključno s centrom za informatiko in centrom za izobraževanje in informiranje ter finančnim oddelkom, ki pripravlja predloge potrebnih finančnih sredstev in razporeditev le-teh k končnim uporabnikom), je določeno 62 zaposlenih z odredbo Ministra za pravosodje. Vrhovno sodišče je pristojno za odločanje o pritožbah zoper odločbe višjih sodišč, ter v upravnih postopkih: - za odločanje na prvi stopnji v upravnih in računsko upravnih sporih, izrednih pravnih sredstvih (že pravnomočne zadeve), - o zakonitosti aktov volilnih organov za volitve v državni zbor, državni svet in volitve predsednika države, - sporih, ki se nanašajo na zakonitosti kandidiranja, izvolitve, imenovanja in razrešitve, - v sporu o pristojnosti med upravnim in drugimi sodišči. Vrhovno sodišče odloča v senatu treh sodnikov ali v senatu petih sodnikov. O pravnem sredstvu zoper odločbo, izdano v senatu petih sodnikov, odloča Vrhovno sodišče v senatu sedmih sodnikov. Na občni seji Vrhovnega sodišča, katero sestavljajo vsi sodniki tega sodišča: - se sprejemajo pravna mnenja o vprašanjih, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov in pravna mnenja o vprašanjih sodne prakse, - odloča se o pobudah za izdajo ali spremembo zakona, - sprejema letni razpored sodnikov, - določa način spremljanja sodne prakse na sodiščih in - opravlja druge zadeve iz pristojnosti Vrhovnega sodišča. (Network of the presidents of the supreme judicial courts of the EU. (2007). [online] Dostopno na: [ ] )

13 Specializirana sodišča Delovno in socialno sodišče Na specializiranih sodiščih, ustanovljenih za zadeve, ki se nanašajo na določena pravna področja, se odloča v okviru pristojnosti, ki je z zakonom izrecno določena. Takšen primer je Zakon o delavnih in socialnih sodiščih, ki opredeljuje: spore glede izplačila odškodnine izumitelju, spore v delovnem razmerju, itd. Omenjeni zakon ureja pristojnost in organizacijo delovnih in socialnih sodišč ter postopke, po katerih ta sodišča odločajo v delovnih sporih in sporih s področij socialne varnosti. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je kot edino pristojno za sojenje in odločanje v vseh sporih med delodajalci in delavci v zvezi z izumi, oblikami teles, slikami ali risbami in tehničnimi izboljšavami. Sodišča prve stopnje sodijo kot delovna sodišča na sedežu sodišča in tudi na zunanjih oddelkih, če ima stranka prebivališče na tem območju in če se tako postopek lahko opravi z manjšimi stroški. Delovna in socialna sodišča kot specializirana sodišča so pristojna za odločanje v individualnih in kolektivnih delovnih sporih ter v socialnih sporih: - za individualne delovne spore se štejejo na primer spori o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja, o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, spori iz pogodb o delu za opravljanje začasnih oziroma občasnih del - kolektivni delovni spori so na primer spori med strankami kolektivne pogodbe ali med strankami kolektivne pogodbe in drugimi osebami o obstoju ali neobstoju kolektivne pogodbe in o njenem izvrševanju, o medsebojni skladnosti kolektivnih pogodb in skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom, o zakonitosti stavke, spori ki izvirajo iz zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju - kot socialni spori pa se štejejo spori s področij socialne varnosti na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na področju zdravstvenega zavarovanja, na področju zavarovanja in na področju družinskih ter socialnih prejemkov. (povzeto po: Uradni list RS Zakon o delovnih in socialnih sodiščih 61/2004) Kadar v individualnih delovnih sporih in socialnih sporih sodi sodišče prve stopnje v senatu, je senat sestavljen iz enega sodnika, ki je predsednik senata, in dveh sodnikov porotnikov, od katerih je eden izvoljen z liste kandidatov delavcev, drugi pa z liste kandidatov delodajalcev. Kadar v kolektivnih delovnih sporih sodi sodišče prve stopnje v senatu, je senat sestavljen iz enega sodnika, ki je predsednik senata, in štirih sodnikov porotnikov, od katerih sta dva izvoljena z liste kandidatov delavcev in dva z liste kandidatov delodajalcev.(povzeto po: Uradni list RS Zakon o delovnih in socialnih sodiščih 61/2004) O pritožbah zoper odločbe sodišč prve stopnje odloča višje delovno in socialno sodišče v senatu treh sodnikov. O reviziji in zahtevi za varstvo zakonitosti zoper odločbe delovnih in

14 14 socialnih sodišč pa odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije. (European Judicial Netvork in civil and commercial matters. European Commission.(2006). Organisation of justice - Slovenia. [online]. Dostopno na: justice_sln_en.htm. [ ] ) Upravno sodišče Upravno sodišče odloča o zadevah z upravnega področja. Sedež ima v Ljubljani in sodi na svojem sedežu ter na zunanjih oddelkih, glede na prebivališče oziroma sedež tožnika. Na sedežu Upravnega sodišča v Ljubljani sodišče sodi v zadevah azila, varstva konkurence in v davčnih zadevah, razen v zadevah dohodnine in v zadevah po zakonu o davkih občanov. Upravno sodišče odloča v senatu treh sodnikov, po sodniku posamezniku pa: - če vrednost spora ne presega evrov, pa ne gre za pomembno pravno vprašanje, - če gre za procesne sklepe, - če gre za enostavno dejansko in pravno stanje ali - če ima akt bistvene pomanjkljivosti. (Kobler Gorazd 2004, str.14) 2.3. Posebni primeri sodišč Računsko sodišče Ustava RS predvideva posebno vrsto kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe. Kot najvišji organ te kontrole je računsko sodišče. V razmerju do drugih državnih organov je samostojen in neodvisen državni organ, kar pomeni, da je pri svojem delu vezano le na ustavo in zakon. S tem naj bi bila zagotovljena neodvisnost pri nadzoru porabe javnih financ in pri reviziji vseh subjektov javnega financiranja. Računsko sodišče, čeprav ima v nekaterih elementih podoben položaj (samostojnost, neodvisnost, nezdružljivost funkcije članov ) kot sodišče, se ne uvršča med sodstvo, saj je vodenje in kontrola javnih financ sestavina izvršilne oziroma upravne oblasti, kamor spada tudi kontrola dejavnosti. Zato sam naziv ni posrečen, saj ne gre za sodišče, ampak bolj za revizijski organ. (Kukec 2002, str.521) Ustavno sodišče Ustavno sodišče je sicer povezano z rednim sodstvom, vendar ni del njega. Glavni nalogi ustavnega sodišča sta varstvo človekovih pravic ter varstvo ustavnosti in zakonitosti predpisov. Kršitve človekovih pravic s posamičnimi akti državnih organov (odločbe, sklepi ) ustavno sodišče ugotavlja potem, ko so bila izčrpana vsa pravna sredstva in vedno na pobudo oškodovanca ali druge osebe, ki izkaže pravni interes. Če ugotovi, da je do kršitve res prišlo, običajno zadevo vrne v sojenje na prvo stopnjo, izjemoma pa lahko odloči tudi samo. Tudi v primeru protiustavnih ali protizakonitih predpisov lahko ustavno sodišče deluje le na pobudo ali na zahtevo pristojnih predlagateljev, takšen predpis pa lahko razveljavi ali odpravi.

15 15 Ustavnih sodnikov je 9 in vsi so priznani pravni strokovnjaki, ki jih na predlog predsednika države izvoli državni zbor. Njihov mandat je omejen na 9 let, funkcijo pa lahko vsak opravlja samo enkrat. (Rtvslo.(2007). 26. januar Kako je organizirano slovensko sodstvo.[online]. 14 odstavkov. Dostopno na: rnews&op=sections&func =read&c_menu=1&c_id= [ ] )

16 16 3. NOTRANJA ORGANIZACIJA SODIŠČ Ključni dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje organiziranosti so: okolje (ekonomsko, domače, mednarodno, politično), tehnologija in informacijski sistem. Organiziranost se mora prilagajati potrebam in zahtevam okolja. Nič ni stalnega, razen sprememb (Hellriegel Don, Slocum John W. 1992, str.366), kar se predvsem zadnja leta zavedajo tudi sodišča. Zadeve sodne uprave opravlja predsednik oziroma predstojnik na okrajnem sodišču, izvrševanje zadev sodne uprave na okrožnih, višjih sodiščih in na vrhovnem sodišču pa izvaja sekretar sodišča pod nadzorstvom predsednika sodišča. Zadeve sodne uprave obsegajo zlasti: - notranjo organizacijo sodišča, - obveščanje javnosti, - organizacijo poslovanja sodišča, - skrb, da se delo na sodišču opravlja pravilno in pravočasno, - statistično-evidenčno službo, - poročanje o problematiki pri delu sodišča, - spremljanje poročanja javnih glasil o delu sodišča, - kadrovsko-personalne zadeve, - finančno in materialno poslovanje, - upravljanje s sodno zgradbo in nepremičninami, ki so dodeljene v uporabo sodišču, - skrb in ukrepe za varnost ljudi in premoženja na sodišču. (Uradni list RS Sodni red. 17/1995) 3.1. Organizacijske enote Sodišče ima lahko notranje organizacijske enote: sodne oddelke, sodne pisarne, sodne službe in javne knjige. a. Sodni oddelki Sodišče, z najmanj sedmimi sodniki, lahko organizira oddelke po pravnih področjih (na primer: kazenski oddelek, izvršilni oddelek, oddelek za prekrške ), na katerega so razporejeni najmanj trije sodniki. Sodni oddelek vodi sodnik imenovan vodja oddelka, ki skrbi za tekoče in strokovno delo na oddelku, za racionalno in enakomerno delitev zadev v skladu z vnaprej določenimi pravili o dodeljevanju zadev in letnim razporedom dela sodnega osebja ter opravlja dela, za katera ga pooblasti predsednik sodišča. b. Sodne pisarne Pisarniško delo, potrebno za izvajanje sodne oblasti in za zadeve sodne uprave, je organizirano v skupni sodni pisarni, ki jo vodi vodja pisarne. Glede na obseg dela se lahko za posamezne vrste pisarniškega ali tehničnega dela ali za druga pomožna opravila, sodne pisarne delijo na manjše organizacijske enote, kot so: urad predsednika, oddelčne pisarne,

17 17 pisarna zemljiške knjige, pisarna sodnega registra, pisarna vpisniško evidenčne službe, računovodstvo, sprejem in odprava pisanj, arhiv, strojepisnica, ekonomat in podobno. Njihovo delo nadzoruje sekretar sodišča. Organizacijo sodnih pisarn določi predsednik sodišča, ki je pri tem vezan na sistemizacijo sodišča in zagotovljena finančna sredstva. c. Sodne službe Vrhovno sodišče Republike Slovenije ima v okviru evidenčnega oddelka Center za informatiko, ki skrbi za izvajanje enotne tehnološke podpore poslovanja sodišč ter za pravni in informacijski sistem sodišč. Center vodi sodnik, ki je z letnim razporedom določen za vodenje evidenčnega oddelka. Center za informatiko pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (CIF) zagotavlja za vsa sodišča: tehnološko enotnost opreme (nabava in vzdrževanje) in enotnost programske aplikativne opreme (izvedba, vzdrževanje in dograjevanje). O razporejanju opreme na sodišča odloča na pisni predlog vodje službe za informatiko pristojnega sodišča evidenčni oddelek Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na podlagi predhodnega mnenja direktorja Centra za informatiko pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Višja in okrožna sodišča imajo službo za informatiko. Službo vodi sodnik, ki je z letnim razporedom določen za to delo, pri delu službe pa sodelujejo tudi drugi sodniki in potrebno število strokovnih delavcev. Statistično in evidenčno službo vodi sodišče po navodilih ministrstva, pristojnega za pravosodje in pristojnega statističnega organa za zbiranje in urejanje statističnih podatkov. Vsako sodišče ima strokovno knjižnico, ki je lahko posebna organizacijska enota, in priročne strokovne knjižnice v okviru posameznih sodnih oddelkov. V sodnih zgradbah, kjer so sedeži več sodišč, se lahko organizira skupna strokovna knjižnica. Vrhovno sodišče Republike Slovenije ima Centralno pravosodno knjižnico, ki je strokovno znanstvena, specialna in javna knjižnica za pravno področje. (povzeto po: Uradni list RS Sodni red. 17/1995) d. Javne knjige Okrajno sodišče ima zemljiško knjigo, ki se vodi po posebnih predpisih. Zemljiško knjigo vodi vodja zemljiške knjige pod nadzorstvom predstojnika sodišča ali sodnika, ki je z letnim razporedom določen za to delo. Zemljiška knjiga je pravna evidenca nepremičnin. Vanjo se vpisujejo stvarne pravice na nepremičninah, torej: lastninska pravica, zastavna pravica, služnostna pravica, pravica stvarnega bremena, zakupna pravica, predkupna in odkupna pravica ter prepoved odsvojitve in obremenitve. Okrožno sodišče pa ima sodni register, katerega vodi vodja sodnega registra pod nadzorom določenega sodnika. Tudi sodni register je javna knjiga. Vse pravne osebe in deli pravnih oseb ter fizične osebe, ki opravljajo svojo lastno dejavnost, je potrebno vpisati v sodni register. (povzeto po: Uradni list RS Sodni red. 17/1995)

18 Organizacija sodnikov in sodnega osebja Sodno osebje opravlja delo, določeno z zakoni, sodnim redom in drugimi predpisi. Vrsto in število sodnega osebja določi za posamezno sodišče minister za pravosodje po predhodnem mnenju sodnega sveta. V službi in izven nje se mora vselej vesti tako, da varuje dostojanstvo sodišča, njegovo nepristranost in ugled. Pravico in dolžnost ima, da se strokovno izpopolnjuje v izobraževalnih oblikah. Sodno osebje ne sme sprejemati funkcij ali opravljati drugih dejavnosti, če niso združljive z neodvisnostjo in ugledom sodišča. a. Sodniki in sojenje V sodnih postopkih odloča sodni senat ali posamezen sodnik. V osnovnem sodnem senatu sta poleg profesionalnega sodnika še dva laika, sodnika prisednika. Sodni postopek vodi predsednik senata, ki je profesionalni sodnik, pri odločanju pa imajo glasovi vseh treh članov senata enako težo. Poklicni sodnik lahko postane vsak slovenski državljan, ki je starejši od 30 let, ima diplomo pravne fakultete in opravljen pravniški državni izpit. Dodatni pogoj, da mora biti kandidat osebnostno primeren za opravljanje sodniške funkcije, je težje oceniti, upošteva pa se predvsem preteklo ravnanje kandidata. V slovenskem sistemu sodnike voli državni zbor na predlog sodnega sveta. Sodni svet sestavlja 5 članov, ki jih voli državni zbor, in 6 članov, ki jih izvolijo sami sodniki. Sodniški mandat je po ustavi trajen, trajnost pa je namenjena zagotavljanju trdnosti in neodvisnosti sodniške funkcije. (Rtvslo.(2007). Kako je organizirano slovensko sodstvo. 26. januar [online]. 14 odstavkov. Dostopno na: &c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id= [ ] ) Višje sodišče lahko opravi nadzor glede dela sodišča in dela posameznih sodnikov v okviru odločanja o pravnih sredstvih ali na predlog predsednika sodišča ali predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ministra, pristojnega za pravosodje, pristojnega personalnega sveta in sodnega sveta. Sodniku, ki je z naklepom ali iz malomarnosti kršil sodniške dolžnosti ali neredno opravljal sodniško službo, se lahko izreče disciplinska sankcija. Disciplinske sankcije so: pisni opomin, ustavitev napredovanja, znižanje plače, premestitev na drugo sodišče, prenehanje sodniške funkcije. V disciplinskem postopku odločata disciplinsko sodišče prve stopnje in disciplinsko sodišče druge stopnje. Disciplinski organi imajo sedež pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. (Uradni list RS Zakon o sodiščih. 100/05) b. Sekretar sodišča Okrožna, višja in Vrhovno sodišče Republike Slovenije imajo sekretarja sodišča, ki je diplomirani pravnik ali diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom. Sekretar sodišča skrbi za izvrševanje del sodne uprave. c. Strokovni sodelavec Delo strokovnih sodelavcev in višjih strokovnih sodelavcev je sprejemanje vlog in izjav strank na zapisnik, zasliševanje strank, prič in izvedencev izven glavne obravnave v posameznih zadevah pod vodstvom, priprave za glavno obravnavo, poročanje na sejah senatov in izdelovanje osnutkov sodnih odločb ter opravljanje dela po odredbi predsednika sodišča ali vodje oddelka.

19 19 d. Sodni referent Sodni referenti na okrajnih in okrožnih sodiščih vodijo postopke in izdajajo odločbe v zadevah zemljiške knjige, sodnega registra in denarnih izvršb ter opravljajo drugo delo po odredbi predsednika sodišča ali vodje oddelka. e. Sodniški pripravnik Naloge sodniških pripravnikov so spremljanje narokov, glavnih obravnav ter sej senatov, izdelovanje osnutkov sodnih odločb in drugih sodnih pisanj, sprejemanje na zapisnik vloge strank, pisanje zapisnikov ter drugo delo po odredbi predsednika sodišča ali vodje oddelka. Upravno-tehnično in drugo strokovno osebje: f. Sodno osebje v računovodstvu, ki ga vodi vodja računovodstva, izvaja naloge v skladu z zakonom in računovodskimi standardi za finančno in računovodsko poslovanje sodišč. g. Sodno osebje v kadrovski službi, ki jo vodi vodja kadrovske službe, opravlja kadrovskopersonalne zadeve in druge zadeve po odredbi predsednika ali sekretarja sodišča. h. Tajniška dela opravljajo tajnice za predsednika sodišča, sekretarja sodišča ali vodjo oddelka oziroma službe ter zbirajo in obdelujejo podatke o delu sodišča, vodijo evidenco sodnikov porotnikov ter skrbijo za njihovo udeležbo na obravnavah. i. Sodno osebje v ekonomatu nabavlja in izdaja potrošni material ter vodi evidenco o tem, skrbi za popravilo birotehnične in računalniške opreme, vodi skladiščno evidenco, zbira ponudbe dobaviteljev in drugo delo po odredbi predsednika oziroma sekretarja sodišča. j. Vpisničar vodi vpisnike, knjige in imenike skladno s sodnim redom, vodi potrebne evidence, zbira statistične podatke, pripravlja statistična poročila, izdeluje enostavne sklepe, dopise ter skrbi za objave v uradnih listih, izterjuje sodne takse, ugotavlja pravnomočnost sodnih odločb, dostavlja spise in druga pisanja osebno sodniku. k. Strojepiska zapisnikarica piše na obravnavah, narokih, zaslišanjih, samostojno sestavlja dopise in enostavnejše sklepe, opravlja administrativna dela, skrbi za urejenost spisov in drugo delo po odredbi sodnika, vodje oddelka ali predsednika sodišča. l. Sodno osebje v sprejemu in odpravi pisanj (v vložišču) opravlja dela v zvezi s sprejemom in oddajo pošiljk, skrbi za osebno vročanje sodnih pošiljk, ki se vročajo na sedežu sodišča, skladno s procesnimi predpisi in opravlja vročevalsko službo za sodišče. m. Sodno osebje v arhivu, ki ga vodi vodja arhiva, arhivira spise, izloča in uničuje nepotrebno dokumentacijsko gradivo, izdaja spise iz arhiva in vodi o tem evidenco. n. V tehnično-vzdrževalnih službah sodno osebje skrbi za vzdrževanje poslovnih prostorov sodišč, varnost in zavarovanje oseb in premoženja na sodišču, čiščenje poslovnih prostorov, sprejemanje in posredovanje telefonskih razgovorov, opravlja prevoze sodnikov in sodnega osebja na poslovanje izven sedeža sodišča in dežurne preiskovalne službe ter skrbi za vzdrževanje vozil in evidenco opravljenih voženj in porabe goriva. (povzeto po: Uradni list RS Sodni red. 17/1995)

20 20 4. TEŽAVE PRI DELOVANJU SODIŠČ Odraz težav pri delovanju sodišč so premajhno število outputov v primerjavi z intputi, oziroma manjša količina rešenih zadev v primerjavi s prejetimi zadevami, posledica česar se povečujejo sodni zaostanki. V statističnem smislu so sodni zaostanki nerešeni spisi na posameznih sodiščih, katerih število presega polovico povprečnega letnega pripada zadev na posameznem sodišču Analiza sodnih zaostankov na sodiščih Če danes pogledamo na razloge, nastanka sodnih zaostankov, lahko ugotovimo, da so se glavni razlogi zgodili v 90 letih. V letih 1994 in 1995 je prišlo do slabo zamišljene in površno izvedene reorganizacije sodstva z velikimi organizacijskimi in kadrovskimi spremembami v sodstvu. Obdobje naraščanja sodnih zaostankov tako sovpada z reorganizacijo sodstva v letih 1994 in Število nerešenih vseh zadev je bilo 1993 leta , 1994 leta , 1995 leta , 1996 leta nerešenih vseh zadev in leta 1997 že Storilnost sodnikov pred temi reformami in tudi po njih je padala dokler se le-ta ni organizacijsko in kadrovsko ustalila in s ponovno uvedbo normativov pričakovanega obsega sodniškega dela. Problematičen je postal tudi velik upad števila sodnikov zaradi upokojitve ali odhoda izkušenejših sodnih kadrov v zasebni sektor (odvetništvo, notariat) zaradi neustreznega plačilnega statusa, nadomestili pa so jih mlajši in manj izkušeni, pri čemer so se pojavljale tudi težave z neustrezno odzivnostjo na razpisana prosta sodniška mesta zaradi pritiskov in negotovosti glede izvolitve v trajni mandat ter slab status. V letih od 1994 do 1997 je bila zasedenost na Okrajnem sodišču v Ljubljani v nekem obdobju tudi samo 40%. Navedeni podatki kažejo na dejstvo, da danes rešujemo, česar prejšnje vodstvo od leta 1993 do leta 1999 ni storilo. Posledica nezadostne pozornosti pri spremljanju statističnih gibanj zadev in zmanjšana storilnost je tako povzročila zamude pri pripravi in izvedbi ukrepov za učinkovitost dela. (povzeto po: Deisinger Mitja 2002, str.22-24) Reforma sodstva leta 1995 je odpravila temeljna sodišča, iz katerih so nastala okrajna in okrožna sodišča. Ob tej razdelitvi so okrajna sodišča postala nekakšna prva stopnica, težje in zahtevnejše zadeve pa naj bi reševala okrožna sodišča. Tako so izkušenejši sodniki zasedli mesta na okrožnih sodiščih, manj izkušeni pa na okrajnih, hkrati pa je bila večina zadev in tudi pripada, dodeljena okrajnim sodiščem, kar je hitro akumuliralo sodne zaostanke. Z organizacijskega vidika je problem ponazarjal tudi ustanovitev velikega števila premajhnih okrajnih sodišč, ki nimajo kadrovskih rezerv za primere daljše odsotnosti, hkrati pa ne omogočajo poglobljene specializacije sodnikov (en sodnik mora pokrivati več področij, na večjih sodiščih pa se specializira le na eno). Poleg tega so bila tudi prva leta po osamosvojitvi, na zakonodajnem področju izredno produktivna. Veliko število novih in spremenjenih zakonov sodnikom ni omogočalo rutinskega odločanja. Ta problem pa se je ohranil do danes, saj se zakonodaja hitro in pogosto spreminja, kar otežuje delo sodnikov in tako tudi učinkovitost. Po nekaterih mnenjih so za nastanek sodnih zaostankov krivi tudi nekateri sodniki, predvsem zaradi neaktivnosti. (povzeto po: Deisinger Mitja 2002, str.38)

21 21 Glavni akumulator sodnih zaostankov so izvršilne zadeve, torej tiste, v katerih se odloča o udejanjanju in izterjavi že dosojenih odškodnin, kazni in podobno. Prav na tem področju in tudi na področju zemljiške knjige, pa sodni zaostanki niso v neposredni povezavi z delom sodnikov, pač pa z neustrezno sistemsko in zakonsko ureditvijo. Glede izvršilnih zadev, ki jih je v strukturi nerešenih zadev kar 54 %, problem pomeni že zakonska ureditev, ki dolžnikom omogoča dolgotrajno izmikanje dejanski izvršitvi sklepov o izvršbi. Poleg tega so problem tudi množične izterjave zelo nizkih zneskov. Sodišča tu nimajo zadrege pri odločanju o predlogih za izvršbo, pač pa z obsežno administracijo, ki te postopke spremlja. Poleg tega del zaostankov nastane že izven sodišč, pri izvršiteljih samih. Pomemben premik pa vendarle obeta informatizacija poslovanja na področju izvršbe, ki se je pravkar začela, torej podoben projekt, kot je bila elektronska zemljiška knjiga Gibanje zadev na sodiščih Tabela 1: Gibanje vseh zadev na sodiščih v letu 2006 Vir: Ministrstvo za pravosodje Sodna statistika Ljubljana Splošni pregled gibanja zadev na sodiščih kaže, da so sodišča v letu 2006 prejela v reševanje novih zadev. Rešila so zadev ali 57 % vseh zadev v delu. Na koncu obdobja, to je na dan , je ostalo nerešenih zadev, kar je za 4 % manj kot na začetku obdobja. Število nerešenih zadev se je zmanjšalo na višjih sodiščih za 9,9%, na okrajnih sodiščih za 4,6 %, na višjem delovnem in socialnem sodišču za 11,9 % in na delovnih in socialnih sodiščih za 2,3 %. Povečalo se je na vrhovnem sodišču za 11,5 % in na upravnem sodišču za 3,5 % ter na okrožnih sodiščih za 1,8%.

22 22 Po številu nerešenih zadev odpade na vrhovno sodišče zadev, zadev na višja sodišča, zadev na okrožna sodišča, zadev na okrajna sodišča, na upravno sodišče, zadev na višje delovno in socialno sodišče in na ostala delovna in socialna sodišča. Tabela 2: Gibanje zadev za leto 2006 za pomembnejše zadeve Vir: Ministrstvo za pravosodje Sodna statistika Ljubljana Statistični podatki za vsa sodišča in vse zadeve sicer kažejo 4 % zmanjšanje nerešenih zadev, pri upoštevanju le pomembnejših zadev (pomembnejše zadeve so tisti ostanek, ki ga dobimo, če od števila nerešenih zadev odštejemo zemljiškoknjižne zadeve in izvršilne zadeve. Točneje, gre za kazenske zadeve, preiskovalna dejanja, pravdne zadeve, zapuščinske in nepravdne zadeve. ) pa podatki kažejo na zmanjšanje zaostankov za 2,3 %. Od teh podatkov odstopata vrhovno sodišče (+ 11,5 %) in okrožno ter upravno sodišče (+ 3,3 %). Tabela 3: Vse novo prejete zadeve v letih Vir: Ministrstvo za pravosodje Sodna statistika Ljubljana Iz tabele je razvidno, da se na sodiščih splošne pristojnosti in specializiranih sodiščih pripad zadev povišuje. Trend naraščanja novo prejetih zadev se kaže od leta 2002 pa tudi v

23 23 prejšnjih letih je bil zaznaven. Število novo prejetih zadev v letu 2003 kaže, da se je število zadev v primerjavi z letom 2002 povečalo za 8,4 %. Primerjava podatkov za leti 2003 in 2004 kaže, da se je v letu 2004 povečalo število novo prejetih zadev v primerjavi z letom 2003 za 6,6 %, primerjava let 2004 in 2005 kaže, da se je v letu 2006 število novo prejetih zadev v primerjavi z letom 2005 zmanjšala za 1 % in primerjava podatkov za leti 2005 in 2006 kaže, da se je število novo prejetih zadev v letu 2006 v primerjavi z letom 2005 ponovno povečalo za 4,6 %. V zadnjih petih letih so imela sodišča splošne pristojnosti in specializirana sodišča prejetih, rešenih in nerešenih zadev: Graf 1: Gibanje vseh zadev: Vir: Ministrstvo za pravosodje Sodna statistika Ljubljana Tabela 4: Vse rešene zadeve : Vir: Ministrstvo za pravosodje Sodna statistika Ljubljana Iz grafa 1 ter tabel 4 in 5 je razvidno, da sodišča skupaj rešujejo vsako leto več zadev, Tabela 5: vse nerešene zadeve: Vir: Ministrstvo za pravosodje Sodna statistika Ljubljana nerešenih zadev pa je vsako leto manj.

24 24 V letu 2005 prvič se med pomembnejšimi zadevami sodišč splošne pristojnosti v Sodni statistiki spremlja tudi zadeve o prekrških. Leto 2005 pomeni začetek uveljavitve reforme prekrškov. Prekrške so do obravnavali organi z imenom Sodnik za prekrške in upravni organi, ki so imeli posebna pooblastila za odločanje o prekrških na prvi stopnji (Carinski inšpektorat, Devizni inšpektorat in Inšpektorat za zračno plovbo). Organi, ki so z uveljavitvijo novega Zakona o prekrških pristojni, da odločajo o prekrških, so upravni organi, organi in nosilci javnih pooblastil, ki izvajajo nadzorstvo nad izvrševanjem predpisov, s katerimi so določeni prekrški in sodišča splošne pristojnosti (okrajna in višja). Za obravnavanje prekrškov na prvi stopnji sta predpisana dva različna postopka. Hitri postopek in redni sodni postopek. Okrajna sodišča imajo pri obravnavanju zadev prekrškov dvojno vlogo. Sodijo v zadevah o prekrških na prvi stopnji iz redne sodne pristojnosti, hkrati pa so pristojna obravnavati zahteve za sodno varstvo, kot se imenuje pravno sredstvo zoper odločitve v zadevah prekrškov, o katerih je bilo odločeno v hitrem postopku pred prekrškovnimi organi. (Ministrstvo za pravosodje Sodna statistika Ljubljana)

25 25 5. ORGANIZACIJSKA IZHODIŠČA ZA UČINKOVITO DELO SODIŠČ Usmerjenost delovanja sodišč k uporabnikom ima jasno začrtano mejo javni interes. Vsi ukrepi so dopustni le, če s tem ni ogrožen javni interes. Povsem jasno je, da na primer sodišča pri svojem delu ne morejo ravnati zgolj usmerjeno k svojim strankam. Njihovim strankam gotovo ni po godu, če sodišče odloči v prid nasprotni stranki, če zavrne njihov ugovor ali pritožbo. Zato pa je zaželeno, da je sodno osebje, ki prihaja v stik s strankami, pri opravljanju svojega dela prijazno, ustrežljivo, informativno, profesionalno, strokovno in da ravna zakonito. Ugotovimo torej, da imajo ukrepi za večjo usmerjenost k uporabniku širok prostor za svojo uveljavitev, vendar le znotraj meja, ki jih začrta javni interes. a. Razporeditev pristojnosti Iz pregleda vseh pristojnosti, ki jih veljavna zakonodaja daje predsedniku sodišča (razpršene so v več kot desetih zakonih in podzakonskih aktih), je razvidno, da je zelo veliko pristojnosti, odgovornosti in izvedbe nalog osredotočenih izključno na predsednika sodišča. Med naloge vodilnih se šteje zlasti: obvladovanje strateškega managementa, ravnanje s človeškimi viri, finančni management, vzpostavljanje sodelovanja s posamezniki in strankami ter ostalimi organizacijami, vodenje delovnega procesa in obvladovanje sprememb. (Rose Aidan, Lawton Alan, 1999, str.121) Open society institute pri svoji analizi kapacitet sodnikov v Sloveniji opozarja, da imajo predsedniki sodišč veliko managersko avtonomijo in primanjkljaj managerskih sposobnosti, kar bi morala biti prioriteta, dolgoročno pa bi bilo nujno potrebno razmisliti o uvedbi direktorja oziroma poslovodje sodišča, saj je bila že večkrat izražena potreba po ločevanju strokovne od poslovne funkcije pri vodenju sodišč. Pri njihovem poslovanju smo priče vedno bolj zahtevnim situacijam in odločitvam, pri katerih je potrebno specifično znanje, ne le na področju pravne stroke, ampak predvsem na področju managementa, ekonomije, financ in upravljanja s kadri. Takšnega specifičnega znanja pa na sodiščih (predvsem na okrajnih) ni v zadovoljivi meri. Od predsednika sodišča ali od sekretarja se na sodiščih ne zahteva tovrstnega znanja in izkušenj, pa tudi izobraževanj s teh področij do sedaj še ni bilo. Poleg tega predlaga tudi uporabo pet letne poizkusne dobe za nove sodnike, v kateri bi le-ti pridobili potrebna znanja za kvalitetno delo, nadalje neprestano izobraževanje zaposlenih, s čimer bi pridobili profesionalno osebje, in povečanje odgovornosti zaposlenih, s čimer bi se povečala njihova efektivnost oziroma njihov input. (Open society institute.(2002).judicial Capacity in Slovenia. Monitoring the EU accession progress: judical capacity.[online]. Dostopno na: slovenia.pdf. [ ] ) b. Povečanje učinkovitosti vodenja sodnih postopkov Pri sodnem managmentu je ena osnovnih ugotovitev ta, da obstajajo univerzalna načela učinkovitega vodenja sodnih postopkov. To so zlasti: - načelo čim zgodnejše intervencije sodišča med posameznimi fazami postopka; - načelo stalnega nadzora sodišča nad postopkom - od začetka (npr. vložitve tožbe ali obtožnega predloga) pa vse do zaključka postopka, kar preprečuje, da bi bil postopek prepuščen aktivnostim strank; - zagotovljen datum obravnave in politika restriktivnega prelaganja obravnav, kar omogoča lažjo kontrolo nad postopkom. Stranke in odvetniki morajo pričakovati, da

26 26 bodo preložitve možne samo v zares izjemnih primerih, jasni datum obravnave pa omogoča boljšo pripravo strank in sodišča na obravnavo ter preprečuje večkratne priprave na isto zadevo; - določitev časovnih standardov - zelo pomembno je, da sodišče določi stroge časovne standarde oziroma roke za posamezna procesna dejanja ter za posamezne vrste zadev. Ti standardi, ki zagotavljajo večjo predvidljivost dela, morajo biti seveda prilagojeni konkretnim okoliščinam (na hrvaških sodiščih, kjer sodnika v predalu čaka 1000 spisov bo ta standard določen drugače kot na Finskem, kjer sodniki praktično sproti obravnavajo pravdne zadeve in jih zaključijo v enem mesecu). Bistveno je, da se standardi določijo in da jih spoštujejo tako stranke kot sodišče; - uveljavljanje alternativnih oblik reševanja sporov, kjer so strankam ponujene različne možnosti rešitve sporov in omogočajo da se več sporov zaključi sporazumno, se pravi s poravnavo in brez sodbe. To bistveno zmanjšuje obremenitve sodišč (tudi višjih, saj ni pritožb) in povečuje zadovoljstvo strank; - uveljavljanje načela spremljanja, merjenja in analiziranja rezultatov - sodišča morajo uvesti statistične službe, katerih naloga bo spremljati, meriti in analizirati rezultate. To omogoča sprotne prilagoditve sistema, ugotovitvam v praksi; c. Tehnologija Na področju tehnologij je mogoče opaziti, da med njimi obstajajo ogromne razlike, od popolnoma informatiziranega sodnega postopka na Finskem in ponekod v ZDA, do uporabe pisalnih strojev na mnogih drugih sodiščih. Trend v svetu pa vsekakor vodi v popolno informatizacijo sodnega poslovanja, ki zagotavlja dostop do zbranih podatkov z enega mesta, elektronsko vložitev vloge, elektronsko poslovanje, elektronsko obvestilo strankam o odločbi sodišča in podobno. Elektronsko vlaganje vlog v obliki predpisanih elektronskih obrazcev omogoča veliko standardizacijo in bistveno zmanjšuje čas obdelave posameznih vlog. Informatizirano poslovanje sodiščem omogoča, da so bolj dostopna strankam. d. Financiranje Naslednje pomembno področje je proračunsko financiranje, ki lahko prav tako bistveno pripomore k večji učinkovitosti. Finci, Američani, Nizozemci in Irci spremljajo učinkovitost sodišč s pomočjo posebnih kazalcev (na primer število rešenih zadev na sodnika in celotno sodišče, podatek o materialnih stroških na zadevo, število rešenih zadev na časovno obdobje, čas za povprečno rešitev zadeve in skrajševanje tega časa ). Glede na uspešnost izkazano po teh kazalcih, so sodišča upravičena do različnih proračunskih prihodkov in sicer uspešnejša do več, manj uspešna do manj. Znotraj tega okvirja, pa so sodišča samostojna pri razdeljevanju in porabi teh sredstev, kar deluje spodbudno in omogoča prilagajanje direktorja praktičnim potrebam določenega sodišča. (povzeto po: Ministrstvo za pravosodje Modernizacija pravosodnega sistema RS. Projekt medinstucionalnega sodelovanja. Ljubljana.) e. Izobraževanje Na področju izobraževanja je bilo ugotovljeno, da se pri nas izobražuje za poklice v pravosodju le na ravni univerzitetnega pravniškega znanja. Diploma pravne fakultete in pravniški državni izpit sta pogoj za sodnike kot za strokovne sodelavce. Pod navedeno ravnjo pa so vsi poklici sodnega osebja oblikovani praviloma z zahtevano srednješolsko

27 27 izobrazbo. Slovensko pravosodje tako nima oblikovanega izobraževanja in tudi nima oblikovanega posebnega poklica, ki bi bil umeščen med sodne referente, vpisničarje in drugo sodno osebje, ki opravlja administrativna in enostavnejša strokovna dela. Gre za polic, ki je iz Avstrije in Nemčije znan pod nazivom negovalec prava oziroma sodniški pomočnik. Na sodniške pomočnike bi bilo možno prenesti vrsto opravil, ki sedaj obremenjujejo sodnike, da bi se ti lahko v večji meri posvetili sojenju. Za ta polic bi bila izhodiščna izobrazba višješolska oziroma srednješolska, nadgrajena v izobraževalnih oblikah, pripravljenih v sodelovanju med ustreznimi organizacijami, ministrstvom in sodišči. (povzeto po: Ministrstvo za pravosodje Modernizacija pravosodnega sistema RS. Projekt medinstucionalnega sodelovanja. Ljubljana.) f. Naloge in cilji Pritisk spreminjajočih se potreb in zahtev družbe na sodstvo je mogoče zaznati z več področij: - preko socialnega okolja, ki je vse kompleksnejše in povečuje zahteve od sodstva, - potreba po preglednosti in hitrosti dela se povečuje, - povečuje se pritisk in vpliv iz političnih krogov, - vse zapletenejše so tudi zahteve za notranjo sodno organiziranost. Ti pritiski in spremembe bodo ostali vodilna nit zahtev pri upravljanju sodstva še dolgo časa. Da bi temu sledili se mora sodstvo razvijati in prožno prilagajati razvoju. Bolj kot so togo zastavljena pravila novih modelov za upravljanje in organizacijo, manjše so možnosti za prilagajanje in večje je tveganje, da se soočimo z novimi nepredvidljivimi težavami. Tako mora biti organiziranost zasnovana tako, da nenehno izpolnjuje spreminjajoče se družbene zahteve in potrebe. Tako mora: - opredeliti prednostne naloge. Sodišča bodo morala opredeliti prednostna področja, na katerih bodo najprej izboljšala delo. Ta prednostna področja morajo biti izrecno opredeljena in o tem mora biti seznanjena celotna sodna struktura. Le tako se lahko skupna prizadevanja vseh sodišč usmerijo pravilno in le tako lahko sodstvo izoblikuje lastno energijo za dejanska izboljšanja in tudi udejani te spremembe - opredeliti celovite cilje. Sodstvo mora v prizadevanjih izboljšati svoje delovanje, opredeliti celovite cilje sprememb. Ti ne smejo biti splošni, ampak morajo biti konkretni in dosegljivi, na primer: zmanjšanje časa, ko je spis v delu, učinkovita raba razpoložljivih sredstev - opredeliti ambicije. Ko sodstvo opredeli celovite cilje, je te mogoče prevesti v bolj konkretna prizadevanja. Naloge in odgovornosti se opredelijo na najnižjem možnem nivoju v organizaciji, sodno upravljanje se profesionalizira, tako na nivoju sodstva kot celote, kot na nivoju posameznih sodišč in uvede se sistem proračunskega poslovanja, ki spodbuja izboljšave pri delu. Priprava učinkovitega programa odprave sodnih zaostankov ni enostavna in lahka naloga vodstva sodišča. Vsak dan smo priča neustreznim odločitvam, ki se pogosto spreminjajo, še preden so uveljavljene v izvedbi, ali jih sploh ni mogoče uveljaviti, še pogosteje se njihova neustreznost pokaže v izvedbi, ko namesto, da bi prispevale k izboljšanju, stvari samo poslabšajo. Zato je nujno potrebno dobro poznavanje predmeta, o katerem odločamo in okolja, v katerem deluje (Rozman Rudi, 1995, str.39).

28 28 V projektih, kot je na primer Lukenda so zajete naloge, ki jih lahko realizira pravosodno ministrstvo: odprava pomanjkljivosti v zakonodaji, primerni prostorski pogoji in druge organizacijsko tehnične naloge. Zato je izključna naloga vodstva, predsednika sodišča, sodnikov in vseh zaposlenih na sodišču, rešitev sodnih zaostankov, saj Ministrstvo za pravosodje kot del izvršilne oblasti nima pristojnosti posegati v sodno vejo oblasti. (Gospodarski vestnik. Ljubljana str.14) 5.1. Projekt Lukenda Na težavo v zvezi s sodnimi zaostanki nas je opozorilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, ko je dne izdalo odločbo Lukenda v.slovenija in razsodilo, da kršitve Lukendovih pravic izvirajo iz slabega delovanja slovenskega pravosodja, saj bi morala država z ustreznimi pravnimi ukrepi Lukendi zagotoviti pravico do sodnega postopka v razumnem roku. Slovenija je poleg izplačila evrov odškodnine in dodatnih 965 evrov za povračilo stroškov Lukendi, dobila nalogo rešitve problema sistemskih sodnih zaostankov in preprečiti, da bi se še naprej dogajale množične kršitve pravice do sojenja v razumnem roku. Vse države, ki jih je zadela takšna vrsta obsodbe, so se nemudoma lotile normativnih sprememb. (Ministrstvo za pravosodje Sodni zaostanki, odprava Projekt Lukenda. Ljubljana. str.1-20) V začetku marca 2006 je Evropsko sodišče za človekove pravice ugodilo še 16 od 18 slovenskih pritožb zaradi kršenja pravice do sojenja v razumnem roku. Do konca leta 2006 so prejeli skupaj vlog. Skoraj 20% vlog je usmerjenih proti Rusiji, 12% proti Romuniji, 10% proti Turčiji. Graf 2: Naraščanje izdanih sodb Vir: European court of human rights. Survey of activities Registry of the European Court of Human Rights. (Strasbourg, 2007). [online]. Dostopno na: int/nr/rdonlyres/ b dd22737/0/survey_2006.pdf. [ ]

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št.

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št. Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

Koordinacija ministrstev pri skupni problematiki (Primer: Odpravljanje sodnih zaostankov)

Koordinacija ministrstev pri skupni problematiki (Primer: Odpravljanje sodnih zaostankov) UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Aleš Pirc Koordinacija ministrstev pri skupni problematiki (Primer: Odpravljanje sodnih zaostankov) Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

ZBORNIK ZNANSTVENIH RAZPRAV 2012 LETNIK LXXII

ZBORNIK ZNANSTVENIH RAZPRAV 2012 LETNIK LXXII ZBORNIK ZNANSTVENIH RAZPRAV 2012 LETNIK LXXII 4 UDK 347.9:314/316 Dr. Albin Igličar* Sodstvo kot družbeni podsistem in javnost 1. Sodstvo kot socialni sistem 1.1. Sodno odločanje in sodni postopki z vidika

More information

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) uresničevanje zakona

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) uresničevanje zakona Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) uresničevanje zakona Splošna informacija Avtorici: Nina Zeilhofer, MBA mag. Mojca Pristavec Đogić Št. naročila: 30/2014 Deskriptor/Geslo: Sodelovanje

More information

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE TEJA PAGON MENTOR: Prof. dr. MARJAN BREZOVŠEK NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI Diplomsko delo LJUBLJANA 2002 2 KAZALO Stran: 1. UVOD.

More information

PREISKAVA STANOVANJA IN DRUGIH PROSTOROV - ANALIZA PRAKSE IN ODPRTA VPRAŠANJA

PREISKAVA STANOVANJA IN DRUGIH PROSTOROV - ANALIZA PRAKSE IN ODPRTA VPRAŠANJA Univerza v Mariboru Fakulteta za policijsko varnostne vede PREISKAVA STANOVANJA IN DRUGIH PROSTOROV - ANALIZA PRAKSE IN ODPRTA VPRAŠANJA Diplomsko delo visokošolskega študija Študent: - Jure GRILJC - Mentor:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA MODELA ZA ORGANIZACIJE V JAVNEM SEKTORJU

More information

Uradni list. Republike Slovenije Št. 110 Ljubljana, sreda DRŽAVNI ZBOR Zakon o urejanju prostora

Uradni list. Republike Slovenije Št. 110 Ljubljana, sreda DRŽAVNI ZBOR Zakon o urejanju prostora Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: info@uradni-list.si Št. 110 Ljubljana, sreda 18. 12. 2002 Cena 1700 SIT ISSN 1318-0576 Leto XII DRŽAVNI ZBOR 5386. Zakon o urejanju

More information

DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE

DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE LEA MARTIČ MENTOR: dr. MARJAN BREZOVŠEK DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2002 1 KAZALO: 1. UVOD 4 2. OPREDELITVE TEMELJNIH POJMOV

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

Ustavnopravna izhodišča odvetništva. Mediator in odvetnik: merjenje moči ali sodelovanje. Intervju z Lucijanom Bembičem

Ustavnopravna izhodišča odvetništva. Mediator in odvetnik: merjenje moči ali sodelovanje. Intervju z Lucijanom Bembičem Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Leto X, št. 4 (37) - december 2007 Hinko Jenull Odvetništvo med konkurenco in monopolom mag. Andraž Teršek Ustavnopravna izhodišča odvetništva Mirjana Kranjčevič

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRORAČUN OBČINE LENDAVA

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRORAČUN OBČINE LENDAVA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRORAČUN OBČINE LENDAVA Kandidat(ka): Miran Doma Študent(ka) rednega študija Številka indeksa: 81550340 Program: visokošolski strokovni Študijska

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,

More information

VOLINI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI

VOLINI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Poslovno Komercialna šola Celje VOLINI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Pri predmetu pravo Mentorica: go. Dagmar Konec Dijakinji: Sabina Geršak Barbara Mljač Celje, maj 2009 2 KAZALO: KAZALO:... 3 1 UVOD...

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Ljudska oblast. Novi način vlaganja izvršbe na podlagi verodostojne listine. Novosti ZDR

Ljudska oblast. Novi način vlaganja izvršbe na podlagi verodostojne listine. Novosti ZDR Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Leto XI, št. 1 (38) - marec 2008 Andrej Razdrih Ljudska oblast Jana Savković Novi način vlaganja izvršbe na podlagi verodostojne listine mag. Darko Krašovec Novosti

More information

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI DANES IN JUTRI. Samo Fakin

OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI DANES IN JUTRI. Samo Fakin OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI MED DANES IN JUTRI Samo Fakin Urejenost sistema in osnovni podatki Bismarkov sistem podobno kot večina Evrope Zavarovalniški sistem Solidarnost v prispevanju

More information

KRIK AKSUM Zavarovalno posredniška družba d.o.o.

KRIK AKSUM Zavarovalno posredniška družba d.o.o. KRIK AKSUM Zavarovalno posredniška družba d.o.o. Brnčičeva ulica 41E 1231 Ljubljana - Črnuče 01/ 56-51-410 040/ 218-965 info@krikaksum.si www.krikaksum.si PREMISLITE. Ali ste prepričani, da ne potrebujete

More information

Etika v javni upravi

Etika v javni upravi UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Ritonja Etika v javni upravi Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Ritonja Mentor: red. prof. dr. Bogomil

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

Revizijsko poročilo Učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema organa upravljanja

Revizijsko poročilo Učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema organa upravljanja Revizijsko poročilo Učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema organa upravljanja POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih razkritjih poslovanja

More information

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Maks Tajnikar (urednik) Petra Došenović Bonča Mitja Čok Polona Domadenik Branko Korže Jože Sambt Brigita Skela Savič Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA

More information

REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE

REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE Številka: U-I-45/08 Datum: 15.1.2009 PRITRDILNO LOČENO MNENJE SODNIKA DR. ERNESTA PETRIČA V ZADEVI U-I-45/08 Uvodoma naj poudarim, da se strinjam z zavrţenjem zahteve

More information

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos

More information

SAMOEVALVACIJSKO POROČILO. ZA LETO 2012 oziroma ZA ŠTUDIJSKO LETO 2011/2012. Celje, april 2013 Številka: 9/2013-SE

SAMOEVALVACIJSKO POROČILO. ZA LETO 2012 oziroma ZA ŠTUDIJSKO LETO 2011/2012. Celje, april 2013 Številka: 9/2013-SE SAMOEVALVACIJSKO POROČILO ZA LETO 2012 oziroma ZA ŠTUDIJSKO LETO 2011/2012 Celje, april 2013 Številka: 9/2013-SE Pripravili: doc. dr. Srečko Natek, doc. dr. Valerij Dermol, mag. Anja Lesjak, Vilma Alina

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Janja Križman DINAMIKA ODNOSOV MED BIROKRACIJO IN POLITIKO OB MENJAVI OBLASTI.

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Janja Križman DINAMIKA ODNOSOV MED BIROKRACIJO IN POLITIKO OB MENJAVI OBLASTI. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Janja Križman DINAMIKA ODNOSOV MED BIROKRACIJO IN POLITIKO OB MENJAVI OBLASTI magistrsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

More information

IZDELAVA NAČRTA KLASIFIKACIJSKIH ZNAKOV ZA BIOTEHNIŠKO FAKULTETO

IZDELAVA NAČRTA KLASIFIKACIJSKIH ZNAKOV ZA BIOTEHNIŠKO FAKULTETO UNIVERZ V MRIBORU FKULTET Z ORGNIZCIJSKE VEDE Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov IZDELV NČRT KLSIFIKCIJSKIH ZNKOV Z

More information

NEKATERE ZNAČILNOSTI LOKALNE SAMOUPRAVE NA SICILIJI

NEKATERE ZNAČILNOSTI LOKALNE SAMOUPRAVE NA SICILIJI Lex localis, letnik V, leto 2007, številka 3, stran 157-169 NEKATERE ZNAČILNOSTI LOKALNE SAMOUPRAVE NA SICILIJI Natalija Kokalj univerzitetna diplomirana pravnica 1 Uvod UDK: 342.25 (450.82) 352/354 Do

More information

KODEKS UPRAVLJANJA ZA NEJAVNE DRUŽBE OSNUTEK ZA JAVNO RAZPRAVO

KODEKS UPRAVLJANJA ZA NEJAVNE DRUŽBE OSNUTEK ZA JAVNO RAZPRAVO KODEKS UPRAVLJANJA ZA NEJAVNE DRUŽBE OSNUTEK ZA JAVNO RAZPRAVO Kodeks upravljanja za nejavne družbe Izdajatelji: Gospodarska zbornica Slovenije, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Združenje

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Uroš NEDELJKO REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 DIPLOMSKO

More information

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d.

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. Mentor: doc. dr. Vesna Novak Kandidat:

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

Vesna Rijavec IZVLEČEK ABSTRACT. Geodetski vestnik 56/4 (2012) IZ ZNANOSTI IN STROKE 1 UVOD

Vesna Rijavec IZVLEČEK ABSTRACT. Geodetski vestnik 56/4 (2012) IZ ZNANOSTI IN STROKE 1 UVOD LASTNINSKA PROBLEMATIKA NA PODROČJU JAVNEGA DOBREGA IN V JAVNEM INTERESU ZAVAROVANIH DOBRIN, PREDVSEM VODA PROPERTY ISSUES IN THE FIELD OF PUBLIC GOOD AND LIMITATIONS IN THE PUBLIC INTEREST, WITH AN EMPHASIS

More information

MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ

MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ INŠTITUT ZA EVROPSKE ŠTUDIJE, ZAVOD (v sodelovanju z Mestno občino Ljubljano, Urad za mladino) info@evropski-institut.si PREDGOVOR MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ VSEBINSKO KAZALO PREDGOVOR.

More information

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer

More information

KODEKS KORPORATIVNEGA UPRAVLJANJA DRUŽB S KAPITALSKO NALOŽBO DRŽAVE

KODEKS KORPORATIVNEGA UPRAVLJANJA DRUŽB S KAPITALSKO NALOŽBO DRŽAVE KODEKS KORPORATIVNEGA UPRAVLJANJA DRUŽB S KAPITALSKO NALOŽBO DRŽAVE Ljubljana, marec 2016 KAZALO VSEBINE: 1. PREAMBULA 3 2. POMEN IZRAZOV V TEM KODEKSU 7 3. OKVIR UPRAVLJANJA DRUŽB S KAPITALSKO NALOŽBO

More information

22 TRANSPORT TRANSPORT

22 TRANSPORT TRANSPORT 22. NOVEMBER 2010 22 NOVEMBER 2010 št./no 26 22 TRANSPORT TRANSPORT št./no 3 PREGLED RAZVOJA LETALIŠKEGA PROMETA IN ZRAČNEGA PREVOZA, SLOVENIJA, 1992 2009 KONČNI PODATKI REVIEW OF THE DEVELOPMENT OF AIRPORT

More information

PRIMERJAVA POLITIČNIH SISTEMOV ZDA IN KANADE

PRIMERJAVA POLITIČNIH SISTEMOV ZDA IN KANADE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Urška Volk PRIMERJAVA POLITIČNIH SISTEMOV ZDA IN KANADE Diplomsko delo LJUBLJANA 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Urška Volk Mentor:

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega

More information

NADZORNI SVET IN SISTEM UPRAVLJANJA V SLOVENIJI

NADZORNI SVET IN SISTEM UPRAVLJANJA V SLOVENIJI UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NADZORNI SVET IN SISTEM UPRAVLJANJA V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Sodin Študent rednega študija Številka indeksa: 81586662 Program: visokošolski

More information

Odvetnik v sodni praksi Sodišča EU. Le odvetnik lahko zastopa stranko pred sodiščem proti plačilu. Vloga in odgovornost odvetnika v mediaciji

Odvetnik v sodni praksi Sodišča EU. Le odvetnik lahko zastopa stranko pred sodiščem proti plačilu. Vloga in odgovornost odvetnika v mediaciji Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Leto XII, št. 2 (48) junij 2010 dr. Verica Trstenjak in dr. Maja Brkan Odvetnik v sodni praksi Sodišča EU Mitja Kastivnik Le odvetnik lahko zastopa stranko pred

More information

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole

More information

RAZVOJ IN FINANCIRANJE VISOKEGA ŠOLSTVA V SLOVENIJI IN V EVROPSKIH DRŽAVAH

RAZVOJ IN FINANCIRANJE VISOKEGA ŠOLSTVA V SLOVENIJI IN V EVROPSKIH DRŽAVAH REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Specialistično delo RAZVOJ IN FINANCIRANJE VISOKEGA ŠOLSTVA V SLOVENIJI IN V EVROPSKIH DRŽAVAH Kandidatka: Barbara Rihter, dipl.ekon.

More information

OBRAZLOŽITVE FINANČNIH NAČRTOV UPORABNIKOV 01 KABINET ŽUPANA 1. UVOD

OBRAZLOŽITVE FINANČNIH NAČRTOV UPORABNIKOV 01 KABINET ŽUPANA 1. UVOD OBRAZLOŽITVE FINANČNIH NAČRTOV UPORABNIKOV 01 KABINET ŽUPANA 1. UVOD V Kabinetu župana je združeno delo kabineta župana v ožjem pomenu, tajništva podžupana, tajništva direktorja mestne uprave, Službe za

More information

MESTNA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI, URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003

MESTNA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI, URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003 2 URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003 GRADIVO SO PRIPRAVILI: MATERIAL PREPARED BY: dr. Branko Pavlin Aleksandar Milenković Simona Klasinc Barbara Grm Izdelava kart: Gregor Sluga Tabele

More information

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Grobelnik Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju Primerjava: Slovenija in skandinavske države Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

Investiraj v znanje, investiraj v prihodnost!

Investiraj v znanje, investiraj v prihodnost! 2018 2019 PODIPLOMSKI ŠTUDIJ PROGRAMA 2. STOPNJE MANAGEMENT ZNANJA Magister managementa VODENJE IN KAKOVOST V IZOBRAŽEVANJU Magister managementa izobraževanja PROGRAM 3. STOPNJE MANAGEMENT ZNANJA Doktor

More information

Letno pregledno poročilo KPMG Slovenija, d.o.o.

Letno pregledno poročilo KPMG Slovenija, d.o.o. Letno pregledno poročilo KPMG Slovenija, d.o.o. December 2016 kpmg.com/si Vsebina Nagovor 3 1 Uvodna predstavitev 4 2 Struktura in uprava 5 3 Sistem obvladovanja kakovosti 7 4 Finančno poslovanje družbe

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. Ljubljana, julij 2007 SILVO KASTELIC IZJAVA Študent Silvo Kastelic izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN

10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN 26. maj 2010 Mestna občina Velenje - ŽUPAN Na podlagi 37. člena Statuta Mestne občine Velenje (UPB-1,, št. 15/06, 26/07 in 18/08) OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje Številka: 10/2010 ISSN

More information

OVSE Urad za demokratične institucije in človekove pravice REPUBLIKA SLOVENIJA PREDSEDNIŠKE VOLITVE 22. OKTOBRA 2017

OVSE Urad za demokratične institucije in človekove pravice REPUBLIKA SLOVENIJA PREDSEDNIŠKE VOLITVE 22. OKTOBRA 2017 OVSE Urad za demokratične institucije in človekove pravice REPUBLIKA SLOVENIJA PREDSEDNIŠKE VOLITVE 22. OKTOBRA 2017 Končno poročilo skupine strokovnjakov za volitve OVSE/ODIHR Varšava 20. decembra 2017

More information

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira)

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) PRILOGA XII: obrazec RP-O REKAPITULACIJSKO POROČILO Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) Identifikacijska

More information

15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM

15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM 15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM 2018-2022 Skupaj zgradimo slovensko prihodnost Ko postaneš oče, se ti svet spremeni. Bistveno se spremenijo prioritete v življenju.

More information

Letno pregledno poročilo 2017, KPMG Slovenija, d.o.o.

Letno pregledno poročilo 2017, KPMG Slovenija, d.o.o. Letno pregledno poročilo 2017, KPMG Slovenija, d.o.o. Januar 2018 kpmg.com/si Vsebina Nagovor 3 1 Uvodna predstavitev 4 2 Struktura in uprava 5 3 Sistem obvladovanja kakovosti 6 4 Finančno poslovanje 29

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Psarn Pridobivanje kadrov s pomočjo spletnih socialnih omrežij Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra

More information

Predavanja temeljijo na prikazu materije s sodobnimi računalniško podprtimi vizualnimi sredstvi.

Predavanja temeljijo na prikazu materije s sodobnimi računalniško podprtimi vizualnimi sredstvi. PRIMERJALNO USTAVNO PRAVO FDŠ Nosilec: prof. dr. Arne Marjan Mavčič Nova vas 23A, 4205 Preddvor Tel.: +386 (0) 4 255 60 10 Faks: +386 (0) 255 60 11 GSM: +386 (0)40 255 399 Email: amavcic@concourts.net

More information

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole

More information

Uvodnik V zgodovini, danes in v prihodnosti vedno pomembni. 2 Odmev. Analiza anket na

Uvodnik V zgodovini, danes in v prihodnosti vedno pomembni.  2 Odmev. Analiza anket na 2 Odmev Uvodnik V zgodovini, danes in v prihodnosti vedno pomembni Pred 17-imi leti je bila ustanovljena Slovenska kmečka zveza kot prva slovenska demokratična politična stranka. Ob tem je bila ustanovljena

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

Priloga X: Obrazec DDV-O

Priloga X: Obrazec DDV-O NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE OBRAČUNA DDV To navodilo pojasnjuje, kako davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, izpolnjuje obračun DDV v elektronski obliki na sistemu edavki. Pravna podlaga za navodilo

More information

IPA - Mednarodna policijska zveza, sekcija Slovenije. IPA sekcija Slovenije. VIII. CONGRESS, IPA - International Police Association, Section Slovenia

IPA - Mednarodna policijska zveza, sekcija Slovenije. IPA sekcija Slovenije. VIII. CONGRESS, IPA - International Police Association, Section Slovenia IPA - Mednarodna policijska zveza, sekcija Slovenije IPA sekcija Slovenije VIII. CONGRESS, IPA - International Police Association, Section Slovenia PORTOROŽ, 25. OKTOBER 2014 / PORTOROŽ, 25. OCTOBER 2014

More information

, 1000 LJUBLJANA vpisanem pod vložno št. 1/31095/00, vpisalo v sodni register

, 1000 LJUBLJANA vpisanem pod vložno št. 1/31095/00, vpisalo v sodni register Uradni list Republike Slovenije Uradne objave Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: objave@uradni-list.si Št. 91 Ljubljana, petek 6. 10. 2000 ISSN 1318-9182 Leto X Razglasi in objave Pozivi za imenovanje

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VZDUŠJE V SKUPINI PETROL Ljubljana, oktober 2004 BOŠTJAN MARINKO IZJAVA

More information

AGENCIJA ZA JAVNI NADZOR NAD REVIDIRANJEM Načrt dela Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto 2012 finančnim načrtom 2012

AGENCIJA ZA JAVNI NADZOR NAD REVIDIRANJEM Načrt dela Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto 2012 finančnim načrtom 2012 AGENCIJA ZA JAVNI NADZOR NAD REVIDIRANJEM Načrt dela Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto 2012 finančnim načrtom 2012 Načrt dela Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto 2014 s finančnim

More information

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo

More information

š t 2 l e t Osnove vrednotenja vplivov javnih politik za priložnostne uporabnice/ke S l o v e n s k o D r u š t v o E v a l v a t o r j e v

š t 2 l e t Osnove vrednotenja vplivov javnih politik za priložnostne uporabnice/ke S l o v e n s k o D r u š t v o E v a l v a t o r j e v delovni zvezki š t 2 l e t 2 0 1 0 Osnove vrednotenja vplivov javnih politik za priložnostne uporabnice/ke Bojan RADEJ Ustvarjalna gmajna Ljubljana, April 2010 S l o v e n s k o D r u š t v o E v a l v

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih doris gomezelj omerzel Univerza na Primorskem, Slovenija S prispevkom želimo prikazati načine pridobivanja znanja v podjetjih. Znanje

More information

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,

More information

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR. ISSN Leto XVI. Cena 660 SIT 2,75 EUR. Ljubljana, torek. Št

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR. ISSN Leto XVI. Cena 660 SIT 2,75 EUR. Ljubljana, torek. Št Digitally signed by Damjan Zugelj DN: cn=damjan Zugelj, c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, serialnumber=1235227414015 Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije Date: 2006.07.25

More information

Odvetnik 48 / junij Odvetnik. Revija Odvetniške zbornice Slovenije / Leto XIII, št. 2 (52) junij 2011 / ISSN

Odvetnik 48 / junij Odvetnik. Revija Odvetniške zbornice Slovenije / Leto XIII, št. 2 (52) junij 2011 / ISSN Odvetnik 48 / junij 2010 1 Odvetnik Revija Odvetniške zbornice Slovenije / Leto XIII, št. 2 (52) junij 2011 / ISSN 1408-9440 In memoriam dr. Bojanu Kukcu dr. Danilo Türk Avtoriteta prava ter neodvisnost

More information

Republike Slovenije MINISTRSTVA o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost. Št. ISSN

Republike Slovenije MINISTRSTVA o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost. Št. ISSN Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

R E P U B L I K E S L O V E N I J E

R E P U B L I K E S L O V E N I J E URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE LIST Stran 3637 R E P U B L I K E S L O V E N I J E Številka 40 Ljubljana, petek 4. julija 1997 Cena 800 SIT ISSN 1318-0576 Leto VII DRŽAVNI ZBOR 2194. Na podlagi druge

More information

Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d.

Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lucija Posega Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d. Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V

More information

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO

More information

Republike Slovenije MINISTRSTVA o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih. Št.

Republike Slovenije MINISTRSTVA o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih. Št. Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

ISSN september 2012 brezplačen izvod

ISSN september 2012 brezplačen izvod ISSN 1581-8500 september 2012 brezplačen izvod u v o d n a b e s e d a Uvodnik Ko smo se odločili, da ob obeleževanju dvajsete obletnice delovanja Skupnosti občin Slovenije pripravimo in izdamo tudi posebno

More information

SPLOŠNA MATURA IZ INFORMATIKE V LETU 2010 Poročilo DPK SM za informatiko

SPLOŠNA MATURA IZ INFORMATIKE V LETU 2010 Poročilo DPK SM za informatiko SPLOŠNA MATURA IZ INFORMATIKE V LETU 21 Poročilo DPK SM za informatiko VSEBINA 1 Splošni podatki 1.1 Termin izvedbe 1.2 Struktura kandidatov 1.3 Potek zunanjega ocenjevanja 2 Statistični prikaz rezultatov

More information

Republike Slovenije VLADA o imenovanju častnega konzula Republike Slovenije v Dresdnu, v Zvezni republiki Nemčiji

Republike Slovenije VLADA o imenovanju častnega konzula Republike Slovenije v Dresdnu, v Zvezni republiki Nemčiji Digitally signed by Spela Munih Stanic DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1235444814013, cn=spela Munih Stanic Reason: Direktorica Uradnega lista Republike

More information

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 Izvirni znanstveni članek UDK 316.324..8:316.472.47:001.92 Blaž Lenarčič Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 POVZETEK: V prispevku obravnavamo obtok, diseminacijo in aplikacijo znanstvenih

More information

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO POVEZANOST KAKOVOSTI NADZORA, PLAČIL NADZORNIM SVETOM IN USPEŠNOSTI SLOVENSKIH JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB V OBDOBJU 2009 2012 Ljubljana, junij 2014

More information