April 2007 številka 2 INTERNO. glasilo Kliničnega centra Ljubljana

Size: px
Start display at page:

Download "April 2007 številka 2 INTERNO. glasilo Kliničnega centra Ljubljana"

Transcription

1 April 2007 številka 2 INTERNO glasilo Kliničnega centra Ljubljana

2 VSEBINA INTERNO GLASILO KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA April 2007, številka 2 KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška c Ljubljana, Slovenija Uvodnik generalne direktorice KC...3 Strokovni dosežki v letu Zdravstvena in babiška nega v letu Poslovanje KC v letu Leto 2006 je bilo v znamenju javnih razpisov...7 Izobraževalna dejavnost terciar I... 8 Realizacija delovnega programa...9 Razvoj kadrov v zdravstveni negi...10 Specializirana sestra s področja parkinsonizma...10 Pogled zdravnika na timsko delo...11 Vsak bolnik je lahko izziv Potek procesne metode dela...13 Nov pogled na svet Informacijska podpora v KC...16 E-pošta Prostovoljsko delo...18 Predstavitev socialne službe v KC...19 Bolnišnična šola V spomin Utrip KC...22 Utrip KC let urgence...24 Pes Manto Križanka Zdravo življenje - Prehrana Zdravo življenje - Zapestje Pohval je vedno več, Kaj menijo o nas...30 Glavna urednica: mag. Darinka Miklavčič Odgovorna urednica: Biserka Marolt Meden Uredniški odbor: prof.dr. Bojana Beović, dr.med., Erna Kos Grabnar, viš.med.ses., Ada Košir, univ.dipl.prav., Vida Linec, univ.dipl. ekon., prof.dr. Saša Markovič, dr.med., višja svetnica, Polona M. L. Wallas, univ.dipl.soc., Miha Žemlja, univ.dipl.org., Tatjana Nendl, dipl.med.ses. Fotografije: Jolanda Kofol, Marjana Česenj, Jelka Simončič Oblikovanje: Studio 2012 Tisk: Tiskarna Radovljica d.o.o. Naklada: 3000 Glasilo je v elektronski obliki na naslovu: Priporočila za pripravo in oddajo prispevkov v glasilu Besedila naj bodo v črni barvi, celostranski prispevek v reviji naj vsebuje do 3000 znakov in eno ali dve fotografi ji; zaželjene so krajše novice, obvezno se podpišite. Besedilo naj bo oddano v txt ali word dokumentu, fotografi je pa morajo biti shranjene posebej in ne v wordu! Fotografi je naj bodo v digitalni obliki: TIF, JPG, PNG, PSD, BMP, EPS, AI, navedite ime fotografa. Izrecno nizkokvalitetni in neostri posnetki bodo izločeni. Prispevke lahko pošljete po pošti (CD, DVD, USB ključ, disketa) na naslov: Biserka Marolt Meden Klinični center Ljubljana Zaloška cesta 2, 1550 Ljubljana s pripisom "za glasilo" Oziroma na elektronski naslov: Zadnji rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je 7. maj 2007.

3 Uvodnik mag. Darinka Miklavčič, univ. dipl. ekon., generalna direktorica KC Ljubljana»Učinkovitejše in bolj prijazno«mora postati slogan našega zavoda v prihodnje Pričakovanja v letu 2007 Smo največja bolnišnica v Sloveniji, v kateri obravnavamo strokovno najzahtevnejše in najdražje primere bolnikov. Zavedam se, da je delo vseh zaposlenih v Kliničnem centru zahtevno in stresno. V letu 2007 moramo največ pozornosti nameniti obvladovanju stroškov dela, saj je razen za poklice, kjer je največji primanjkljaj kadra, novo zaposlovanje omejeno. Delovni program bomo morali izpolniti z relativno manjšimi stroški dela kot v preteklem letu, če bomo želeli uravnovesiti porabo s fi nančnimi možnostmi. Medicina napreduje s tem pa tudi potrebe po fi nanciranju, ki jim družba težko sledi, zato se bomo tudi v prihodnosti srečevali s pomanjkanjem fi nančnih sredstev. Problem bomo reševali z iskanjem vseh priložnosti za izboljšanje organizacije in procesov dela na vseh ravneh vključno z najnižjimi. Zato ste vsi tisti, ki delate v temeljnih okoljih dragocen vir informacij oziroma pobudniki predlogov in idej za uvajanje prihrankov pri stroških dela in materiala. Izboljšave bodo namreč pripomogle k boljši učinkovitosti in nam omogočile, da bomo lahko delali bolje. Z vašo pomočjo bomo laže ugotovili ozka grla, ki hromijo našo učinkovitost in odpravili podvajanja del, neaktivnosti posameznikov, ki jih bomo ustrezno zaposlili ali prezaposlili. Ob načrtovanju odsotnosti pa se moramo vedno vprašati, ali je ta nujno potrebna. Vse to nam bo omogočila dobra medsebojna komunikacija. "Učinkovitejše in bolj prijazno" mora postati slogan našega zavoda v prihodnje. Pred nami je končna uveljavitev novo sprejetega statuta, ki bo Klinični center preimenoval v univerzitetni ter decentraliziral upravljanje in vodenje. S statutom bomo spremenili dosedanji sistem odločanja od zgoraj navzdol. Obrnili bomo piramido, saj se zavedamo, da je le spremembe, ki dozorijo v temeljnih okoljih, mogoče lažje izvajati in so zato bolj učinkovite. Z majhnimi premiki lahko izboljšamo razmere v vseh okoljih Kliničnega centra in predvsem povečamo zadovoljstvo tako zaposlenih in bolnikov, kar je naš skupni cilj. V prihajajoči pomladi vam želim veliko prijetnih trenutkov, tako doma kot v delovnem okolju ter lepo praznovanje praznikov, ki se nam bližajo. Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April

4 Poročilo prof. dr. Saša Markovič, dr. med., višja svetnica, strokovna direktorica KC Strokovno delo v letu 2006 V letu 2006 so bile izvedene ali načrtovane številne reorganizacije strokovnih medicinskih dejavnosti. Dokončani in sprejeti so bili naslednji projekti: reorganizacija Operativnega bloka kirurških strok, reorganizacija Nevrološke klinike, reorganizacija poliklinične dejavnosti vspostavitev delovanja Poliklinike II v prostorih ZZVD, organizacija virtualnega učnega centra, standardi in kategorizacija medicinske opreme, vzpostavitev sodelovanja kliničnih transfuziologov v rednih timskih konzilijih posameznih strok. Začeti in v teku so še številni drugi projekti reorganizacije: transplantacijske dejavnosti, nadzora nad bolnišničnimi okužbami, intenzivnih terapij in neg, obremenitev in opisa del zdravnikov, enteralne in parenteralne prehrane, celostne rehabilitacije bolnikov, oddelka za klinično farmakologijo, Kliničnega instituta za radiologijo in priprava na uvedbo sistema PACS, dejavnosti hemovigilance. V letu 2006 je KC priskočil tudi na pomoč internemu oddelku bolnišnice Trbovlje, ki jo je bolezen večjega števila zdravnikov internistov skoraj ohromela. Komisija za zdravila KC Na področju zdravil je komisija obravnavala vloge za 96 zdravil (identov; upoštevajoč tudi različne jakosti) za uvrstitev na listo zdravil KC. 40 vlog zdravil v skupno 73 različnih jakostih, oblikah in pakiranjih je odobrila. Med odobrenimi zdravili je le 8 resnično novih molekul, ki pomenijo pomemben terapevtski napredek, 18 molekul pa predstavljajo zdravila s primerljivim načinom delovanja, vendar določenimi terapevtskimi prednostmi. 54 odobrenih identov pa predstavljajo (cenejše) farmacevtske paralele, dodatne jakosti in nova pakiranja že odobrenih molekul. Komisija za medicinsko etiko Kliničnega centra V letu 2006 so člani KME-KC pripravili 8 predavanj. Na naše povabilo sta nam predavala tudi ga. Maria Zajc McDonald in dr. Andrew McDonald iz Toronta. Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb Delovanje Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb je potekalo na naslednjih področjih: epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb v KC, izobraževanje zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev glede preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, priprava in posodabljanje strokovnih navodil za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, vodenje in pomoč pri obravnavi epidemij zaščita zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, svetovanje, pomoč in podpora pri nabavi opreme in materiala, ki se uporablja pri diagnostičnih, terapevtskih, negovalnih in ostalih postopkih, posredovanje pomembnih informacij v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem bolnišničnih okužb, izvajanje nadzora v zvezi z upoštevanjem standardov, svetovanje pri načrtovanju in izvajanju gradbenih del v KC. Spremljanje kazalnikov kakovosti Klinični oddelki in klinike sodelujejo pri spremljanju kazalnikov kakovosti v projektu Zdravniške zbornice. Redno sodeluje z Zdravniško zbornico 13 klinik in kliničnih oddelkov. Poleg tega smo pričeli uvajati kazalnike kakovosti, ki jih po metodologiji Agency for Healthcare Research and Quality izračunavamo s pomočjo baze podatkov za SPP. Zaenkrat je na ta način uvedeno spremljanje kazalnika volumna resekcij požiralnika, kazalnikov volumna in smrtnosti premostitvenih operacij na koronarnih arterijah in operacij anevrizme ter kazalnika bolnišnične smrtnosti bolnikov s cerebrovaskularnim inzultom. Pri vseh omenjenih kazalnikih ugotavljamo vrednosti, ki so boljše od referenčnih. Uvajanje kliničnih poti Spodbudili smo uvajanje kliničnih poti z izobraževanjem, ki je potekalo v okviru sestankov koordinatorjev (zdravnikov in medicinskih sester) kakovosti na klinikah in kliničnih oddelkih. Klinike in klinični oddelki so pripravili 19 kliničnih poti. Pričeli smo z oblikovnim poenotenjem kliničnih poti, kjer pilotno sodeluje Klinični oddelek za srčno in žilno kirurgijo. Smernice Na klinikah in kliničnih oddelkih smo spodbujali pripravo smernic, še posebej smernic za področja, pri katerih nastajajo največji stroški in so pomembna za več oddelkov Kliničnega centra. Oblikovane so bile smernice za predpisovanje albuminov, inhibitorjev protonske črpalke, kaspofungina, vorikonazola, piperacilina s tazobaktamom in imipenema. Oblikovane so bile tudi smernice za uporabo 3T magnetne resonance in testa za določanje prokalcitonina. Pripravljenih je bilo tudi več smernic, ki jih uporabljajo na posameznih klinikah in kliničnih oddelkih. Klinični center je v letu 2006 izdal drugo izdajo Priporočil za uporabo proti mikrobnih zdravil. Varnost bolnikov Izdelali smo osnutek poslovnika sistema upravljanja z odkloni, ki obsega beleženje in obravnavo vseh vrst odklonov. Osnutek predvideva ustanovitev posebne enote, ki bo skrbela za obravnavo zapletov in spodbujanje kulture varnosti v Kliničnem centru. Redno 4 Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April 2007

5 Poročilo smo spremljali varnostne zaplete na področju zdravstvene nege in neželene učinke zdravil. Notranji nadzori Redni notranji nadzori in izredni notranji nadzori so potekali na podlagi veljavnega pravilnika. Poleg tega smo pripravili predlog novega pravilnika za notranje strokovne nadzore, ki upoštevajo načela presoj kakovosti (clinical audit) in so del vzpostavljanja sistema nenehnega izboljševanja kakovosti. Druge aktivnosti Vzpostavili smo intranetni spletni portal z informacijami o zdravilih. Na spletni strani so dostopni povzetki temeljnih lastnosti zdravil, ki jih uporabljamo v Kliničnem centru in smernice za predpisovanje nekaterih zdravil. Glavna medicinska sestra KC, Erna Kos Grabnar, viš. med. ses. Zdravstvena in babiška nega v letu 2006 V letu 2006 smo se soočili z več kot sto-odstotnim povečanim obsegom dela iz naslova izvajanja kliničnega pouka za študente visokih zdravstvenih šol. Izobraževalni programi so se v skladu z bolonjsko usmeritvijo spremenili, povečal se je delež klinične prakse, vendar vse brez dodatnih zaposlitev in brez povečanih finančnih virov s strani šolskih institucij. Klinični center je akreditiran kot učna baza in pritiski vseh zdravstvenih šol iz cele Slovenije so zelo veliki. Področje izobraževanja Pod vodstvom Centra za poklicno izobraževanje RS (CPI) so pripravljeni poklicni standardi za nacionalne poklicne kvalifi kacije na VI. stopnji zahtevnosti. Ob tem si prizadevamo za spremembo oziroma poenotenje strokovnega naslova na V. in VI. stopnji zahtevnosti. Vpeljali smo obvezna preverjanja dodatnih znanj in veščin: (prioritetno pri že zaposlenih zdravstvenih tehnikih, ki končujejo študij na visoki šoli za zdravstvo). Izvedena je bila mednarodno priznana šola za pridobitev naslova enterostomalni terapevt. Poleg tega so bila izvedena številna notranja funkcionalna izobraževanja. V sodelovanju z Medicinsko fakulteto je bilo organizirano podiplomsko izobraževanje iz bolnišnične higiene za medicinske sestre. Iz skupnih sredstev za izobraževanja smo že tretje leto izvedli izobraževanja s področja pedagoško-andragoških vsebin in s področja vodenja in upravljanja. Ginekološka klinika je bila soorganizator konference z mednarodno udeležbo na temo rojstvo. V marcu 2006 je bila v sodelovanju s Sekcijo medicinskih sester babic organizirano odmevno mednarodno srečanje strokovnjakinj na temo "Izkušnje babic po svetu". Strokovni razvoj Prednostna naloga je vpeljevanje procesne metode dela, ki jamči celostno obravnavo pacienta s stališča medicinske sestre, načrtovanje in spremljanje vseh aktivnosti ter oceno doseženih ciljev. Ob tem uvajamo prenovljeno, enotno dokumentacijo. Pomemben dosežek je zaključek strokovnega standarda» i. v. poti«. Učbenik je v fazi strokovne recenzije. Oblikovali smo ocenjevalno lestvico za določitev uporabe pripomočkov za različno stopnjo inkontinence. Sledi testiranje v klinični praksi na petih kliničnih oddelkih. Izveden je bil nadzor nad dnevnim kategoriziranjem pacientov. Ugotovljena je bila več kot osemdeset-odstotna skladnost kategorij. Področje kakovosti in varnosti Vzpostavili smo mrežo medicinskih sester na nivoju SPS in SOE in seznam objavili na intranetnih straneh Področja za zdravstveno nego in oskrbo KC Ljubljana. Nadaljevali smo s prijavljanjem neželenih dogodkov v zdravstveni negi, ki jih spremljamo že od leta 2001 ter podatke o kazalnikih kakovosti (število padcev, število razjed zaradi pritiska) posredovali na MZ. Izvedli smo nacionalno anketo o zadovoljstvu in izkušnjah pacientov na treh kliničnih oddelkih.. Izvedli smo 9 rednih strokovnih nadzorov v operacijskih prostorih in 3 izredne strokovne nadzore. Sodelovali smo pri pripravi metodologije za izvedbo strokovnih nadzorov oziroma izvedbo notranje presoje celotne dejavnosti posameznega kliničnega oddelka. Področje bolnišnične higiene Medicinske sestre in sanitarni inženirji so v skladu s prednostno nalogo vodstva KC aktivno sodelovali pri pripravi strokovnih kriterijev za izbor medicinskih pripomočkov in storitev iz higienskega, ekonomskega in ekološkega vidika. Sodelovali smo v pripravi navodil za nadzor nad vodovodnim omrežjem. Sodelovali smo pri zbiranju podatkov o bolnikih z rezistentnimi bakterijami in se vključili v izvedbo preventivnih cepljenj proti gripi. Na posameznih enotah smo dodatno izobraževali delovne time na temo preventivnih ukrepov pred prenosom okužb. Področje javnih razpisov Medicinske sestre so pripravile strokovne kriterije za številne materiale oziroma storitve. Ob tem je pomembno poudariti, da je za sleherni razpis potrebno dobro poznavanje strokovnega področja, zakonskih predpisov, okoljske zakonodaje in celotne logistike KC. Prostovoljno delo Na področju prostovoljnega dela smo dosegli izredni napredek. Povečala se je motiviranost zaposlenih za vključevanje prostovoljcev in tako je njihovo število naraslo na 61. Področje oskrbovalnih služb V Bolnici dr. Petra Držaja se je v sodelovanju s Tehničnimi službami vzpostavilo delovanje posteljne postaje za potrebe celotne bolnišnice. Izvedena je bila notranja revizija preskrbe s perilom, ki bo osnova za nadaljnje korake pri obvladovanju procesov in stroškov. Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April

6 Poročilo Vida Linec, univ. dipl. ekon., pomočnica generalne direktorice za ekonomsko področje Pomembno je doseganje zadovoljstva bolnikov in zaposlenih Poslovanje Kliničnega centra Ljubljana je bilo v letu 2006 v največji meri usmerjeno k uresničevanju dogovorjenih programov v okviru sprejetega Splošnega in Področnega dogovora za bolnišnice, Pogodbe o izvajanju zdravstvenih storitev z ZZZS in izvajanju dodatnih programov. Delovanje zavoda je potekalo na osnovi sprejetih ciljev in smernic, postavljenih na podlagi poglobljene analize stanja na strokovnem in poslovnem področju. Aktivnosti so bile usmerjene v doseganje večje učinkovitosti poslovanja, v doseganje višje kakovosti zdravstvenih storitev, zadovoljstva bolnikov in zaposlenih. Program prioritetnih aktivnosti je obsegal večjo preglednost poslovanja po posameznih organizacijskih enotah, reorganizacijo upravljanja, reorganizacijo nemedicinskih služb, izboljšanje nabavnega procesa, izboljšanje izrabe človeških virov in izboljšanje tehnične opremljenosti ter njene izkoriščenosti. Uspešno izpolnjen delovni program V letu 2006 je bil uspešno izpolnjen delovni program, saj je bilo na bolnišnično zdravljenje sprejetih bolnikov, kar pomeni oziroma za 4,7 odstotkov bolnikov več kot v letu Planirani delovni program je bil presežen za 0,9 odstotka oziroma 901 bolnika. Z izpolnitvijo dodatnega programa za skrajševanje čakalnih dob in s preseganjem rednega prospektivnega programa so se občutno skrajšale čakalne dobe. Z boljšo organiziranostjo dela in izboljšano učinkovitostjo v bolnišnični obravnavi bolnika se je nadaljevalo skrajševanje ležalne dobe, ki sedaj znaša 5,96 dni. Prihodki zdravstvenih programov niso sledili povečanju obsega opravljenih storitev, saj je bila realna rast prihodkov 1,6 odstotkov, obravnavanih bolnikov pa 4,7 odstotkov. Poleg nizkih cen enkratnih dodatnih programov so morale vse bolnišnice v letu 2006 opraviti še dodatno odstotek programa akutne bolnišnične obravnave. Klinični center je tako moral zagotoviti zdravljenje iz lastnih virov za še dodatno 698 bolnikov. Tudi v specialistično ambulantni dejavnosti je bilo potrebno z enakimi sredstvi opraviti večji obseg obravnav. Sredstva, namenjena za opravljanje terciarne dejavnosti, se realno ne povečujejo oziroma se glede na povečanje števila bolnikov celo zmanjšujejo. Iz analize trendov gibanja bolnikov ter prihodkov in odhodkov v zadnjih letih ugotavljamo, da višina prihodkov na bolnika pada, prav tako pa prihodki ne sledijo najnovejšim prenosom medicinskih dosežkov v prakso. Ukrepi za izboljšanje poslovanja so dali pozitivne učinke V poslovanju se kažejo pozitivni učinki aktivnosti za izboljšanje poslovanja, ki so potekale na različnih področjih z vključitvijo vseh organizacijskih enot. Mesečno smo analizirali vzroke odstopanj med planiranim in realiziranim programom, ki vplivajo na fi nančni rezultat in sprotno pripravljali programe ukrepov za sanacijo poslovanja posameznih organizacijskih enot. Ukrepi za izboljšanje poslovanja so bili usmerjeni predvsem na racionalizacijo porabe zdravil, racionalizacijo porabe medicinskih in drugih materialov, racionalizacijo na področju laboratorijske diagnostike, racionalizacijo na področju radiološke diagnostike, racionalizacijo na področju bolniške prehrane in dietoterapije ter racionalizacijo na področju stroškov dela. Ciljno smo okrepili delo številnih multiprofesionalnih in multidisciplinarnih strokovnih skupin, ki so izdelale strokovne kriterije in standarde za nabavo opreme in materialov. Aktivnosti na področju urejanja nabavnih cen, javnih razpisov in doseganju komercialnih popustov so se izrazile v zmanjšanju stroškov materiala in storitev. Kljub prizadevanjem za izboljšanje poslovanja pa z vsemi ukrepi ni bilo možno kompenzirati negativnega vpliva preseganja programa, ki ni bil plačan ter zaostrenega in neadekvatnega sistema fi nanciranja zdravstvenih storitev. Klinični center je v poslovnem letu 2006 izkazal presežek odhodkov nad prihodki v višini 644 mio SIT, kar predstavlja le 0,8 odstotka vseh prihodkov. Glede na preteklo leto je presežek odhodkov zmanjšan za 43 mio SIT. Ocenjujemo, da bi Klinični center v primeru doslednega fi nanciranja bolnišničnega zdravljenja po doseženi uteži SPP lahko pridobil dodatna fi nančna sredstva, s katerimi bi bili zagotovljeni primerni pogoji poslovanja. Pričakujemo, da bomo v letu 2007 uspeli pridobiti dodatna sredstva za programe, ki so bili v letu 2006 prekoračeni, da bo narejen naslednji korak k doslednemu plačevanju hospitalnih storitev po doseženi uteži SPP in da bodo programi realizirani le v obsegu dogovorjenega delovnega programa. Tako bi lahko bili vzpostavljeni ustreznejši pogoji za izvajanje dejavnosti in poslovanje bi potekalo v okviru načrtovanih fi nančnih sredstev. Novosti na Tednik KC je odslej dosegljiv tudi na spletu, vsak teden vam postreže z novimi informacijami in dogajanji v KC. Nova so tudi Navodila za obveščanje o lastnostih in učinkih zdravil in medicinskih pripomočkih, skupaj z donatorsko pogodbo 6 Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April 2007

7 Poročilo Leto 2006 je bilo v znamenju javnih razpisov S pomočnikom generalne direktorice za komercialne zadeve Miho Žemljo, univ.dipl.org. smo se pogovarjali o nabavah opreme v preteklem letu. Na področju nabav in razpisov je bil v letu 2006 narejen velik napredek. Kakšno stanje stanje ste prevzeli in kako ste se lotili urejevanje tega področja?» Res je. V letu 2006 je bil na komercialnem področju ter na področju javnih razpisov narejen velik napredek. Analiza obstoječega stanja je namreč pokazala najslabšo pokritost nabave z javnimi naročili na področju medicinskega materiala in sicer kot posledica pomanjkanja ali neažurnosti strokovnih kriterijev za oblikovanje razpisne dokumentacije. Tako smo imenovali kar 41 strokovnih komisij s skupno 185 člani medicinskega osebja, ki so takoj pričeli pripravljati, oz. defi nirati strokovne kriterije za medicinske materiale. Pri tem je velik del odgovornosti prevzela zdravstvena nega, za kar se ji iz komercialnega sektorja lepo zahvaljujemo «. Bi lahko rekli, da je bilo leto 2006 v znamenju javnih razpisov?» Lahko bi tako rekli. V letu 2006 je namreč Klinični center izvedel kar 74 objav javnih razpisov v skupni ocenjeni letni vrednosti mio SIT (36,9 mio EUR). V primerjavi z letom 2005, ko smo izvedli 62 objav javnih razpisov v skupni ocenjeni letni vrednosti mio SIT (22,9 mio EUR), je to velik napredek. Ker pa so bili nekateri javni razpisi objavljeni za triletno obdobje, je tako skupna ocenjena vrednost vseh objavljenih javnih razpisov v letu 2006 presegla mio SIT (79 mio EUR). «Kakšna je struktura teh razpisov? Je veliko naročil male vrednosti? Ali KC sodeluje v centralnih javnih razpisih Ministrstva za zdravje?» Poleg že navedenega je Klinični center v letu 2006 enajstkrat pristopil k centralnim javnim razpisom MZ v skupni ocenjeni letni vrednosti mio SIT (4,1 mio EUR); na MZ se je izvajal tudi postopek oddaje javnega naročila za nabavo zdravil, le-ta pa se je pričel že v letu V letu 2006 smo izvedli tudi 189 postopkov oddaje javnih naročil male vrednosti. Naj na koncu poudarim, da je bila vsa nabava opreme, vse storitve tekočega in investicijskega vzdrževanja ter vse investicije izvedeno s postopki oddaje javnega naročila. «Za katero blago, opremo ali storitve pa smo prvič izvedli javne razpise? Bi lahko potrdili, da je šlo za oranje ledine?» V mnogih primerih prav gotovo, saj se je medicinsko osebje, ki je pri pripravi strokovnih kriterijev sodelovalo, mnogokrat prvič srečalo s tem področjem dela. V nadaljevanju bomo tako kriterije vsako leto samo še dopolnjevali. Opravljeno je bilo veliko delo. Lahko pa potrdim, da so ga odlično opravili. Ko so strokovni kriteriji opredeljeni, pa se delo komercialnega sektorja nadaljuje. Prvič smo objavili javne razpise za naslednje programe: za razkužila in sredstva za nego kože, medicinske pline, farmacevtske kemikalije in droge, dializni material hospital, diagnostična sredstva in laboratorijski material, papirno in toaletno konfekcijo, vrečke, razširitev in integracijo modulov v PIS, podporo IT storitvam in drugo. «Kaj vas še čaka v prihodnosti?»nekatere komisije za opredelitev strokovnih kriterijev svoje delo sedaj končujejo, tako da smo, oz. bomo v prvi polovici 2007 objavili javne razpise za naslednje programe: zdravila, katetre, peritonealno dializo CAPD, RTG fi lme, stente, srčne zaklopke in pacemakerje, žilne endoproteze, material za oskrbo rane, operacijski material, sisteme za infuzijo in transfuzijo, sredstva za pranje in čiščenje, storitev čiščenja, vzdrževanje opreme posameznih proizvajalcev (n.pr. Drager, Philips ipd.), vzdrževanje endoskopske opreme in drugo. Naj na koncu poudarim, da poleg navedenih aktivnosti v komercialnem sektorju izvajamo še celo vrsto ostalih, komercialnih aktivnosti za obvladovanje nabavnih procesov. Prvi rezultati so spodbudni in se med drugim izkazujejo tudi z znižanjem nabavnih cen materialov v letu 2006 ter skrajšanjem vezave zalog materiala v skladiščih. «Polona M. Lečnik Wallas; Služba za odnose z javnostmi NOVA OPREMA v vrednosti nad eur, ki je bila dobavljena od januarja do marca 2007 Nevrološka klinika je iz združenih sredstev KC dobila ultrazvočni digitalni aparat v vrednosti ,18 EUR. Klinični oddelek za otroško kirurgijo Kirurške klinike je dobil oscilacijski respirator v vrednosti ,99 EUR ter dva respiratorja za novorojenčke z oscilacijsko ventilacijo, v vrednosti ,02 EUR. Nakup obeh aparatov je bil zagotovljen iz združenih sredstev KC. Dva parnokonvekcijska aparata sta bila kupljena za potrebe Službe bolniške prehrane in dietoterapije in sicer iz sredstev amortizacije v vrednosti ,12 EUR. Za potrebe Kliničnega inštituta za radiologijo je bil nabavljen ultrazvočni aparat z barvnim doplerjem za področje abdomna in mehkih tkiv. Vrednost aparat je 207, EUR, sredstva so bila zagotovljena iz združenih sredstev KC. Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April

8 Poročilo prof. dr. Matej Cimerman, dr. med., pomočnik strokovne direktorice za izobraževanje Izobraževalna dejavnost terciar I Dodiplomsko izobraževanje Na Kliničnem centru poteka obsežno izobraževanje študentov Medicinske fakultete, Visoke šole za zdravstvo, Fakultete za farmacijo in ostalih fakultet povezanih z medicinskim znanjem. Samo medicincev, ki so vključeni v klinično izobraževanje v KC je preko Aktivno smo sodelovali s kurikularno komisijo za prenovo študija na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kompletna prenova študija poteka v skladu z evropskimi smernicami in bolonjsko deklaracijo in bo zahtevala veliko več kliničnega pouka, ki se bo izvajal v Kliničnem centru. V letu 2006 smo izdelali program za študij 1. in 2. letnika. Skupaj s koordinatorjem kliničnih kateder smo izdelali metodologijo za spremljanje pedagoških ur Medicinske fakultete, ki se izvajajo v Kliničnem centru. Podiplomsko izobraževanje Aktivno smo sodelovali s Komisijo za sekundarijat in Svetom za izobraževanje na Zdravniški zbornici Slovenije. Večina specializacij v 2006 je že potekala po novem programu. Zato smo skupaj z Zdravniško zbornico posodobili in povečali seznam glavnih in neposrednih mentorjev v KC. V letu 2006 je v Kliničnem centru doktoriralo 36 kolegov, kar je v primerjavi s 15 doktorati iz leta 2004 velik porast. Stalno izobraževanje Pridobili smo podatke o naročenih revijah in številu članarin za CMK. Na podlagi tega smo se odločili za organizacijo lastne digitalne knjižnice. Pogajanja smo začeli v maju in jih končali v decembru. Vplačali smo paket Ovid in BMJ (Brisih Medical Journal) po izjemno ugodni ceni. Trenutno so v pripravi navodila in tehnične rešitve za popoln dostop do revij omenjenih ponudnikov. Na začetku leta smo ustanovili projektno skupino za pripravo virtualnega učnega centra. Ogledali smo si virtualne učne centre v Bologni in Mainzu, ter napravili idejni projekt. Projekt smo predstavili Strokovnemu svetu, večjim enotam KC in Medicinski fakulteti. Skupina je pripravila tudi osnovne načrte prostorske ureditve in išče sponzorje. Junija smo oddali CRP projekt za virtualni učni center na ARRS, ki pa je bil žal odklonjen. Aktivno sodelujemo v pripravi pravilnika za izobraževanje, ki je trenutno že spisan v obliki osnutka. Skupaj s Službo za razvoj kadrov smo pripravili projekt za individualne baze znanja. Druge aktivnosti Pripravili smo predloge besedila za spremembo Statuta KC in Akta o ustanovitvi glede formiranja Sveta za izobraževanje. Formirali smo neformalno skupino za izobraževanje, ki se bo takoj po sprejetju novega Statuta preimenovala v Svet za izobraževanje. Skupina se je dvakrat sestala in si razdelila osnovne naloge. Izdelali smo obrazec za prijavo pedagoške dejavnosti v okviru terciara I. Obrazec je izdelan po zahtevah ZZZS in je razposlan po klinikah. Sodelovali smo v komisiji za ovrednotenje terciarne dejavnosti. Okvirno smo izračunali število opravljenih pedagoških ur in ugotovili, da to ne more biti edina osnova za izračun pedagoške dejavnosti iz naslova Terciara I. Nujno potrebno bo opredeliti kriterije, ki bodo ovrednotili predvsem obremenitev celotne infrastrukture KC zaradi obsežne pedagoške dejavnosti. Nagrade in priznanja NAGRAJENKA PROGRAMA ZA ŽENSKE V ZANOSTI Naša mlada raziskovalka Luca Lovrečić, dr. med, dipl. biol., je izmed 32 prijavljenih kandidatk, ena od dveh prvih nagrajenk programa Za ženske v znanosti, v okviru katerega L Oreal in UNESCO spodbujata vlogo žensk v znanosti. Nagrajenki iskreno čestitamo in ji na nadaljnji poti želimo še veliko uspehov! PODELITEV PRIZNANJA MOL VODJI REŠEVALNE SLUŽBE KC Vodja reševalne službe KC g. Zuhdija Hajdarevič, dipl. zn. je na podelitvi priznanj Mestne občine Ljubljana na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 8. marca 2007, prejel iz rok župana Zorana Jankovića zahvalno listino za dolgoletno uspešno delo na tem področju. Podelitev je potekala v atriju Mestnega muzeja Ljubljana. MEDNARODNO PRIZNANJE NAJBOLJŠI ŠTUDENTKI Ga. Maja Kojovič, dr. med., specializantka nevrologije (mentor: prof. dr. Zvezdan Pirtošek, KO za nevrologijo) je na zaključnem izpitu iz nevrologije na National Hospital for Neurology and Neurosurgery, Queen Square, v Londonu prejela Pat Harris Prize kot najboljša študentka. 8 Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April 2007

9 Poročilo Realizacija delovnega programa januar - februar 2007 PROGRAM Planirano Obdobje : JANUAR - FEBRUAR 2007 Leto 2007 Planirano obdobje tekoče leto Realizirano obdobje preteklo leto Realizirano obdobje tekoče leto =5/3 7=5/4 Število hospitaliziranih bolnikov ,1 102,4 Program ZZZS (bolniki) ,1 102,1 Drugi plačniki (bolniki) ,3 115,1 Vse postelje ,0 95,0 Ležalna doba 5,96 5,96 5,58 5,86 98,3 105,0 Procent zasedenosti postelj 84,00 84,00 62,45 68,76 81,9 110,1 Doječe matere (ZZZS) ,8 113,8 Spremljevalci (ZZZS) ,7 93,1 Neak. obravnava - štev. dni (ZZZS) ,8 67,8 Obiski v spec.ambulantah ,8 101,8 Program ZZZS (obiski) ,4 101,8 Drugi plačniki (obiski) ,1 98,2 Obiski v funkcionalnih enotah ,3 107,1 Odpuščeni bolniki za ZZZS ,1 102,1 iz mesta Ljubljane ,4 104,9 iz preostalega dela regije Ljubljane ,9 101,5 iz drugih regij ,0 100,0 Elementi programa Realizacija januar - februar % Indeks letni plan realizacije plana 2007/2006 OP srca ,9 101,1 Transplantacije ,8 125,9 srca ,3 500,0 jeter ,0 200,0 ledvic ,2 71,4 roženice ,5 116,7 KM ,7 175,0 pljuč ,0 avtologna TR hondrocitov ,0 25,0 gojenje in presaditev kože ,0 ledvice s trebušno slinavko ,0 Dialize (ZZZS) ,3 96,1 Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April

10 V ospredju Jelka Mlakar, viš. med. ses., svetovalka, področje za zdravstveno nego in oskrbo Razvoj kadrov v zdravstveni negi Zdravstvena nega je pomemben del zdravstvenega sistema, ki jo izvajamo srednje medicinske sestre/tehniki zdravstvene nege in višje/diplomirane medicinske sestre ter profesorice zdravstvene vzgoje. Zaradi nenehnega razvoja vseh znanosti in ved se tudi v naši stroki zavedamo, da je dodiplomsko izobraževanje samo vstopni pogoj za delo. Le z nenehnim učenjem in pridobivanjem novih znanj in spretnosti lahko kakovostno in učinkovito obvladujemo delovne naloge v zadovoljevanju pacientovih potreb in zdravljenja. Izobraževanje zaposlenih v zdravstveni negi je stalnica V našem zavodu smo že pred 15. leti postavili izhodišča za sistematično načrtovanje izobraževanja za zaposlene v zdravstveni negi in oskrbi; pred nekaj leti pa smo zastavili strategijo in izvedbene načrte za realizacijo zastavljenih izobraževalnih ciljev. Tako potekajo večkrat letno delavnice z naslovom»klinični center moja delovna organizacija«za zaposlene sodelavce v oskrbi. Glavne medicinske sestre so celo desetletje sistematično pridobivale znanja o vodenju, uvajanju sprememb, reševanju problemov, zagotavljanju kakovosti in predvsem ravnanju z ljudmi. Številne sodelavke in sodelavci pridobivajo dodatna znanja preko strokovnih sekcij in drugih izobraževalnih inštitucij. Pobuda o izvedbi nacionalnih poklicnih kvalifikacij Pred štirimi leti smo iz Strokovnega sveta zdravstvene nege KC posredovali na Razširjeni strokovni kolegij pobudo za nadgradnjo izobraževanja zdravstvenih tehnikov na VI. kvalifi kacijski ravni. Žal s predlogom in argumenti nismo uspeli prepričati članic RSKZN (predvsem predstavnic visokih strokovnih šol). Uspeli pa smo jih prepričati s pobudo o izvedbi Nacionalnih poklicnih kvalifi kacij pri zdravstvenih tehnikih na najzahtevnejših področjih zdravstvene nege. Priprave potekajo. Predvidevamo, da bomo začeli z izvedbo prvih treh (zdravstveni reševalec, ortopedski tehnolog in zobozdravstveni asistent) v jesenskem času. V zadnjem času se pojavljajo iz naših vrst pobude za izvedbo specializacij tudi na ravni višje oz. visoke strokovne izobrazbe, torej pri višjih oz. diplomiranih medicinskih sestrah. Specializacije za medicinske sestre V KC že sedaj potekajo obsežna funkcionalna izpopolnjevanja za višje in diplomirane medicinske sestre kot so: mednarodna enterostomalna šola, hospitalna higiena v povezavi z Medicinsko fakulteto, intenzivna nega in terapija otroka in odraslega in številne druga, ki bi jih z malo truda lahko verifi cirali kot specialistični študij v skladu z izhodišči Zakona o visokem šolstvu. Spremembe zakonodaje na področju visokega šolstva dajejo možnost izvedbe specializacij tudi univerzitetni ustanovi kot je KC, brez obvezne udeležbe izobraževalne institucije, kot je npr. Visoka šola za zdravstvo, kar je veljalo do spremembe zakonodaje. S konsenzom vodstva KC se bomo lotili te zahtevne naloge. Za to nalogo izpolnjujemo vse pogoje; tako kadrovske kot tudi prostorske, vsebinske in materialne. V interesu vodstva KC je, da zagotavljamo sami tista strokovna izpopolnjevanja in izobraževanja svojem sodelavcem, za katera smo usposobljeni in jih dopušča slovenska zakonodaja. Imeli bomo najbolje usposobljene strokovnjake, svoje delo bodo opravljali kakovostno in v koraku z najnovejšimi dognanji vseh strok, ki se vključujejo v zdravljenje in zdravstveno nego pacientov. Jelka Kotar, dipl. med. ses., KO za gastroenterologijo Vsak bolnik je nov izziv Moji otroci so me v različnih starostnih obdobjih spraševali, kaj počnem kot medicinska sestra. Ob naštevanju del in nalog so se najpogosteje ustavili ob besedi»skrbim«. Kot doma? Da, kot doma skrbim, da vse teče lepo in prav. Sem namreč koordinator priprave bolnika pred presaditvijo jeter in vodenja bolnika po presaditvi jeter. Leta 1998 je bila vzpostavljena nacionalna transplantacijska mreža v Sloveniji, leta 1999 je organizacijo in koordinacijo priprave bolnikov na presaditev jeter na Kliničnem oddelku za gastroenterologijo prevzela Mojca Kolman. Od začetka lanskega leta se ponovno ukvarjam s koordinatorstvom, ki zahteva polni delovni čas. Zaradi pomanjkanja medicinskih sester na našem opravljam še delo nadzorne medicinske sestre bolniškega oddelka. Kot koordinator imam več nalog. Večino je mogoče dokumentirati. Vsako sredo na Kliničnem oddelku poteka transplantacijski konzilij, na katerem vodim zapisnik konzilija o predstavitvi bolnikov kot možnih kandidatov za pripravo na presaditev jeter in o spremljanju stanja bolnikov pred in po presaditvi. 10 Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April 2007

11 V ospredju Vodim čakalno listo za presaditev jeter, kar zajema vodenje in posredovanje podatkov o uvrstitvi, začasnem ali dokončnem umiku s čakalne liste. Zaradi boljše preglednosti so bolniki na čakalni listi vodeni po vrstnem redu glede na višino točk po MELD-u. Le-ta se ohranja po pravočasnem obnavljanju podatkov na Slovenijatransplant-u, kar zahteva tedenske, mesečne ali tromesečne odvzeme krvi. Tedensko spremljam in dokumentiram stanje bolnikov na čakalni listi po telefonu ali osebno, v primeru zapletov se konzultiram z lečečim hepatologom. Trenutno je na seznamu pet bolnikov in dve bolnici, ena od njiju čaka skoraj leto in pol. Dolga čakalna doba in umiranje bolnikov na čakalni listi je posledica majhnega števila darovanih organov, kar se v medijih redno predstavlja. V postopku priprave po protokolu povsem samostojno koordiniram preiskave ter konziliarne preglede, zbiram, vodim bolnikovo pisno in slikovno dokumentacijo in se tudi pogovarjam z bolnikom o njegovem zdravstvenem stanju. Vsak bolnik ve, da je lečeči hepatolog vsakodnevno obveščen o poteku priprave, v primeru poslabšanja jetrne funkcije, patologije drugih organskih sistemov, možnih kontraindikacij pa takoj! Pri bolniku v začetnem spoznavnem pogovoru ugotovim, koliko je informiran o jetrni bolezni, zapletih, pravilnem higiensko-dietetičnem načinu življenja pred in po presaditvi jeter. Med hospitalizacijo postopno posredujem konkretno znanje, pridobljeno iz svojih izkušenj in izkušenj bolnikov. Pomembno je, da čimprej vzpostavim zaupanje tako pri bolniku kot pri njegovih bližnjih. Prav vsak bolnik je nov izziv: kako v čimkrajšem času opraviti po protokolu štirinajst konziliarnih pregledov pri moškem, petnajst pri ženski, pred konziliarnimi pregledi pa poskrbeti za številne preiskave. Delo in naloge koordinatorja so specifi čne, zahtevajo neprestano obnavljanje in samoinciativno pridobivanje novega znanja, iskanje literature, izmenjavo izkušenj s koordinatorji ostalih področij, komunikacijske sposobnosti, pa tudi določeno mero optimizma in entuziazma. Prav gotovo je to eden od poklicev medicinskih sester, ki je primeren za klinično specializacijo! Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., Nevrološka klinika Pogled zdravnika na timsko delo Ena najbolj dragocenih izkušenj, ki sem si jih pridobil med svojim večletnim delom v Londonu je bila izkušnja timske obravnave bolnika in ustvarjalno sodelovanje s sodelavci različnih strok, predvsem pa specializiranih medicinskih sester. Delal sem s hudo prizadetimi bolniki s Parkinsonovo boleznijo (PB), ki ne okvari samo zmožnosti gibanja, pač pa pogosto povzroči depresijo, motnje spomina, bolečine, avtonomne motnje. Ravno takrat smo uvajali zapleteno metodo zdravljenja s subkutano infuzijo apomorfi na metodo, ki je od bolnika in skrbnika zahtevala dobro razumevanje bolezni, delovanja zdravila in stranskih učinkov, od zdravstvenih delavcev pa poleg tega tudi neprestan nadzor in opazovanje ter poučevanje bolnikov. Na oddelku smo sicer imeli klasične vizite, a te so bile precej različne od tistih enolično mirnih (»vlečenje črtic«), ki smo jih v osemdesetih letih bili navajeni na Nevrološki kliniki. Tu, v starinskem okolju viktorijanske nevrološke bolnice v Londonu, je bil pristop drugačen, sodoben. O bolniku so, vsak s svojega stališča, spregovorili specializant, fi zioterapevt, logoped, specializirana sestra, delovni terapevt, starejši nevrolog Kmalu sem spoznal, da kot zdravniki dobro obvladamo le nekaj segmentov obravnave bolnikov s PB: dobro smo razumeli patogenezo, zdravljenje in stranske učinke. Razumeli smo izjemen pomen izobraževanja bolnika in skrbnika, razumeli tudi, da se pri PB za tresenjem lahko skriva neprepoznana depresija, grozeča motnja spomina, obup zaradi izmaličene telesne podobe a za take malenkosti (ki pa so bile bolniku dostikrat bolj pomembne kot tresenje) je nevrologom običajno zmanjkalo časa. Morda so bili prvi, pragmatični začetki delovanja specializiranih sester za PB ( Parkinson Disesase Nurse ) povezani s tem dejstvom. A kmalu se je pokazalo, da specializirano znanje sestri ne omogoča samo, da nadaljuje tam, kjer zdravniku zmanjkuje časa ampak veliko več: da bolniku nudi ekspertno znanje, stroki pa povezovalno vlogo v multidisciplinarnem timu. Okolje je vzpodbujalo samostojno delo specializirane sestre na oddelku, v samostojnih posvetovalnicah in v ambulantah, v bolnikovem domačem okolju. To pa je bilo mogoče seveda zgolj ob stalnem izobraževanju in stalnem preverjanju znanja, odločitev in ukrepov, ki jih je izvajala specializirana sestra. Člani tima smo drug drugega sicer ves čas neformalno izobraževali in s tem mimogrede izgrajevali prijetno in kolegialno atmosfero, a prav tako so bili pomembni tudi formalni nadzori ( audit ), kjer je specializirana sestra v strukturiranem pogovoru s starejšo kolegico ali nevrologom preverjala ustreznost svojega dela. Nadzori so potekali v strokovno resnem, a sproščenem in dobronamernem vzdušju, ugotovljene nepravilnosti pa so bile usmerjene v izboljšanje sistema in ne v kritiko posameznika. V londonskih bolnicah so takrat vsakodnevne izkušnje dokazale, da so specializirane sestre pri delu bolj motivirane in samozavestne, da je sodelovanje z zdravnikom in drugimi sodelavci bolj partnersko in kolegialno, potreba sestre po stalnem izobraževanju bolj izrazita, obravnava bolnika bolj osebna in skrbna, predvsem pa neprimerljivo bolj strokovna. Te izkušnje so potrdile tudi primerjalne študije in vse več evropskih držav se odloča za izobraževanje specializiranih sester. Čas je, da tudi v Sloveniji delo specializiranih sester ne bo zgolj minljiv odsev trenutne naklonjenosti oddelka ali predstojnika, ampak zavestna odločitev stroke in zdravstvene politike. Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April

12 V ospredju Lidija Ocepek, specializirana medicinska sestra s področja parkinsonizma Specializirana medicinska sestra s področja parkinsonizma Razvoj medicinskih nevroloških strok je silovit, zlasti na področju novih zdravljenj Parkinsonove bolezni. Ta so bolj raznovrstna kot kdajkoli prej, obenem pa tudi bolj zapletena. Od bolnika zahtevajo precejšnjo stopnjo vpogleda in razumevanja, od zdravstvenih delavcev, zlasti medicinske sestre, pa več znanja in bolj aktivno stanovsko vlogo. Eden od odgovorov na ta izziv je profil specializirane medicinske sestre s področja parkinsonizma (MSSP). Začetki v tujini Prva specializirana medicinska sestra je začela delovati leta 1989 v Angliji, večji napredek pa je leta 1992 pomenila pobuda Združenja bolnikov s Parkinsonovo boleznijo (Parkinson Disease Society), zdravnikov nevrologov in farmacevtskih podjetij, ki so organizacijsko, strokovno in fi nančno vzpodbudili delo specializiranih medicinskih sester Parkinson s Disease Nurse Specialist (PDNS). Danes je na področju Anglije preko 250 PDNS, prav tako v skandinavskih deželah ter državah Beneluxa. Zdravstvena politika Evropske skupnosti in Svetovne zdravstvene organizacije poudarja vlogo MSSP in z različnimi projekti vzpodbuja njihovo vključitev v zdravstvene in stanovske ustanove. Kaj pa pri nas? V Sloveniji je koncept specializirane medicinske sestre relativno nov. V nevrologiji je bilo področje parkinsonizma prvo, ki je skušalo sistematično opredeliti aktivno vlogo medicinske sestre pri obravnavi bolnika s Parkinsonovo boleznijo. V Sloveniji se je potreba po taki medicinski sestri pojavila konec osemdesetih let, ko smo z vrnitvijo prof. Pirtoška leta 1989/90 začeli uvajati nova zdravljenja. Leta 1989 so se bolniki tudi v Sloveniji organizirali v društvo Trepetlika in izrazili potrebo po medicinski sestri z dodatnimi znanji. Potrebo po profi lu take medicinske sestre je sicer neformalno, pa vendar jasno podprl Inštitut za klinično nevrofi - ziologijo, dokončno pa ga je utrdila ustanovitev Centra za ekstrapiramidne bolezni leta To so bile pomembnejše stopnice, ki so vodile k razvoju medicinske sestre specializirane za ekstrapiramidne bolezni pri nas. V Sloveniji smo deloma prevzeli že znane modele MSSP iz drugih evropskih držav, deloma pa smo ob nekaterih posebnostih izgrajevali nam lasten model MSSP. Sama sem se prvič srečala z bolnikom s Parkinsonovo boleznijo leta Nič kaj dosti nisem vedela o tej bolezni, sem pa kmalu ugotovila, da brez dodatnega znanja ne bom mogla delati na tem področju. Zato sem se začela že zgodaj sistematično izobraževati ob nesebični podpori prof. Pirtoška. Ob upoštevanju znanj s področja zdravstvene nege, managementa, andragogike, psihologije, nekaterih vej medicine npr. nevrologije, psihiatrije, farmakologije in v sodelovanju z nevrologom, lahko zdaj po vrsto letih izobraževanja relativno samostojno obravnavam in vodim bolnika s PB in družino skozi vsa obdobja bolezni. Vlogo pri obravnavi bolnikov s PB in njihovih skrbnikov, ki zajema tako strokovni kot organizacijski vidik, sem razdelila na: Obravnavo bolnika neposredno po postavitvi diagnoze (preverim, kako je bolnik sprejel diagnozo; preverim odziv na uvedeno terapijo; vzpostavim bolj pristen odnos z bolnikom in družino za nadaljnje sodelovanje). Obravnavo bolnika v zgodnji fazi bolezni (vzgoja in izobraževanje - posredujem znanja o bolezni, o medikamentozni terapiji v zgodnji fazi, o življenskem režimu). Pomembno je, da podajanje informacij prilagodim starosti in izobraženosti bolnika in da bolezen razlagam stopenjsko. Obravnava bolnika v napredovali fazi bolezni (posredujem poglobljeno znanje o bolezni in komplikacijah, o terapiji in stranskih učinkih zdravil, nudim podporo pri sprejemanju spremenjene telesne podobe, ki je lahko zelo neprijetna za bolnika in svojce, aktivno sodelujem z nevrologom pri nadaljnji diagnostiki in terapiji, ocenjujem stopnjo napredovanja bolezni s semikvantitativnimi lestvicami. Za bolnike, ki so na parenteralnem zdravljenju (apomorfi n, duodopa), organiziram redne ambulante, kjer kontroliram tehnično pravilnost izvajanja terapije, pravilne doze in kombinacije zdravil, pregledujem vbodna mesta in jih sproti saniram, spremljam motorične in nemotorične učinke zdravil in bolezni same. Sodelovanje v multidisciplinarnem timu, ki deluje v okviru Centra za ekstrapiramidne bolezni, katerega soustanoviteljica sem bila leta 1999/2000. Sodobna medicina se tudi na področju nevrologije vse bolj zaveda, da je najuspešnejši model obravnave bolnika multidisciplinarni in timski (nevrolog, MSSP, psihiater, socialna delavka, fi zioterapevtka, delavna terapevtka, psihologinja, farmakologinja, občasno logopedinja, po potrebi genetik, gastroenterolog in dietetik). Druge aktivnosti MSSP - sodelujem z družinskim zdravnikom; sodelujem s farmacevtskimi družbami, servisnimi službami, s študenti, z društvi itd. Bogate izkušnje, ki sem si jih ob delu pridobila kot specializirana sestra, so pomembno oblikovale moje videnje vloge in položaja medicinskih sester tudi kasneje, ko sem pred leti prevzela delovno mesto glavne sestre kliničnega oddelka. Danes razumem, da tudi (in zlasti) ob izjemnem razmahu medicinskih strok medicinska sestra lahko ohrani svoje dostojanstvo, avtonomijo in strokovnost. Morda zveni paradoksalno, a pri tem bo uspešnejša, če bo delala v tesni povezavi z zdravniki in ostalimi sodelavci, v ustvarjalni in vzpodbudni atmosferi multidisciplinarnega tima, s svojim specialističnim ekspertnim znanjem, ki bi moralo biti tudi formalno začrtano in priznano. 12 Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April 2007

13 Iz dela Carmen Bobnar Sekulič, dipl. med. ses., Karmen Laznik, viš. med. ses., univ. dipl. org. Potek procesne metode dela V KO za gastroenterologijo smo v aprilu 2005 pričeli z učno delavnico z naslovom»proces zdravstvene nege v praksi», pod vodstvom mag. Maje Klančnik Gruden, prof. zdr. vzg. in ostalimi članicami izobraževalne skupine Kliničnega centra. Učne delavnice so se udeležili vsi zaposleni v zdravstveni negi, vključno z glavno medicinsko sestro kliničnega oddelka za gastroenterologijo. klinike. Ob takem načinu dela smo lahko tedensko izmenjavali izkušnje in se medsebojno dopolnjevali. Iz teorije v prakso Po uspešno opravljenem izobraževanju smo postopoma pričeli teoretično znanje prenašati v prakso zdravstvene nege. Najprej so na vsakem bolniškem oddelku obravnavali po procesni metodi dela le enega bolnika v III. kategoriji zahtevnosti zdravstvene nege. Ko smo zaključili z enim bolnikom, smo v proces dela zajeli drugega bolnika. Na tak način smo delali štiri mesece. V mesecu septembru 2005 pa smo zajeli že vse bolnike v III. kategoriji zahtevnosti zdravstvene nege. V Procesu zdravstvene nege smo imeli tudi vse bolnike, ki so bili premeščeni iz enote intenzivne terapije na oddelek. V KO za gastroenterologijo smo se dogovorili, da bodo sprejemne anamneze izpolnjevali zdravstveni tehniki, kontrolo nad anamnezo pa bo opravila medicinska sestra, ki bo tudi postavila sprejemne negovalne diagnoze, cilje in naredila načrt zdravstvene nege. V enoti intenzivne terapije, pa zdravstveni tehnik izpolni sprejemno anamnezo, postavi sprejemne negovalne diagnoze, cilje in načrtuje zdravstveno nego. Dnevno planiranje se izvaja po jutranjih opravilih. V februarju 2006 smo s procesno metodo dela zajeli tudi bolnike, ki so v II. kategoriji zahtevnosti zdravstvene nege. Ko smo pridobili dovolj izkušenj, smo v letu 2006 organizirali sestanek, kjer je vsaka članica negovalnega tima predstavila svoj primer. Teh sestankov sta se udeležili tudi mag. Maja Klančnik Gruden, prof. zdr. vzg. in Alenka Roš, glavna medicinska sestra SPS Interne Sistem za računalniško vodenje diagnoz Zaradi vodenja statističnih podatkov o negovalnih diagnozah, je glavna medicinska sestra Karmen Laznik vpeljala sistem za računalniško vodenje sprejemnih, vmesnih in odpustnih negovalnih diagnoz, istočasno pa tudi evidenčno vodenje izvajalcev procesne metode dela. Ob odpustu bolnika se vse negovalne diagnoze vnese v računalnik, prav tako izvajalce procesne metode dela. Glavna sestra na koncu meseca izdela mesečno statistiko negovalnih diagnoz. Za leto 2006 smo lahko že izdelali preglednico, v kateri smo primerjali število vseh odpuščenih bolnikov, s številom odpuščenih bolnikov obravnavanih po procesni metodi dela. V Kliničnem oddelku za gastroenterologijo se zavedamo, da je potreben napredek tudi na področju zdravstvene nege. Cilj je jasen, zato pričakujemo tudi večji uspeh. KAJ JE PROCES ZDRAVSTVENE NEGE? Je sistematična metoda dela v zdravstveni negi, ki zagotavlja kakovostno in celostno obravnavo bolnikov z vidika potreb po zdravstveni negi. Poteka skozi štiri faze: ugotavljanje potreb, načrtovanje, izvajanje in vrednotenje. V KC Ljubljana smo na podlagi Zakona o zbirkah podatkov v zdravstvu, ki v zbirki Evidenca zdravstvene nege predvideva tudi zbiranje podatkov o negovalnih diagnozah, zasnovali projekt uvajanja negovalnih diagnoz. Negovalna diagnoza je podatek, ki ga medicinska sestra pridobi v prvi fazi procesne metode dela in je osnova za vse nadaljnje postopke zdravstvene nege. Dobro diagnosticiranje zahteva s strani medicinske sestre veliko znanja, izkušenj in sposobnosti kritičnega presojanja podatkov. Celostna procesna obravnava bolnikovih potreb je načelo, ki zagotavlja kakovostno zdravstveno nego, kar je vodilo tudi medicinskih sester, zaposlenih v KC Ljubljana, kjer si prizadevamo biti in ostati najboljša slovenska bolnišnica. Tako smo v KC Ljubljana leta 2004 začeli sistematično uvajati procesno metodo dela preko učnih delavnic skupaj s prenovljeno negovalno dokumentacijo, ki je osnova procesne metode dela. Naš cilj je, da bi se celostno in sistematično obravnaval vsak bolnik v KC Ljubljana, tudi z vidika zdravstvene nege. mag. Maja Klančnik Gruden, prof. zdr. vzg., pomočnica glavne medicinske sestre UKC in vodja projekta Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April

14 Iz dela Danica Potočnik s.m.s. Nov pogled na svet - ambulanta za slepe in slabovidne Število slabovidnih in slepih z ostanki vida v razvitem svetu in tudi pri nas skokovito narašča. To lahko pripišemo hitremu večanju števila starejših ljudi, hkrati pa uspešnemu razvoju oftalmologije kot celote. Vedno manj je popolnoma slepih in ti lahko prav z ustrezno rehabilitacijo velikokrat razmeroma normalno živijo. Na Očesni kliniki že od leta 1995 deluje ambulanta za slepe in slabovidne, kjer se medicinske sestre srečujemo z vso razsežnostjo in kompleksnostjo problema slepote in slabovidnosti. Slepota in slabovidnost Slepota in slabovidnost predstavljata različne stopnje okvare vida, ki jih ni možno popraviti s standardnimi očali ali kontaktnimi lečami, odpraviti operativno ali z zdravili. Okvara vida predstavlja oviro za posameznika pri opravljanju dnevnih aktivnosti. Pojem rehabilitacije slepih in slabovidnih zajema vrsto medicinskih, pedagoških, psiholoških in drugih obravnav, ki naj bi povrnile čim več izgubljenega vida, ali drugače, izgubljeni vid čim bolje nadomestijo z novimi znanji, načini in tehnikami obnašanja, samoorganiziranja, delovanja itd. Kako poteka delo v ambulanti? Delo v ambulanti za slepe in slabovidne na Očesni kliniki je usmerjeno v medicinsko rehabilitacijo oseb z ostanki vida (»low vision«rehabilitacija). Aktivnosti rehabilitacije vida so namenjene izboljšanju vida na daljavo, srednjo razdaljo in bližino, izboljšanju sposobnosti branja ter zmanjšanju fotofobije. Medicinska rehabilitacija poteka individualno in je usmerjena predvsem v iskanje in uporabo preostalega funkcionalnega vida. Z ustreznimi tehničnimi pripomočki lahko dosežemo okrepitev vidne funkcije tako, da ljudje z okvarjenim vidom svoj preostali vidni potencial kar najbolje izkoristijo. Tovrstna rehabilitacije postaja vse pomembnejša, saj tudi pri nas narašča število slabovidnih ljudi s še uporabnim, a neizkoriščenim vidom. Pri medicinski rehabilitaciji vida, diagnostičnem in terapevtskem programu sodelujeta oftalmolog in medicinska sestra. Obravnava bolnika in optični pripomočki Obravnava bolnika v ambulanti za slepe in slabovidne obsega: oceno vidne zmogljivosti, izbiro in predpis ustreznega pripomočka, prikaz funkcioniranja optičnih pripomočkov, svetovanje in uvajanje uporabe optičnega pripomočka, kontrolni pregledi za ugotavljanje stopnje adaptacije na predpisane pripomočke, sodelovanje z društvi, organizacijami ter sodelovanje s posamezniki za pomoč slepim in slabovidnim, posredovanje zdravstveno-vzgojnega gradiva. Optičnih pripomočkov je več vrst, različnih oblik in imajo različne lastnosti. Izbira vrste in oblike pripomočka je odvisna od vrste in stopnje okvare vida. Povečevalne lupe so ene najbolj uporabnih pripomočkov in so na voljo v zelo različnih modelih, specialni sistemi leč ali teleskopska očala so namenjeni gledanju na bližino ali daljavo. Za osebe z majhnim ostankom vidne funkcije so zelo uporabna tudi video (elektronska) povečevala. Na voljo so tudi prenosna video povečevala, optični čitalci (skenerji), ki omogočajo prenos tiskanega besedila v zvočno obliko v samo nekaj trenutkih. Digitalne zvočne knjige omogočajo prebiranje različnih tekstov, od knjig do revij in dnevnih časopisov. Celostno in aktivno vključevanje medicinskih sester pomemben je odnos do bolnika Medicinske sestre v ambulanti za slepe in slabovidne se aktivno vključujemo v ambulantno obravnavo slepih in slabovidnih. Pri vsakem pacientu s pregledom ocenimo vidno zmogljivost in glede na vrsto in stopnjo okvare vida predstavimo tudi ustrezne optične pripomočke. Ob pregledu tudi triažiramo bolnike gleda na nujnost prednostne obravnave pri oftalmologu (otroci, dodelitev dodatka za pomoč in postrežbo ipd.). Ko zdravnik oftalmolog predpiše optični pripomoček, je pomembno, da bolnika naučimo uporabljati predpisani pripomoček, saj je od pravilne uporabe odvisna funkcionalnost le - tega. Sam odnos do bolnika, način izvajanja učenja in nenehno vzpodbujanje pripomorejo, CELOSTNA REHABILITACIJA BOLNIKOV Poleg ustanov, ki skrbijo za medicinsko rehabilitacijo vida, imajo pomembno vlogo pri celostni rehabilitaciji bolnikov društva slepih in slabovidnih. Na nivoju države deluje Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. Medicinske sestre sodelujemo z društvom slepih in slabovidnih in seznanjamo bolnike z možnostjo vključevanja v dejavnosti društva. Članstvo v društih je prostovoljno, člani društva pa so praviloma bolje informirani o pravicah in ugodnostih. Snežana Gačevska Didić, dipl.m.s. 14 Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April 2007

15 Iz dela medicinske sestre kot oftalmologa. Pri nas je medicinska sestra dejansko v vlogi»low vision«terapevta. V Skandinaviji je to področje delovanja zelo razvito, saj za medicinsko rehabilitacijo slepih in slabovidnih skrbi tim strokovnjakov, kot so: oftalmolog, optometrist, low vision terapevt, psiholog itd. da bolnik sprejme optični pripomoček za svojega. Po šestih mesecih do enega leta ponovno pokličemo bolnika na kontrolni pregled. Medicinske sestre pri tem dobimo povratno informacijo, ali bolnik pripomoček uporablja oziroma ali še ustreza njegovi vidni zmogljivosti. V primeru, da zaradi poslabšanja stanja optični pripomoček ni več primeren, skupaj s bolnikom izberemo novega. Bolnika nato pregleda še oftalmolog, ki mu tudi predpiše ustrezni pripomoček. Z uporabo teh pripomočkov se kvaliteta življenja ljudi z okvaro vida bistveno izboljša. Z zdravstveno vzgojnimi nasveti pomagamo pacientom najti pravi način življenja in nov pogled na svet. Pomembno je stalno izobraževanje ter pridobivanje specialnih znanj Za kakovostno obravnavo bolnikov v ambulanti za slepe in slabovidne je potrebno veliko dodatnega specialnega znanja tako Opravičilo V zadnjem glasilu smo v rubriki»kaj menijo o nas«povzeli iz anketnega vprašalnika citirani stavek»ko je bila moja žena v bolnici, je vse o njeni bolezni zvedela njena neprijateljica in potem trosila po vsej okolici. To nas moti: prosimo..«iz teksta je za pozornega bralca razvidno, da gospod ne govori o svoji izkušnji, ko je ležal na KO za plastično kirurgijo, temveč nas opozarja na izkušnjo žene, ki pa ni ležala na KO za plastično kirurgijo. KO za plastično kirurgijo preverilo in izkazalo se je, da je naše predvidevanje pravilno. Gospod je bil na KO za plastično kirurgijo zelo zadovoljen. Uredništvo Vabimo vas na rekreativni dobrodelni kolesarski maraton 7 Le Monde diplomatique April 2007 v soboto 26. maja, ob uri s štartom in ciljem v Kostanjevici na Krki, kjer bomo zbrali sredstva za nakup respiratorja za Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike Kliničnega centra v Ljubljani. KLUB PODPORNIKOV ČASOPISOV Etapa A: 52.4 km, etapa B: 21.6 km Kostanjevica na Krki Pleterje Program: prihod in registracija kolesarjenje nagovor sodelujočim in pogostitev prosti program in vodnje po zbirki galerije Božidar Jakac Prijave na: ali tel.: /12 Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April

16 Informatika dr. Milan Črv, univ. dipl. ekon., vodja Informacijskega centra Informacijska podpora procesom v Kliničnem centru Ljubljana Informacijski sistem KC Ljubljana ima visoke zahteve glede razpoložljivosti, saj mora zagotavljati nepretrgano podporo 24 ur dnevno vse dni v letu. Osnovne sestavine sistema so: komunikacijsko omrežje s pasivno (optični in bakreni vodniki) in aktivno opremo (stikala in druga oprema v komunikacijskih vozliščih), centralna strojna oprema (strežniški in pomnilniški sistemi) z ustrezno sistemsko programsko opremo, periferna strojna oprema (delovne postaje, tiskalniki) z ustrezno sistemsko programsko opremo, uporabniške računalniške rešitve, podpora storitvam informacijske tehnologije (upravljanje z vsemi sestavinami sistema in pomoč končnim uporabnikom). Razpoložljivost informacijskega sistema je rezultat pravilnega delovanja vseh njegovih sestavin. Motnja ali odpoved najšibkejšega člena neposredno povzroči motnje ali celo izpad celotnega sistema. Zato je zelo pomemben ravnotežen razvoj vseh sestavin sistema. Stanje sistema in izboljšave v letu 2006 Pretežni del komunikacijskega omrežja KC Ljubljana je bil zgrajen pred letom 2000, ko so bile zahteve glede zmogljivosti bistveno manjše. V letu 2006 je bila izvedena delna konsolidacija aktivne mrežne opreme, še vedno pa ostaja odprto vprašanje podvojene opreme na ključnih komunikacijskih vozliščih. Kot najbolj kritično ozko grlo v omrežju ostaja povezava med glavno stavbo KC Ljubljana in Bolnico Petra Držaja (BPD). Tudi na področju centralne strojne opreme je bila z nabavo strežniškega sistema (Blade center) in diskovnega polja izvedena pomembna tehnološka izboljšava. Kritična točka ostaja centralni strežnik IBM (star 7 let), na katerem se še vedno izvajajo nekatere ključne rešitve, stare tudi 12 in več let (Bolnišnični informacijski sistem BIS, Kadrovska evidenca, Evidenca opravljenega dela, Obračun plač, Evidenca osnovnih sredstev). Vse te rešitve so tehnološko zastarele, zato je potrebno nujno izvesti njihovo temeljito prenovo. Na ta način se bo centralni strežnik razbremenil in odpadel bo pomemben strošek licenčnine za sistemsko programsko opremo. Lokalni informacijski sistemi so se uvajali v skladu z možnostmi KC Ljubljana, da bi zagotovili primerno zmogljivo periferno strojno opremo (delovne postaje in tiskalnike). Glavnina del je bila opravljena na Interni kliniki, Kirurški kliniki, Ginekološki kliniki, Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter Ortopedski kliniki. Sočasno so se izvajale tudi aktivnosti na področju integracije rešitev. Pomemben napredek je bil uresničen tudi na področju elektronskega arhiviranja zdravstvene dokumentacije. Glavni vsebinski projekt pa je bil vsekakor prilagoditev vseh obstoječih rešitev za prevzem evra. Leto 2007 in naprej Strežnik je ob kritičnih dnevih preobremenjen, kar se odraža na motenem delovanju in izpadih sistema. Zato najpomembnejši projekt v letu 2007 predstavlja postopno zamenjavo računalniških rešitev, ki se odvijajo na centralnem strežniku IBM. Pri tem je potrebno upoštevati naslednja dejstva: Zamenjava BIS-a, ki se odvija na centralnem strežniku, bo možna šele takrat, ko bodo uvedene lokalne rešitve. Zato je potrebno zaključiti z uvajanjem na Interni kliniki, Kirurški kliniki, Ginekološki kliniki, Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter Ortopedski kliniki. Hkrati pa je potrebno zagotoviti podobne lokalne rešitve na Nevrološki kliniki, Pediatrični kliniki, Dermatovenerološki kliniki, Očesni kliniki, Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Kliničnem inštitutu za rentgenologijo in Centru za medicinsko rehabilitacijo. Zamenjava BIS-a je nujna tudi zaradi načrtovanih sprememb na kartici zdravstvenega zavarovanja (KZZ) v letu 2008, ki pa jih v BIS-u brez zelo visokih stroškov sploh ni možno uresničiti. Zamuda pri zamenjavi BIS-a se odraža tudi na projektu Integracijske hrbtenice, ki je neposredno povezan z uvajanjem lokalnih informacijskih sistemov. Ker je BIS še vedno v uporabi v precejšnjem delu KC Ljubljana, lahko samo BIS na nek način zasilno opravlja funkcijo integracijske hrbtenice. S tem pa se še dodatno obremenjuje centralni strežnik. Iz istega razloga zamujajo tudi povezave z zunanjimi inštitucijami (Medicinska fakulteta, Onkološki inštitut, Zavod za transfuzijsko medicino, ). Prenova Poslovnega informacijskega sistema (Kadrovska evidenca, Evidenca opravljenega dela, Obračun plač, Evidenca osnovnih sredstev) je neposredno povezana s prenosom obdelav iz centralnega strežnika. Zamuda pri prenovi lahko povzroči v primeru uveljavitve Zakona o javnih uslužbencih dodatne stroške zaradi obsežnih prilagoditev obstoječe Kadrovske evidence in Obračuna plač. V prvi polovici leta načrtujemo tudi vzpostavitev optične povezave med glavno stavbo KC Ljubljana in BPD. Bistveno zmogljivejša povezava bo omogočala uporabnikom v BPD hitrejši dostop do informacijskih virov. Hkrati se bodo lahko odpravile podvojene strežniške zmogljivosti na lokaciji BPD, ki so bile uvedene prav zaradi premalo zmogljive povezave. Investicije v komunikacijsko omrežje KC Ljubljana so potrebne tudi zaradi načrtovane uvedbe radiološkega informacijskega sistema (RIS) ter sistema arhiviranja in komunikacije slik (PACS Picture Archive and Communication System ). Pomemben del aktivnosti v letu 2007 bo namenjen tudi pripravi in zagotovitvi informacijske podpore klinikam, ki bodo preselile svojo dejavnost v novogradnje (Nevrološka klinika, Pediatrična klinika, Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo). V letu 2007 se načrtuje tudi vzpostavitev sistema za podporo storitvam informacijske tehnologije v skladu s priporočili ITIL ( Information Technology Infrastructure Library ). Projekt vzpostavitve sistema vsebuje pet procesov (upravljanje incidentov, upravljanje problemov, upravljanje sprememb, upravljanje izdaj in upravljanje konfi guracije) ter reorganiziranje centra za pomoč uporabnikov z enotno vstopno točko za prijavo napak. 16 Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April 2007

17 Informatika dr. Milan Črv, univ. dipl. ekon., vodja Informacijskega centra E-pošta Orodje, ki govori tako o KC kot tudi o nas Vsi zaposleni v Kliničnem centru imajo pravico do kreiranja in uporabe e-pošte s končnico kclj.si, vendar nekateri še vedno raje uporabljajo druge naslove. Elektronska pošta je orodje s pomočjo katerega v Kliničnem centru komuniciramo, si izmenjujemo informacije ter se medsebojno obveščamo. V tako velikem sistemu kot je KC, je zaželeno, da ima vsak zaposleni svoj elektronski naslov, prispela sporočila pa redno pregleduje in nanje tudi odgovarja. Odgovornost in pošiljanje informacij po e-pošti Elektronska pošta je orodje, ki omogoča hiter prenos razmeroma velike količine podatkov. Pravica do uporabe e-pošte zahteva tudi ustrezno odgovornost uporabnika. Vsako poslano sporočilo odraža tudi samo podobo inštitucije in ne nazadnje izobraženost in profesionalnost tistega, ki pošilja. Tako kot dopisi, je tudi elektronska pošta formalen dokument. Slabo zasnovana elektronska pošta, polna slovničnih napak in slengovskih izrazov, brez navedene zadeve ali obljubljene priponke, ne prispeva k boljši komunikaciji in ustvarjanju podobe pošiljatelja. Nasveti in priporočila pri pisanju, pošiljanju in uporabi e-pošte V elektronsko pošto ne sodi pretirana uporaba različnih grafi čnih dodatkov ( smejkotov, utripajočih rožic, srčkov, sončkov, ). Najboljše priporočilo o uporabi e-pošte je, da jo uporabljate na način, ki ne moti ali omejuje druge. Prepričajte se, da program ne preverja e- pošte na strežniku prepogosto (ne več kot na 10 minut), saj bi lahko prišlo do preobremenjenosti strežnika. Nikoli ne pošiljajte datotek, ki so večje od 7 MB. Gre za izredno težke dokumente (slike, prezentacije, grafi čne priloge, fi lmi), ki nikoli ne bodo dospeli do prejemnika. Večje dokumente lahko do naslovnika pošljete preko drugih servisov (Yousendit, FTP) ali na druge načine (USB ključ, CD, razdelitev datotek na krajše delčke). Ne pošiljajte verižnih pisem naprej. Ne samo preobremenjenost strežnikov, temveč tudi možnost virusov se s tem močno poveča. Pri pisanju elektronskega sporočila velja pravilo, da kadar se uporablja velike črke, pošiljatelj VPIJE. Zato velikih črk, razen v redkih primerih ne uporabljamo. E-pošta je lahko uraden ali oseben dokument, lahko je pomembna ali nepomembna. Z vsako od teh ravnajte na primeren način. Še oseben nasvet; E-pošta je v tonu komuniciranja hladna. Ne uporabljajte je kot ISKRICA nadomestek za telefon (pri telefonu barva glasu in dinamika govora pripomoreta k boljšem razumevanju) ali osebni kontakt (kjer imata pomembno vlogo imata tudi obrazna mimika in govorica telesa). Svoje misli skušajte izraziti na kratek, jasen in razumljiv način. Varovanje informacij Pred pošiljanjem preverite, če je e-pošta najprimernejši način za pošiljanje informacije, ki jo želite poslati. Varnost e-pošte je na nivoju razglednice. Obstajajo resne zakonske omejitve pri pošiljanju določenega nabora podatkov, recimo 2. odstavek 14. člena ZVOPa določa: Pri prenosu občutljivih osebnih podatkov preko telekomunikacijskih omrežij se šteje, da so podatki ustrezno zavarovani, če se posredujejo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa tako, da je zagotovljena njihova nečitljivost oziroma neprepoznavnost med prenosom. Foto: Mirko Jurko Priporočamo še naslednje: Vaš e-predal je namenjen za začasno odlaganje neprebrane e-pošte. Potrebno ga je redno prazniti ter arhivirati le pomembnejša sporočila. Modrost ni zdravilo, ki bi ga lahko zaužili. Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April

18 Koristno Mojca Fink, univ. dipl. soc. kult., strokovna sodelavka za prostovoljstvo v KC Ljubljana Prostovoljci v KC Prostovoljsko delo v Kliničnem centru postaja vedno bolj pomembno in doživlja pravi razcvet. Do danes smo v delo uvedli 101 prostovoljca, katerih naloga je spremljanje bolnika in krajšanje»prostega«časa v bolnišnici. Prostovoljci s svojo neobremenjenostjo prinašajo v bolnišnico vedrino in veselje. pomagajo pri opravljanju prostovoljskega dela. V tako veliki bolnišnici kot je naša, nam je čast sodelovati z vsemi, ki so nam pripravljeni pomagati pri organizaciji predavanj in izobraževanj za prostovoljce. Med prvimi se je odzvala Reševalna postaja, kjer so za prostovoljce brezplačno pripravili dvodnevni tečaj prve pomoči. Prostovoljsko delo v KC Izobraževanje prostovoljcev Delo s prostovoljci poteka po protokolu, ki se ga morajo vsi držati, da bi lahko pričeli z delom v naši bolnišnici. Najprej opravijo izobraževanji. Na Slovenski fi lantropiji se seznanijo: z vlogo prostovoljskega dela v družbi, s pravicami ter odgovornostjo prostovoljcev, načinom komuniciranja z bolniki seznanijo se tudi z Etičnim kodeksom prostovoljstva ter raziščejo kakšna je njihova motivacija za prostovoljsko delo. Drugo izobraževanje organiziramo v Kliničnem centru Ljubljana, kjer bodoče prostovoljke in prostovoljce seznanimo z organizacijo bolnišnice, hišnim redom, pravicami pacientov, varovanjem osebnih podatkov, bolnišnično higieno in osnovami prve pomoči. Prostovoljke in prostovoljci se po končanih izobraževanjih sestanejo s koordinatorjem za prostovoljsko delo, ki se na podlagi pogovora odloči o vrsti in področju opravljanja prostovoljskega dela. Krajšanje časa v bolnišnici in družabništvo Najpogostejša oblika prostovoljskega dela v KC Ljubljana je»družabništvo«, kjer se prostovoljci srečujejo z bolniki, se z njimi pogovarjajo, sprehajajo, igrajo družabne igre, spremljajo bolnike v kapelico, pošto ali banko. Pri tej obliki prostovoljskega dela sodelujejo enote SPS Kirurške klinike (KO za nevrokirurgijo, KO za kirurgijo srca in ožilja, KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo), SPS Interna klinika (KO za gastroenterologijo), Dermatovenerološka klinika, Očesna klinika, Ortopedska klinika, Oskrbovalne službe (Služba za spremstvo bolnikov). Na tem mestu pa naj poudarim vestno in učinkovito delo mentoric na posameznih oddelkih, brez katerih bi bila organizacija prostovoljskega dela nemogoča. Delo na Polikliniki Ena izmed oblik prostovoljskega dela v KC Ljubljana je tudi spremljanje in pomoč pri orientaciji bolnikov na Polikliniki. Bolniki iz vse Slovenije, ki so napoteni na specialistično ambulantno zdravljenje, se težko znajdejo po hodnikih Poliklinike in pogostokrat potrebujejo pomoč. Prostovoljke in prostovoljci se redno srečujejo na supervizijah, kjer se pogovarjamo o težavah in prijetnih plateh prostovoljskega dela ter organiziramo predavanja, ki prostovoljcem Postanite prostovoljec v KC Prostovoljno delo v KC Ljubljana ima veliko prednosti za vse, za bolnišnico in prostovoljce. Bolnišnica tako postane prijetnejša in prijaznejša ustanova bolnikom. Prostovoljci pa so bogatejši v izkušnjah, osebnem zadovoljstvu, saj se zavedajo, da jih nekdo potrebuje in jih ceni. Mojca Fink strokovna sodelavka za prostovoljstvo : "Prostovoljsko delo je velik izziv tudi na področju kakovosti, saj z zapolnitvijo prostega časa bolnikov, lahko prispevamo h kvalitetnemu preživljanju časa v bolnišnici. Prostovoljci so pripravljeni nameniti svoj prosti čas nekomu drugemu. Vrlina, ki je v času hitrega življenja še posebej cenjena." Vabimo vse, ki se želijo pridružiti prostovoljcem, da pokličejo telefonsko številko 01/ oz oz. nam pošljejo elektronsko sporočilo na naslov: mojca.fi 18 Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April 2007

19 Koristno Irena Eržen, univ. dipl. soc. del. Bolnik v stiski in težavah Predstavitev socialne službe v Kliničnem centru Na uspešno celostno zdravljenje in rehabilitacijo bolnika vpliva tudi vedenje o posameznikovih številnih podatkih iz bolnikovega ožjega okolja, kot na primer: o odnosih in vezeh med družinskimi člani, njihove navade in razvade, poznavanje stanovanjskih in gmotnih razmer, itn. Naloga socialnega delavca v času bolnišničnega zdravljenja je, da bolnikom in njihovim svojcem pomaga pri reševanju njihovih stisk in težav, še posebej ob odpustu iz bolnišnice. V obravnavo bolnika se socialni delavec vključi na pobudo zdravnika ali medicinske sestre, ki opredeli razlog obravnave. Včasih o težavah posameznih bolnikov sprejetih na zdravljenje opozorijo tudi pristojne socialne (center za socialno delo), zdravstvene službe (patronažna služba) ali sorodniki bolnika. Socialni delavec obišče bolnika in se pogovori o njegovih stiskah in težavah. Pri načrtovanju zagotavljanja zdravstvene in socialno varstvene obravnave bolnika po odpustu iz bolnišnice je pomembno poznati in upoštevati: 1. Natančne osebne podatke Lahko se zgodi, da je bolnik ob nujnem sprejemu sprejet brez dokumentov in težko ali nerazumljivo pove svoje podatke. Zapisani podatki niso točni, kar v uradnih evidencah lahko pomeni, da nima zdravstvenega zavarovanja. 2. Urejeno osnovno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje Bolnik, ki je sprejet brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja, se obravnava kot samoplačnik. Odvisno od okoliščin, pa je nekaterim bolnikom možno urediti osnovno zdravstveno zavarovanje ali zaprositi za oprostitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja za nujno zdravljenje v skladu s predpisi. Pri načrtovanju rehabilitacije je potrebno upoštevati, da posamezniki brez sklenjenega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja oziroma brez doplačila ne morejo na rehabilitacijo ali podaljšano bolnišnično zdravljenje. 3. Stanovanjske razmere Kje živi bolnik? Ali se lahko vrne na naslov bivanja? Stanovanje je lahko poškodovano zaradi požara in je neprimerno za bivanje, lahko je bolnik brez bivališča, brez prijavljenega naslova 4. Bolnikova socialna mreža Ima družino, sorodnike? Kdo so? So mu pripravljeni pomagati? Dogaja se, da bolniki nimajo svojcev ali pa živijo v drugi državi in so z njimi izgubili vse stike. 5. Sredstva za preživljanje V primeru, da se je bolnik preživljal s priložnostnimi deli, da nima sorodnikov in si zaradi zdravstvenega stanja sredstev za preživljanje ne bo mogel zagotoviti, potrebuje pomoč pri postopkih uveljavljanja pravic do socialne pomoči. 6. Državljanstvo Do uveljavitve institucionalnega varstva in pomoči na domu so upravičeni državljani in tujci s stalnim bivanjem v R Sloveniji. V Kliničnem centru pa sprejmemo tujce, sezonske delavce, posameznike z začasnimi dovoljenji za delo. 7. Ali bolnik zaradi zdravstvenega stanja zmore skrbeti za svoje pravice in koristi. Kadar bolnik zaradi zdravstvenega stanja ne more skrbeti za svoje pravice in koristi, niti za to pooblastiti druge osebe, je potrebno opozoriti pristojni center za socialno delo. Po ugotovitvenem postopku posamezniku imenujejo (postavijo) skrbnika za posebni primer. Domača oskrba ali institucionalno varstvo? Ugotavljamo, da je po odpustu bolnikom vse težje zagotoviti potrebno oskrbo v domu. Za ponazoritev naj navedem, da je bilo leta 1996 v domove iz KC sprejetih 27 odstotkov obravnavanih bolnikov. Število obravnavanih bolnikov se je medtem povečalo za 47 odstotkov, sprejetih v dom pa je bilo leta 2006 le 14 odstotkov. Seveda si veliko bolnikov želi domov, vendar ponudba storitev za zagotavljanje potrebne oskrbe na domu ne zadošča ali za posameznike predstavlja nesprejemljivo fi nančno breme. Institucionalno varstvo pa je skoraj nemogoče ali samo izjemoma možno zagotoviti bolnikom, ki so kolonizirani z MRSA in mlajšim od 65 let. Komisije strokovnjakov, ki odločajo o sprejemu so mnenja, da dom starejših občanov v skladu s sedanjimi normativi in standardi ne more zagotoviti oskrbe, ki jo potrebujejo omenjeni bolniki. Za slednjo starostno skupino poškodovanih ali obolelih, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, bi nujno potrebovali ustrezne oblike pomoči in storitev. Predvsem bi bilo veliko stisk prihranjenih najbližjim, ki jim le z velikimi napori uspe za svojega 20-letnega otroka ali 35-letnega partnerja po prometni nesreči ali kronični hudi bolezni zagotoviti potrebno nego in oskrbo v domu starejših občanov. Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April

20 Koristno mag. Tanja Bečan, univ. prof., svetnica, vodja Bolnišnične šole OŠ Ledina Ko te obiskuje učitelj, veš, da ne boš umrl Ko otrok ostane v bolnici dlje časa, je odmaknjen ne samo od svojih staršev, bratov in sestric, ljubih igrač temveč tudi od svojih sovrstnikov. Bolnišnična šola pri bolnem otroku omogoča nadaljevanje šolanja, prav tako krepi življenjsko energijo ter mu osmisli dneve v bolnišnici. O tem govori kar nekaj konvencij o pravicah otrok, prav tako pa jih podpira tudi slovenska šolska zakonodaja (Zakon o otrocih s posebnimi potrebami), ki sledi že uveljavljeni evropski praksi. Raziskave po svetu so pokazale, da je v populaciji otrok in mladostnikov kar odstotkov kronično bolnih. Zaradi napredka medicinske znanosti se seveda ležalne dobe krajšajo, veliko dolgotrajnih bolezni se vse manj zdravi v bolnišnici, otrok je vključen v svoje okolje in skuša živeti čim bolj tako kot njegovi zdravi vrstniki. A bolan otrok ni zdrav otrok, potrebuje posebno podporo tudi v običajnem okolju, da se lahko čim bolj enakovredno vključi vanj, tudi v šolanje. Zato bolnišnični učitelj postaja učitelj za bolne otroke in mladostnike, postaja tisti, ki ve in zna poiskati najboljše in prave podpore, ob katerih se bo tudi bolan otrok in mladostnik čim hitreje vključil v življenje. Dolga tradicija bolnišnične šole Od leta 1951 so na otroških oddelkih ljubljanskih bolnišnic otroci in mladostniki deležni tudi učnega dela. Danes na otroških oddelkih ljubljanskih bolnišnic poučuje 24 učiteljic / učiteljev in sicer; na Pediatrični kliniki, na otroškem oddelku Ortopedske klinike, na Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, na Inštitutu Republike Slovenije za rehabilitacijo, na Enoti za adolescentno psihiatrijo Psihiatrične klinike ter občasno na otroških oddelkih Infekcijske klinike. Bolnišnični učitelji, po dogovoru, poučujejo tudi na domu bolnih otrok in mladostnikov. Zakaj sploh šola v bolnišnici? Naj najprej kot odgovor na to vprašanje opredelimo najpomembnejše cilje učno-vzgojnega dela ob bolnem otroku: preprečiti prekinitev šolskega dela oz. omogočiti njegovo kontinuiteto, pri bolnem šolarju krepiti in ohranjati življenjsko perspektivo in mu pomagati pri iskanju novih poti, ugotoviti močna in šibka področja pri učenju posameznega obolelega šolarja, osmišljevati dneve v bolnišnici. Po vsem zapisanem se zdi vprašanje, zakaj je bolnišnična šola sploh potrebna, odveč. A ni čisto tako - vprašanje, zakaj je učitelj ob bolnem otroku sploh potreben, se pojavlja vedno znova in znova. Zato razpršimo najpogostejše dvome. Bolan otrok mora najprej ozdraveti, je eden takih pogostih zdravo razumskih dvomov. Zagotovo, da učitelj bolnemu otroku ne teži z golim poučevanjem, ko ta tega ne zmore, zato je tudi vedno zdravnik tisti, ki pove, ali je šolsko delo sploh mogoče in v dobrobit otroka. A hkrati je potrebno vedeti, da je veliko tistih otrok, ki jih bo bolezen spremljala zelo dolgo, morda vse življenje. Pri teh ne moremo čakati, da ozdravijo, pač pa poskušati tudi njim ves čas zagotavljati enake možnosti do šolanja. Letno našo šolo obišče približno 2900 šolarjev, od tega 500 dijakov in dijakinj. Vsi ti lahko pričakujejo, da bodo kljub svoji bolezni, številnim hospitalizacijam in običajno zelo zahtevnemu zdravljenju svoje šolanje lahko uspešno nadaljevali in uspešno zaključili. Ob tem pa se bodo udeležili veliko dodatnih kulturnih in drugih aktivnosti. Vse dejavnosti tudi bolnemu otroku prinašajo delček običajnega sveta ali drugače, kot je rekel nekoč šolar bolnišnične šole v Parizu:»ko te obiskuje učitelj, veš, da ne boš umrl«. 20 Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April 2007

21 In memorian Prof. dr. Anton Jagodic, dr. med Dne 5. novembra 2006 je umrl prof. dr. Anton Jagodic, dr. med., prvi predstojnik Kardiološke klinike in véliki vzornik slovenskih kardiologov. Rojen je bil 1. februarja 1923 v Ljubljani. Že v mladih letih so ga doletele strahote 2. svetovne vojne. Bivanje v koncentracijskem taborišču mu je tako prizadelo zdravje, da so ga posledice spremljale vse življenje. Šele po končani vojni se je lahko posvetil študiju in je bil v generaciji študentov, ki je prva končala študij na popolni Medicinski fakulteti v Ljubljani. Zaposlil se je na ljubljanski polikliniki. Specialistični izpit je opravil leta Kot specialist je reorganiziral internistično službo na polikliniki in vodil kardiološko ambulanto. Leta 1968 in 69 se je izpopolnjeval v Houstonu v ZDA. Od tam je prinesel veliko novega znanja tako o medicini kot o sodobni organizaciji dela. Po vrnitvi je prevzel vodstvo intenzivnega oddelka in v njem vpeljal mnoge nove posege in spremenil način dela. Zavzemal se je za timsko delo, za izobraževanje vseh zdravstvenih profi lov. Medicinske sestre so na intenzivnem oddelku prevzemale mnogo odgovornejše naloge, kot so jih bile vajene prej, in s stalnim usposabljanjem pri delu je zagotovil, da je bil tak način dela tudi varen in učinkovit. Intenzivni oddelek je leta 1973 reorganiziral v koronarno enoto. Prof. Jagodic je vodil tudi inavazivno diagnostiko in izvajal kateterizacije srca ter pri tem uvajal številne nove prijeme in izboljšave. Tesno sodelovanje s kardiovaskularnimi kirurgi, zlasti s prof. Košakom, kakor tudi z radiologom prof. Obrezom, je zagotavljalo napredek slovenske kardiologije. Prof. Jagodic je sodeloval pri vseh novih posegih, ki so pomenili velike korake v razvoju zdravljenja srčnih bolezni, tako leta 1965 pri vstavitvi prve umetne srčne zaklopke kot istega leta pri vstavitvi prvega srčnega spodbujevalnika. Naslednjega leta je pripravil bolnike za operacije svetovno znanega kardiokirurga DeBakeya v Ljubljani in bil deležen posebne pohvale, ker so bili veliko bolje pripravljeni kot predhodno v Milanu. Leta 1974 je zagovarjal doktorat znanosti in istega leta postal izredni profesor. Do leta 1977 je bila Interna klinika enovita ustanova, posamezne subspecialnosti so delovale kot službe (kardiološko službo je vodil pokojni prof. dr. Branko Volavšek). Po razdelitvi Interne klinike je tega leta prof. Jagodic postal prvi predstojnik Kardiološke klinike v Ljubljani. Žal se je moral že po dveh letih zaradi bolezni upokojiti, vendar je zapustil neizbrisen pečat na naši najvišji kardiološki ustanovi. Vedno je težil k napredku kardiologije in je svoje sodelavce k temu spodbujal tudi še v času, ko je bil že upokojen. Omeniti je treba tudi njegovo delo v strokovnih društvih in združenjih; tako je bil šest let predsednik kardiološke sekcije in bil je prvi in dolgo časa edini slovenski član Ameriškega kardiološkega kolegija. Za svoje delo je prejel tudi dve državni odlikovanji. Po odhodu v pokoj je še dolga leta deloval kot strokovnjak v raznih komisijah, na koncu je vodil organizacijo za zdravstveno oskrbo za begunce iz drugih krajev bivše Jugoslavije. Prof. Jagodica nismo poznali samo kot vrhunskega strokovnjaka, temveč tudi kot široko razgledano osebnost. Zlasti se je zanimal za zgodovinske dogodke. Pri delu je bil skrben, natančen in strog, v družbi pa izredno prijeten, celo zabaven, odličen pripovednik in pevec. Prof. dr. Peter Rakovec, dr. med. Prejeli smo V uvodniku prejšnjega Internega glasila KC je vrstica, kjer piše o številnih izobraževanjih v KC za različne profile. Ob tem sem se zamislil, da niso zajete vse zvrsti (profili) dejavnosti KC. Imam pripombo, kjer bi vodstvo KC lahko vplivalo na boljše razmere izobraževanja in s tem bistveno zboljšalo delo v celotnem KC, ne samo v kakšni kliniki ali oddelku. V mislih imam računalniško izobraževanje delavcev v KC, ki delajo dnevno z računalniki, saj danes ni več delovnega postopka v zdravstvu, kjer ni v uporabi računalnik kot delovno orodje. Poleg same računalniške opreme (računalnikov in programja) je precej pereča težava s samo uporabo te opreme, kar vsakodnevno zelo občutimo delavci v Informacijskem centru (IC). IC že od maja 2003 organizira osnovne in nadaljevalne računalniške tečaje. Te tečaje (s priročno literaturo) izvaja IBMI preko pogodbe z Medicinsko fakulteto. Vsi tečaji so zelo kakovostni - vsi dosedanji tečajniki (426 jih je bilo) so zelo pohvalili izvedbe tečajev. Vendar čeprav je veliko zanimanja za te tečaje - se jih delavci v KC ne morejo udeležiti, ker klinike nimajo sredstev za izobraževanje. Nekateri delavci so bili pripravljeni sami plačati tečaj, saj je zelo ugodna cena (polovična cena kot drugod) do lani je bila cena celotnega tečaja za 13 tečajnikov sit (710 Eur) z DDV (nekako sit na tečajnika - 55 Eur). Pa se je zataknilo pri blagajniških prejemkih zaradi uradnega postopka. Torej, če bi imele klinike denar za izobraževanje, bi se računalniški tečaji izvajali. To bi se poznalo na kakovosti dela v celotnem KC, saj v IC dobivamo včasih tako čudna obvestila o napakah računalniške opreme, da se zgrozimo o nizki ravni računalniške pismenosti. Kot primer navajam: Ko v IC po telefonu naročimo uporabniku, da naj na novo zažene računalnik, ugasne in prižge samo monitor, ne računalnika. Pravilno ravnanje z računalniško opremo s strani uporabnika zmanjšuje število napak in s tem zmanjšanje dela zunanjih servisnih tehnikov, ki so tudi ozko grlo vzdrževanja v KC. Strošek tečaja za enega uporabnika zanesljivo zmanjša strošek servisa računalniške opreme, saj je mnogokrat strošek enega posega servisa zaradi napake uporabnika višji od tečaja uporabnika. Že iz ekonomskega vidika bi morali nameniti več sredstev za izobraževanje, saj bi se stroški na drugi strani zmanjšali več, kot je vrednost tečaja. Sedaj se dodatno povečajo stroški servisa, ker mora tehnik iz servisa večkrat razlagati delovanje kakega splošnega programa, e-pošte, interneta ipd. to je precej draga učna ura. Drugi vidik tega izobraževanja je pravilna uporaba celotne računalniške opreme, da ne pride do nepotrebnih napak zaradi nerodnosti uporabnika tedaj je potrebno čakati na servis in to mnogokrat občutijo tudi bolniki v čakalnicah. Marko Kerševan Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April

22 Utrip KC Delegacija Republike Makedonije v Kliničnem centru Ljubljana Klinični center Ljubljana je v začetku februarja v okviru obiska v Republiki Sloveniji obiskala delegacija iz Republike Makedonije, ki jo je vodil namestnik ministra za zdravje Republike Makedonije g. Vladimir Lazarevik. V delegaciji so sodelovali tudi predstavniki zdravstvene zavarovalnice (Fondot za zdravstveno osiguruvanje) in Kliničnega centra iz Skopja. Člani makedonske delegacije so si ogledali tudi nekatere klinike, klinične oddelke in klinične inštitute Kliničnega centra Ljubljana. Služba za odnose z javnostmi Učinkovita metoda preprečevanja možganske kapi - karotidna angioplastika Skupina strokovnjakov Kliničnega inštituta za radiologijo Kliničnega centra Ljubljana, ki ga vodi predstojnik doc. dr. Igor Kocijančič, dr. med., je na novinarski konferenci (februarja) predstavila najmodernejšo metodo za preprečevanje možganske kapi karotidno angioplastiko. V skupini, ki posege izvajajo, sodelujejo vodja oddelka za nevroradiologijo prim. mag. Miha Škrbec, dr. med., ter intervencijski nevroradiologi as. mag. Zoran Miloševič, dr. med., doc. dr. Igor Kocijančič, dr. med., in Jernej Knifi c, dr. med. Rezultati metode so vzpodbudni, pri več kot 99 odstotkih bolnikov je bila karotidna angioplastika uspešno izvedena. S stopnjo 1,4 odstotka nevroloških zapletov se uvrščamo med najvarnejše centre v Evropi in svetu. Do sedaj so naredili več kot 600 tovrstnih posegov. V medicinskem timu sta dva intervencijska nevroradiologa, dve inštrumentarki in dva radiološka inženirja. Bolnišnično zdravljenje pri karotidni angioplastiki traja največ 48 ur. Postopek je v primerjavi s kirurškim posegom krajši in manj obremenjujoč za bolnika, metoda pa manj invazivna in tudi cenejša. Služba za odnose z javnostmi Otvoritev prenovljenih prostorov enote za intenzivno nego na travmatologiji Na Kliničnem oddelku za travmatologijo SPS Kirurške klinike so prenovili Enoto za intenzivno nego v IV. nadstropju Kliničnega centra Ljubljana. Obnovljeni prostor je namenjen oskrbovanju težjih poškodovancev in politravmatiziranih bolnikov in bo prispeval k boljšim pogojem zdravljenja bolnikov. Z obnovo prostorov, ki je trajala od novembra 2006 do konca februarja 2007, je oddelek pridobil enkrat več površine, ki sedaj znaša 120,85 m2. Obnovili so dve večji bolniški sobi za intenzivno nego bolnikov, z novo razporeditvijo pa so pridobili 6 postelj intenzivne nege s prostorom za izolacijo bolnikov in sodobno sestrsko bazo, ki omogoča učinkovito spremljanje bolnikov 24 ur na dan. Izid učbenika Srakarjeva ortopedija Služba za odnose z javnostmi Prof.dr. France Srakar je leta 1996 napisal prvi slovenski učbenik»ortopedija«. Sedaj je izšla druga izdaja tega učbenika, ki je dopolnjena z nekaterimi novimi poglavji, večina poglavij pa je zaradi novih dognanj močno spremenjenih. Uredniki druge izdaje so prof. dr. Vane Antolič, predstojnik Katedre za ortopedijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, prof. dr. Vinko Pavlovčič, predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani in prof. dr. Srečko Herman. Namenjen je predvsem študentkam in študentom medicine ter specializantkam in specializantom kirurgije, nevrologije, splošne medicine, fi ziatrije, medicine dela in pediatrije. V pomoč pa bo tudi študentkam in študentom visoke šole za zdravstvene delavce ter pedagoške akademije, po njem pa bodo segali tudi že formirani zdravniki in zdravnice. Donacija Pediatrični kliniki Služba za neonatologijo na Pediatrični kliniki je bila predana donacija v obliki tople posteljice, ki bo pripomogla k boljšemu počutju bolnih novorojenčkov. Donacijo sta poklonila direktor 22 Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April 2007

23 Utrip KC družbe Pharmaeda Mado d.o.o. g. Domagoj Gorički in ga. Cvetka Rupnik, vodja programov. Vrednost donacije je evrov. Razvoj nove kirurške metode zdravljenje zapore solznih izvodil Solze so pomemben dejavnik za zdravje očesa: vlažijo površino očesa, odstranjujejo nesnago, imajo protibakterijski učinek in izboljšujejo optične lastnosti očesa. Pri zapori solznih izvodil pride do prekomernega nabiranja solz na površini očesa, ki se nato prelivajo preko roba veke in polzijo po licu, zato si jih mora bolnik stalno brisati. Zapora solznih izvodil povzroča tudi meglen vid in pogosta vnetja solzne vrečke. Na novinarski konferenci je predstojnica Očesne klinike prof. dr. Brigita Drnovšek - Olup, dr. med., predstavila novo lasersko kirurško metodo za zdravljenje zapore solznih izvodil. Gre za minimalno invazivno metodo, kjer z laserskim odstranjevanjem tkiva uvedejo novo pot za odtekanje solz iz solzne vrečke. Poseg je bistveno krajši od klasične operacije, hitrejše pa je tudi okrevanje, saj lahko bolnik bolnišnico zapusti že en dan po posegu. Bolniki ne navajajo hujših pooperativnih bolečin, zunanjih znakov posega npr. oteklin, podpludb, praktično ni. Doslej so na Očesni kliniki uspešno opravili 62 posegov. Tudi v KC smo obeležili svetovni dan bolnikov 11. februar 2006 je bil svetovni dan bolnikov, ki smo ga prvič obeležili že leta Njegov temeljni cilj je pospeševanje zavesti o spoštovanju dostojanstva vsakega človeka pri skrbi za njegovo zdravje. V KC smo dogodek praznovali z mašo, ki jo je tristotim zbranim daroval murskosoboški škof msgr. dr. Marjan Turnšek, zapel pa jim je mešani cerkveni pevski zbor iz Rovt. Kaja Šoštarič pa je z violino pripravila navzoče na molitev k Mariji, Materi ubogih, trpečih in osamljenih in na popolni odpustek, ki ga ta dan lahko prejmemo. Po končani maši so navzoče pogostile gospodinje iz Sv. Helene, župnije misijonarja dr. Janeza Janeža. Miro Šlibar, bolniški župnik Izobraževanje flebotomistov na Inštitutu za klinično kemijo in biokemijo Služba za odnose z javnostmi Pust Februarja smo tudi v KC praznovali pust. Marsikateri bolnik in obiskovalec KC se je toplo nasmehnil ob pogledih na rdeče noske ali pisane nogavice nekaterih medicinskih tehnikov, ki so se oblekli v medicinsko sestro. Bilo je pisano, na nekaterih oddelkih pa tudi živahno. Najbolj pa so se pusta razveselili otroci. Služba za odnose z javnostmi V laboratorijih si prizadevamo izboljšati kakovost dela na področju laboratorijske medicine. Pogoja za zanesljiv izvid preiskav sta pravilen odvzem biološkega materiala in hitra dostava vzorca v laboratorij. Inštitut za klinično kemijo in biokemijo (KIKKB) s pooblastilom»razširjenega strokovnega kolegija za laboratorijsko diagnostiko Slovenije«od leta 2004 uspešno organizira izobraževanje»fl ebotomistov«na področju odvzema krvi v obliki seminarjev. Seminarji so namenjeni vsem laboratorijskim delavcem, tako znotraj KIKKB, kot tudi po celi Sloveniji. Laboratorijskim delavcem je na ta način omogočeno pridobiti in dopolniti teoretično in praktično znanje o pravilnem oziroma priporočenem postopku odvzema venske in kapilarne krvi. Odvzem venske in kapilarne krvi je invaziven poseg v telo preiskovanca, zato zahteva poleg znanja tudi veliko spretnosti in izkušenj. mag. Ljuba Krnjak, spec.med.biokem. Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April

24 Fotoreportaža Urgenca je srce bolnišnice letos praznujemo 30 let Urgentni blok sestavljajo Internistična prva pomoč, Urgentni kirurški blok in Splošna nujna medicinska pomoč. Poleg teh oddelkov pa pri zdravstveni oskrbi bolnikov sodelujejo anesteziologi, rentgenologi, reševalci, inštrumentarke, laboratorijski strokovnjaki in številni drugi. Vsako leto pregledamo čez bolnikov. Delo na urgentnem bloku pa je dinamično, zanimivo a tudi stresno. Sprejem bolnika Napoved prihoda življenjsko obroženega bolnika (napoved reanimacije). Dežurna zdravnica se vrača s terena. Za internističnega bolnika skrbi tim različnih strokovnjakov (multidisciplinarni tim) Vzdušje na Urgentnem kirurškem bloku že 30 let gradijo štiri sodelavke: Pregled poškodovanca. Lombauer Milojka, višja medicinska sestra, Ana Jager, bolničarka, Zdenka Zupančič, pisarniška referentka in Ivanka Šoklič, gospodinja. Za vztrajnost in predanost jim čestitamo! 24 Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April 2007

25 Zgodba Prof. dr. Anton Grad, nevrolog; tokrat kot vodnik psa reševalca Manta Kako je pes Manto našel pogrešanega bolnika Nevrološke klinike Ne zgodi se pogosto, da bi reševalci iskali bolnika po vrtovih in parkih, zapuščenih jarkih Kliničnega centra in še manj, da bi bolnike iskali s psom. Vendar je zgodba resnična in s srečnim koncem. Še en dokaz, da je pes lahko človekov najboljši prijatelj. Bil je mrzel decembrski petek, ko je zvečer varnostnik s»stare nevrološke«javil dežurnemu zdravniku, da je 50 letni bolnik AB zapustil kliniko. Bolnik se je zdravil zaradi Parkinsonove bolezni, akinetično-rigidnega tipa. Pri tem bolniku je bolezen tako zelo prizadela motoriko, da je bil večino časa nepokreten. V zadnjih dneh pa je dobil novo obliko zdravila, kar mu je po dolgem času omogočilo, da je sam vstal in hodil. Zato se je odločil za sprehod, a žal ni predvidel, da bo zdravilo prenehalo delovati in da bo hipoma prešel v fazo čiste rigidnosti. Od časa, ko so ga zadnjič videli in začetka iskanja, je minilo približno 15 minut. Iskalo ga je osebje Nevrološke klinike (nekaj so jih poklicali od doma), sorodniki, študenti medicine, večje število varnostnikov in več policijskih patrulj. V celoti okoli 30 ljudi. Žal ga niso našli. Reševanje s psom se je začelo Zato me je dežurni zdravnik kot vodnika reševalnega psa poklical, če lahko pomagam. Teorija in dosedanja praksa iskanja pogrešanih oseb s psom sta govorili, da psa ne moremo uporabiti pri iskanju pogrešanih oseb v urbanem okolju, ker so poleg pogrešane osebe še drugi ljudje, ostanki hrane v smeteh, mački in druge živali, saj to psa preveč zbega. Zato sem bil mnenja, da pes ne bo uspešen. Vseeno sem okoli 23. ure, ko sem se vrnil domov iz Kostanjevice, poklical dežurnega zdravnika. Ker je bilo zelo mraz in bolnik, če je obležal na tleh oblečen le v pižamo, verjetno zaradi podhladitve ne bo preživel od jutra, sem se odločil za iskanje s psom. Črni labradorec Manto me začudeno pogleda, ko ga zbudim iz sladkega spanja. Dobi svetlečo ovratnico za nočno iskanje in ta ritual, ki ga sicer preseneti, ga hipoma spremeni iz zaspanca v skakajoče in z repom mahajoče bitje. Veselo skoči v prtljažni prostor kangooja in hitro prideva do stare Nevrološke klinike. Manto skoči iz avta in oddrvi proti grmovju. Verjetno maček! Zato ga takoj ostro ustavim. Pogladim ga po ledjih (obvezen ritual pomirjanja pred iskanjem), objamem in ko začutim Mantovo rastoče vznemirjenje, ga spustim. Povelje»Išči večerja«ga dodatno vzpodbudi. Najprej preiščeva parke in grmovje znotraj ograjenega okoliša bolniških stavb na Zaloški 2. Pustil sem Manta, da samostojno dela kroge in preiskuje jaške, grmovje. Nikoli nisem bil pozoren na številne jaške. V vsakega od njih bi se lahko zatekel bolnik AB pred mrazom, ko je pričenjal čutiti, da postaja rigiden. Z Mantom sva začela pri stari Nevrološki kliniki, preiskala okolico inštitutov in se ob levem bregu Ljubljanice pomikala mimo Onkološkega inštituta do dekanata MF. Manto je pogosto vohljal proti Ljubljanici, zato sem z ročnim refl ektorjem preveril vse stopnice k reki, opazoval gladino reke. Pregledala sva majhen park zraven zapornic na Ljubljanici, kjer sva presenetila nekoga v zelo zarošenem avtu, preverila okolico in se diskretno odstranila. Manto je odlično opravil svojo nalogo Pot naju je vodila naprej do stare Pediatrične klinike, kjer naju je na vhodu pričakal varnostnik. Vprašal sem ga, če je videl bolnika, kar je zanikal. Zaprosil sem za dovoljenje za pregled okolice stavbe. Za stavbo Pediatrične klinike je otroško igrišče in manjši park z grmovjem in cipresami. In res! Takoj, ko sva zavila levo ob stavbi pediatrije, je Manto potegnil, nekaj šaril po kupu listja, nato v galopu šel skozi grmovje za ciprese. Šel sem po drugi strani grmovja in cipres in s pomočjo ročnega refl ektorja na tleh zagledal osebo v bolniški pižami. Končno! Manto ni lajal, le z razdalje kakšnega metra ga je gledal in mahal z repom. Na hitro ga pohvalim in se posvetim bolniku AB. Ves rigiden je, desnica se mu trese. Pri zavesti je, šepeta, a ga ne morem razumeti. Posedem ga in dvignem. Kako dvigniti bolnika sem se naučil pred skoraj 30 leti na vajah iz nege. Vse kar se naučiš prav pride, pa čeprav po tolikih letih. Bolnik AB ne more sam stati, podpirati ga moram. Skušam si ga naložiti na hrbet in prenesti v bolnico, a sem za kaj takega očitno že prestar in prešibak, zato ga posedem na klopco. Pred desetimi leti bi ga odnesel na rokah! Ogrnem ga s svojo bundo, saj se ves trese. Parkinson ali podhladitev? K vragu znanost, raje čim prej nazaj v bolnico. Pokličem dežurnega zdravnika in ga, verjetno zelo razburjeno, prosim, da pošlje rešilni avto, sam pa bom podpiral bolnika. Toda zaradi nesporazuma namesto»na igrišče«pripelje reševalni avto»na gradbišče«nove pediatrične klinike. Končno smo se le našli! Bolnika so nato prepeljali nazaj v bolnico. Naslednjega dne je imel bolnik prehodno visoko temperaturo, drugih posledic, razen izgubljene denarnice, pa ni bilo. Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April

26 Za kratek čas vsako prvo sredo v mesecu ideje za izlete 12 številk na leto več kot 1500 fotografij bralcev (Vir: NRB) Naročanje in informacije izvirna slovenska revija Pokličite , povejte geslo in si zagotovite brezplačen izvod revije GEA še danes! 26 Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April 2007

27 V ospredju Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April

28 Zdravo življenje Mojca Blatnik, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, vodja Službe za bolnišnično prehrano in dietoterapijo KAJ JE ZDRAVA PREHRANA Sodobni čas, ki ga označuje neprestana naglica, je prinesel nove načine prehranjevanja: prazno hrano ali junk food, biološko manj vredno hrano, ki vsebuje veliko ogljikovih hidratov in maščob kot na primer smoki, čips, razni prigrizki Zdrava prehrana je pomemben dejavnik v vseh obdobjih našega življenja, kajti zdrave prehranjevalne navade v otroštvu vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja tudi v kasnejšem življenjskem obdobju in s tem na zdravje v odrasli dobi. Današnja medicina soglaša, da lahko prehranjevanje igra bistveno vlogo pri preprečevanju in zdravljenju najrazličnejših bolezni. Za zdravo prehrano je bistvena izbira, količina in način priprave živil. Najpomembnejši vir energije v zdravi prehrani so ogljikovi hidrati Ogljikovi hidrati so predvsem v rižu, testeninah, kruhu, stročnicah, zelenjavi in sadju. Najboljši so ogljikovi hidrati iz živil, ki vsebujejo škrob v taki obliki, da ga telo težko prebavi ali pa vsebujejo poleg škroba tudi veliko prehranskih vlaknin. Prehranske vlaknine so snovi, ki sestavljajo rastlinske celice (na primer celuloza) in jih naše telo ne more prebaviti (netopne vlaknine), povečajo pa volumen črevesne vsebine in upočasnjujejo prehod glukoze ter maščob iz črevesja v kri, spodbujajo gibanje črevesja in uravnavajo transport hrane po črevesju. Največ netopnih vlaknin je v ovojnicah žitnih zrn, v stročnicah, v nekaterih vrstah sadja in zelenjave. Poleg netopnih vlaknin so v nekaterem sadju in zelenjavi tudi topne vlaknine, ki se v črevesju spremenijo v želatinasto maso, ki prav tako upočasnjuje prehod glukoze in maščob iz prebavil v kri. Vir energije so tudi maščobe Prevelika količina maščob, slabo vpliva na zdravje ljudi. Vendar pa maščobe v hrani niso vse enake. Med seboj se zelo razlikujejo. Slabše so tiste, ki vsebujejo veliko nasičenih maščobnih kislin in holesterola. Te se nahajajo v maslu, smetani, mastnih sirih, jajčnem rumenjaku, drobovini, vidni maščobi pri mesu in mesnih izdelkih. Teh živil se je bolje izogibati, če pa se jih že uživa, naj bo to le poredko in v manjših količinah. Dobre maščobe vsebujejo pretežno enkrat nenasičene maščobne kisline in imajo v prehrani varovalni učinek. Le teh je največ v olivnem olju, olivah, v olju oljne repice, v lešnikih, mandljih. Dobre maščobe pa se nahajajo tudi v ostalih rastlinskih oljih (olje koruznih kalčkov, sončnično olje, sojino olje), v orehih, v ribah (polenovka, losos, skuše, ). Najboljši vir beljakovin je meso Priporočamo meso vseh vrst živali, le to pa naj bo brez vidne maščobe ter perutnina brez kože. Med mesnimi izdelki izbiramo tiste z manj maščobami, manj soli in ostalih aditivov. Smernice zdrave prehrane lahko povzamemo v osem zapovedi : vzdržujte zaželeno telesno težo, jejte raznoliko hrano, jejte hrano z dovolj škoba in vlaknin, izogibajte se preveč sladkorja, izogibajte se preveč natrija (soli, vegete...), izogibajte se preveč maščob, predvsem nasičenih maščob in holesterola, alkoholne pijače pijte zmerno, hrano jejte v rednih časovnih presledkih. Zdravo prehrano dosežemo s pravilno izbiro živil, s pravilnimi načini priprave hrane in s pravilnimi količinami oz. količinskimi razmerji med posameznimi jedili. Primerno razmerje živil, ki nam dajejo priporočena hranila, nam prikazuje prehranska piramida. Prehranska piramida pa je sestavljena iz: 40 % škrobnih živil in stročnic, 35 % sadja in zelenjave, 20 % mlečnih izdelkov, jajc, rib, perutnine in mesa klavnih živali, 5 % slaščic, maščob in sladkorja (največ). Načrtovanje obrokov s pomočjo prehranske piramide omogoča: raznovrstnost z uživanjem živil iz vsake skupine, dobimo vsa hranila, ki jih potrebujemo, uravnoteženost pri pripravi jedi prevladujejo živila, ki so bolj pri dnu piramide (škrobna živila, stročnice, zelenjava in sadje), manj pa je živil iz skupin mleko, meso in zamenjave še manj pa maščob, sladkarij in alkohola, zmernost hrano je treba uživati v okviru kaloričnih in prehranskih potreb. Preveč s hrano zaužitih maščob organizem pretvori predvsem v maščobne obloge, ki predstavljajo vir rezervne energije. Velikokrat jih pojemo preveč. Posledica preobilja so debelost in druge bolezni. Malo maščob v prehrani dosežemo tako, da izbiramo čim bolj pusta živila in da jih pripravimo s čim manj maščobe. Uporabljamo pečenje brez maščobe, oziroma pečenje z dodatkom minimalne količine olja, pečenje v pečici, pečenje v aluminijasti foliji, pečenje na žaru. Predvsem pa kuhamo z malo vode, kuhamo na sopari in hrano dušimo. Skrito maščobo, ki se pri pripravi hrane izloči, odlijemo. 28 Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April 2007

29 Zdravo življenje asist. mag. Nataša Kos, dr. med., specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine Bolečine v zapestju Bolečine v zapestju so najpogosteje posledica preprostih, kratkih gibov, ki jih ponavljamo neštetokrat. Potiho se prikradejo v naše sklepe in s časoma postanejo moteče, vedno hujše in včasih nevzdržne do te mere, da nam onemogočajo uporabo rok. So pogost pojav pri delu z računalnikom, težave pa imajo lahko tudi zobozdravniki, glasbeniki in vsi, ki pri delu izvajajo ponavljajoče se gibe z rokami. RAZVOJ BOLEČINE Razvoj bolečine je postopen. Sprva se pojavi le pri izvajanju dolgotrajnejših aktivnosti z rokami. Ko z aktivnostjo prenehamo, bolečina sprva izgine. Sčasoma se intenziteta bolečine veča. Bolečina se pojavi hitreje in ne popušča, tudi če z aktivnostjo, ki je bolečino povzročila, prenehamo. Postane bolj difuzna, pridruži se občutek otekanja, spremeni se barva kože, zmanjša se moč mišic, pojavi se pekoč občutek. VNETJE IN SINDROM KARPALNEGA PREHODA Bolečina je običajno posledica vnetja sinovialne ovojnice okoli kit ali vnetja same kite. Zaradi preobremenitve pride do majhnih poškodb kite, kar lahko vodi do vnetja. Poleg bolečine se pojavi oteklina, občutek otopelosti, utrujenosti, napetosti in nelagodja. Pri gibanju se intenziteta bolečine poveča, uporaba roke je otežena. Kot posledica vnetja v predelu zapestja se lahko razvije sindrom karpalnega kanala in sicer zaradi zmanjšanja prostornine le tega. Pride do pritiska na živec, ki potuje skozi kanal in pojavi se mravljinčenje, ki je sprva prisotno predvsem ponoči, kasneje pa tudi preko dneva. Mravljinčenju se pridruži nemoč v rokah, motnje občutka in posledično težave pri delu. GANGLION Ganglion je cistična formacija izpolnjena z zdrizasto snovjo, ki nastane na sklepni kapsuli ali kitni ovojnici. Razlog so lahko prirojena šibka mesta na sklepni oziroma kitni ovojnici ali pa preobremenitev kit upogibalk prstov in zapestnega sklepa. Pojavi se najpogosteje na zgornji strani zapestja in na kitni ovojnici upogibalk prstov na področju prvega členka. Težave, ki jih povzroča, so odvisne od njegove velikosti in lokacije. Velikost gangliona je odvisna od obremenitev. Počitek povzroči zmanjšanje gangliona, obremenitev pa njegovo povečanje (večja oteklina). Zaradi pritiska se pojavijo bolečine. PREOBREMENITEV NA DELU Razlogov za pojav bolečine je več. Pomembni so predvsem predolga napetost mišic, ponavljajoči se gibi z zapestjem in prsti, pogosti hitri in sunkoviti gibi, prisilni položaj rok dlje časa, preveč dela naenkrat. Nenazadnje so pomembni tudi psihosocialni dejavniki. Vedno večje so zahteve na delovnem mestu, kar povečuje stres in ob preobremenjenosti se intenziteta težav še poveča. Verjetnost, da se bodo pojavile bolečine v zapestju je večja pri administrativnem delu ko npr. uporabljamo računalnik več kot 2 uri dnevno, če je višina in namestitev tipkovnice ali miške neustrezna, če pritiskamo z zapestjem ob podlago med tipkanjem, če tipkamo ali uporabljamo miško z nazaj upognjenim zapestjem, če si ne privoščimo dovolj odmorov med delom in če intenzivnejše uporabljamo računalnik krajše časovno obdobje (nujni projekti). Pogosto pa se bolečine pojavijo pri delu v laboratorijih, pri zobozdravstvenem delu. KAKO SI LAHKO POMAGAMO? Zavedati se moramo, da je prevencija boljša kot zdravljenje. Če bomo zanemarili majhne bolečine, je možnost, da se bodo bolečine stopnjevale in postale kronične, velika. Pomembno pravilo je, da takoj ko se pri aktivnosti pojavi neprijeten občutek in bolečina, z izvajanjem te aktivnosti prenehamo. Vzamemo si premor in ko bolečina popolnoma popusti z aktivnostjo nadaljujemo. Pomembno je tudi, da si prilagodimo delovno okolje in sicer tako, da se izognemo položajem, ki težave sprožijo. Izogibamo se ponavljajočim se gibom, pazimo na svoj položaj med delom (pravilno sedenje), večkrat se premaknemo, potisnemo rameni nazaj, raztegnemo prste in zapestje in potresemo z rokami. Uporabimo lahko prirejene tipkovnice in podlage za miško pri tem izberemo tisto, ki nam najbolj ustreza. Pri razvijajočem se sindromu karpalnega prehoda si lahko kupimo ustrezno opornico, ki jo uporabljamo ponoči. Z opornico zagotovimo pravilen položaj zapestja tekom noči, mravljinčenja je zato manj. V kolikor pa se pojavljajo težave tudi čez dan, je potrebna dodatna diagnostična obdelava (nevrofi ziološke preiskave) in nato posvet s kirurgom. Posvet s kirurgom je potreben tudi pri razvitem ganglionu. Hude bolečine povezane z znaki vnetja lahko ublažimo z uporabo hladnih obkladkov ali kriomasažo (masiranje z ledom na mestu, ki nas boli). Pomaga tudi fi zioterapija, pri čemer se ustrezna oblika fi zikalne terapije izbere individualno glede na težave in klinično sliko, običajno po predhodnem pregledu pri zdravniku specialistu. April glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April

30 Kaj menijo o nas Janez Koroša, univ. dipl. org., vodja Urada Pohval je vedno več Odzivi bolnikov nam veliko pomenijo, saj gre za pomembne informacije o našem delu, odnosu ter ne nazadnje vseh občutkih, ki jih bolnik doživlja ob zdravljenju v bolnišnici. Na Uradu za pritožbe vsak odziv spremljamo ter nanj, kadar je potrebno, tudi ustrezno reagiramo. Več pisnih zadev, več pohval V letu 2006 je v Urad za pohvale in pritožbe KC prispelo 1355 pisnih zadev, kar je za 20,44 odstotkov več kot v predhodnem letu. Pisne zadeve, ki so vključevale tudi anketne vprašalnike, prispele v urad direktno od bolnikov ali iz SOE, so vsebovale 878 pohval, 384 pritožb, 194 predlogov in 11 drugih zadev. Število pohval se je v primerjavi s preteklim letom povečalo za 38,26 odstotkov, hkrati pa se je zmanjšalo število pritožb za 28,73 odstotkov, kar je zelo velik pozitiven premik v odnosu na leto Za 44,77 odstotkov pa se je povečalo število predlogov, ki so jih v lanskem letu podali bolniki. Pomembna je komunikacija z bolnikom Če pogledamo strukturo pritožb, lahko ugotovimo, da največji delež - kar 18,39 odstotkov nastane zaradi neprimernih odnosov, 18,10 odstotkov jih je bilo podanih zaradi neobveščenosti oziroma slabe komunikaciji z zdravniki (neobveščenost o diagnozi, predvidenih postopkih diagnostike in zdravljenja in/ali navodilih ob odpustu itd.). Sledijo pritožbe zaradi vseh vrst čakanja 10,63 odstotkov, nato pritožbe zaradi slabih bivalnih pogojev (neprimerni in/ali neklimatizirani prostori, stara in izrabljena oprema, itd. ) 8,62 odstotkov. Pritožbe na strokovno obravnavo zavzemajo 7,75 odstotni delež, pritožbe zaradi slabih sanitarij in nečistoče pa 7,47 odstotkov, pritožbe zaradi slabe organizacije dela pa 3,73 odstotkov. Delež pritožb na okus, kvaliteto, količino ali razpored obrokov hrane znaša 13,50 odstotkov in delež raznovrstnih drugih pritožb, ki jih ni bilo mogoče uvrstiti v prej navedene skupine odstotkov. Predlogi bolnikov Če pogledamo najpogostejše predloge ugotovimo naslednje. Bolniki/ice so največkrat predlagali: več komunikacije z zdravnikom, predvsem zato, da bi bili bolje informirani, podaljšanje časa obiskov, predvsem pri porodnicah klimatizacija prostorov, vzpostavitev dnevnega prostora s TV aparatom oziroma namestitev TV aparatov v bolniške sobe, omejitev obiskov samo na partnerje in otroke oziroma skrajšanje časa obiskov (porodnice), vzpostavitev možnosti internetnega priključka za bolnike, zagotavljanje zasebnosti ob pogovoru z zdravnikom, namestitev zaves med bolniškimi posteljami za zagotovitev zasebnosti ob pregledu bolnika v bolniški postelji, več odlagalnih površin v kopalnicah, predloge za namestitev stenskih ur v bolniške sobe, itd. PREJELI SMO KO za otorinolaringologijo Z zdravljenjem sem bila zadovoljna zaradi učinkovite razlage in prijaznosti. Moja zasebnost je bila varovana, saj ni več kartonov na posteljah. Če mora človek v bolnišnico, je že tako v nenavadnem položaju. Na ORL oddelku bi posebej izpostavila vse zaposlene, najbolj pa zdravnico dr. Hočevarjevo, ki k problemu pristopi resno, razumsko, in vse skupaj začini s humorjem, Res pohvalno. KO za gastrokirurgijo Zaloška 7 Rada bi se vam, g. profesor dr. Stane Repše zahvalila za uspel operacijski poseg. Zahvala gre tudi celotnemu osebju oddelka Abdominalne kirurgije v KC, operaterjem, sobnemu zdravniku, sestram in med. tehnikoma za 24 urno nego, strokovnost, disciplino, red, človečnost in vedno delovno razgibanost ekipe vašega oddelka. Takoj po težki operaciji ste me, ozdravljeno, postavili na vedno trša tla. Oddelek je bil nabito poln, operirancev iz vseh krajev Slovenije. Kljub temu nas je osebje negovalo dan in noč. Vizite so bile natančno ob določenih urah. Pred prihodom v KC me je bilo strah, saj sem v najbolj branem časopisju nekajkrat zasledila zadah»porumenelega«pisanja o KC, kar tako, neargumentirano, negativno. Porumenelo pravim zato, kar se s problematiko zdravstva pri nas ukvarja novinarstvo in s takim načinom prestrašijo bolne ljudi. Še enkrat hvala. Zaradi varovanja osebnih podatkov, so podatki o bolnikih, ki so napisali pohvale, dostopni v uredništvu časopisa. Pohvale, pritožbe in predloge lahko posredujete v Urad po pošti na naslov Urad za pohvale in pritožbe, Klinični center, Zaloška 2, Ljubljana ali po elektronski pošti na naslov Kljub povečanju števila pohval in zmanjšanju števila pritožb v preteklem letu, pa še vedno izstopa delež pritožb na odnose zaposlenih do bolnikov in/ali njihovih svojcev ter delež pritožb na neinformiranost bolnikov o diagnozi, postopkih diagnostike in zdravljenja, ki skupaj z željami in predlogi bolnikov za več komunikacije z zdravniki opozarja, da bo na tem področju treba veliko narediti za spreminjanje ponekod še obstoječih navad in več časa posvetiti temu, da bodo bolnike/ice dejansko zdravniki obveščali o njihovi bolezni ali poškodbi, postopkih diagnostike in zdravljenja, uspešnosti izvedenih postopkov ter da bodo deležni navodil za ravnanje po odpustu iz bolnišnice. Te pravice bolnikom daje veljavna zakonodaja, ki zdravnike zavezuje, da morajo bolnike o tem seznaniti. 30 Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April 2007

31 V ospredju Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April

32 V ospredju 32 Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / April 2007

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

AVGUST. Intervju o izobraževanju z Markom Hawlino. Plače po novem. V službi je luštno

AVGUST. Intervju o izobraževanju z Markom Hawlino. Plače po novem. V službi je luštno AVGUST 0 4 4 6 22 Intervju o izobraževanju z Markom Hawlino Plače po novem V službi je luštno Iz vsebine Uvodnik, Vroče poletje... 3 Ustvarjanje novega znanja zahteva kreativnost in čas... 4 Plače po novem

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

KLIMA ZAPOSLENIH, V ZDRAVSTVENI NEGI, KLINIČNEGA ODDELKA ZA ABDOMINALNO KIRURGIJO UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA

KLIMA ZAPOSLENIH, V ZDRAVSTVENI NEGI, KLINIČNEGA ODDELKA ZA ABDOMINALNO KIRURGIJO UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA 322C KLIMA ZAPOSLENIH, V ZDRAVSTVENI NEGI, KLINIČNEGA ODDELKA ZA ABDOMINALNO KIRURGIJO UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA CLIMATE OF EMPLOYEES, IN NURSING CARE, CLINICAL DEPARTMENT AT ABDOMINAL

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

PRIDOBLJENE KOMPETENCE ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE VIDIK MEDICINSKO TEHNIČNIH POSEGOV

PRIDOBLJENE KOMPETENCE ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE VIDIK MEDICINSKO TEHNIČNIH POSEGOV visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje ZDRAVSTVENA NEGA PRIDOBLJENE KOMPETENCE ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE VIDIK MEDICINSKO TEHNIČNIH POSEGOV Mentor: doc. dr. Brigita Skela Savič Kandidatka:

More information

INTERNO. Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, december 2013 številka 06

INTERNO. Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, december 2013 številka 06 INTERNO Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, december 2013 številka 06 Ortopedska klinika praznuje 90 let Portret akademika prof. dr. Vinka V. Dolenca Dobrodelna akcija za sodelavko

More information

FARMACEVTSKI VESTNIK

FARMACEVTSKI VESTNIK Farm Vestn 2018; 69: 1 72; UDK 615 CODEN FMVTA, SLO ISSN 2536-4316 december 2018, letnik 69 FARMACEVTSKI VESTNIK št. 1 STROKOVNO GLASILO SLOVENSKE FARMACIJE I PHARMACEUTICAL JOURNAL OF SLOVENIA Izdaja:

More information

stran 10 stran 24 stran 71 Strokovno poročilo za leto 2009 Prednovoletno srečanje zaposlenih NOVOMEŠKE BOLNIŠNICE Ptice - varuhi neba

stran 10 stran 24 stran 71 Strokovno poročilo za leto 2009 Prednovoletno srečanje zaposlenih NOVOMEŠKE BOLNIŠNICE Ptice - varuhi neba stran 10 Strokovno poročilo za leto 2009 Poštnina plačana pri pošti 8105 Novo mesto stran 24 Prednovoletno srečanje zaposlenih NOVOMEŠKE BOLNIŠNICE stran 71 Ptice - varuhi neba 48 interno glasilo Splošne

More information

UVODNIK DELO ZBORNICE ZVEZE. Poletje z Utripom. Pogovor z izvršno direktorico Zbornice - Zveze, Anito Prelec

UVODNIK DELO ZBORNICE ZVEZE. Poletje z Utripom. Pogovor z izvršno direktorico Zbornice - Zveze, Anito Prelec Letnik XXIV Številka 6 avgust/september 2016 Glasilo Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Poštnina plačana

More information

Interni časopis Onkološkega inštituta Ljubljana

Interni časopis Onkološkega inštituta Ljubljana 06 April 2017 Interni časopis Onkološkega inštituta Ljubljana ISSN 2463-8285 1 SPOZNAJMO SE: Oddelek za akutno paliativno oskrbo AKTUALNO: Opravili smo presojo za mednarodno akreditacijo AACI; Promocija

More information

»Uspešnost in učinkovitost v zdravstveni negi - izziv današnjega časa«

»Uspešnost in učinkovitost v zdravstveni negi - izziv današnjega časa« Področje zdravstvene nege in»uspešnost in učinkovitost v zdravstveni negi - izziv današnjega časa«zbornik predavanj 10. strokovnega srečanja medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov celjske regije

More information

Glasilo Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

Glasilo Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Letnik XXIV Številka 8 november 2016 Glasilo Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Poštnina plačana pri pošti

More information

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Maks Tajnikar (urednik) Petra Došenović Bonča Mitja Čok Polona Domadenik Branko Korže Jože Sambt Brigita Skela Savič Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA

More information

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št.

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št. Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

120 let Očesne klinike

120 let Očesne klinike leto XIX, {tevilka 3, marec 2011 GLASILO Zbornice zdravstvene in babi{ke nege Slovenije Zveze strokovnih dru{tev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Foto: BMM UVODNIK Reforma,

More information

Spomladanska prehrana pri sladkornem bolniku

Spomladanska prehrana pri sladkornem bolniku Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije ISSN 1408-1164 Javno glasilo 95 b o l e z e n Nov izziv za zdravnike družinske medicine Zdravljenje kronične bolezni ven KOPB - kronična vnetna bolezen pljuč

More information

INTERNO. 25 let Porodnišnice. 90 let reševalne postaje UKC Ljubljana: Od konjske vprege do reševalnih vozil. Mednarodna akreditacija NAGRADNA KRIŽANKA

INTERNO. 25 let Porodnišnice. 90 let reševalne postaje UKC Ljubljana: Od konjske vprege do reševalnih vozil. Mednarodna akreditacija NAGRADNA KRIŽANKA INTERNO Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, oktober 2012 številka 05 90 let reševalne postaje UKC Ljubljana: Od konjske vprege do reševalnih vozil NAGRADNA KRIŽANKA 25 let Porodnišnice

More information

Iskustva video konferencija u školskim projektima

Iskustva video konferencija u školskim projektima Medicinska škola Ante Kuzmanića Zadar www.medskolazd.hr Iskustva video konferencija u školskim projektima Edin Kadić, profesor mentor Ante-Kuzmanic@medskolazd.hr Kreiranje ideje 2003. Administracija Učionice

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,

More information

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS

More information

ANALIZA ŠTEVILA DIPLOMANTOV NA VISOKOŠOLSKIH USTANOVAH V REPUBLIKI SLOVENIJI IN PRIMERJAVA S ŠPANIJO

ANALIZA ŠTEVILA DIPLOMANTOV NA VISOKOŠOLSKIH USTANOVAH V REPUBLIKI SLOVENIJI IN PRIMERJAVA S ŠPANIJO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo ANALIZA ŠTEVILA DIPLOMANTOV NA VISOKOŠOLSKIH USTANOVAH V REPUBLIKI SLOVENIJI IN PRIMERJAVA S ŠPANIJO Inga Lamešić Ljubljana, junij 2015 UNIVERZA

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

UPORABA METODE INDIVIDUALNEGA NAČRTOVANJA Z URESNIČEVANJEM CILJEV Z OSEBO S PARKINSONOVO BOLEZNIJO

UPORABA METODE INDIVIDUALNEGA NAČRTOVANJA Z URESNIČEVANJEM CILJEV Z OSEBO S PARKINSONOVO BOLEZNIJO Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UPORABA METODE INDIVIDUALNEGA NAČRTOVANJA Z URESNIČEVANJEM CILJEV Z OSEBO S PARKINSONOVO BOLEZNIJO NATAŠA TAVŽELJ Ljubljana 2015 PODATKI

More information

Skupaj smo močnejši. Glasilo zdravniške zbornice Slovenije. Strokovna revija ISIS / Leto XVII. / številka 12 / 1. december 2008

Skupaj smo močnejši. Glasilo zdravniške zbornice Slovenije. Strokovna revija ISIS / Leto XVII. / številka 12 / 1. december 2008 Skupaj smo močnejši Glasilo zdravniške zbornice Slovenije Strokovna revija ISIS / Leto XVII. / številka 12 / 1. december 2008 UVODNIK 3 Zdravniška zbornica naj bo močna zaveznica zdravništva Mag. Jana

More information

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Uroš NEDELJKO REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 DIPLOMSKO

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

Pljucnik. Pogovor: Marko Rupret, univ. dipl. ekon., pomočnik direktorja za upravno in poslovno področje

Pljucnik. Pogovor: Marko Rupret, univ. dipl. ekon., pomočnik direktorja za upravno in poslovno področje Pljucnik Glasilo univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Marec 2017 ISSN 1580-7223 Pogovor: Marko Rupret, univ. dipl. ekon., pomočnik direktorja za upravno in poslovno področje v vrtincu:

More information

SAMOEVALVACIJSKO POROČILO. ZA LETO 2012 oziroma ZA ŠTUDIJSKO LETO 2011/2012. Celje, april 2013 Številka: 9/2013-SE

SAMOEVALVACIJSKO POROČILO. ZA LETO 2012 oziroma ZA ŠTUDIJSKO LETO 2011/2012. Celje, april 2013 Številka: 9/2013-SE SAMOEVALVACIJSKO POROČILO ZA LETO 2012 oziroma ZA ŠTUDIJSKO LETO 2011/2012 Celje, april 2013 Številka: 9/2013-SE Pripravili: doc. dr. Srečko Natek, doc. dr. Valerij Dermol, mag. Anja Lesjak, Vilma Alina

More information

7. 8. april 2016 IZOBRAŽEVANJE S PODROČJA PREPOZNAVE IN OBRAVNAVE ŽRTEV NASILJA V DRUŽINI

7. 8. april 2016 IZOBRAŽEVANJE S PODROČJA PREPOZNAVE IN OBRAVNAVE ŽRTEV NASILJA V DRUŽINI 7. 8. april 2016 IZOBRAŽEVANJE S PODROČJA PREPOZNAVE IN OBRAVNAVE ŽRTEV NASILJA V DRUŽINI V okviru projekta POND organiziramo 2-dnevna izobraževanja, ki potekajo od septembra 2015 dalje. Namen izobraževanj

More information

Samoevalvacijsko poročilo za izobraževalno dejavnost za študijsko leto 2014/2015

Samoevalvacijsko poročilo za izobraževalno dejavnost za študijsko leto 2014/2015 UP FAMNIT SEP ZA IZOBRAŽEVALNO DEJAVNOST 2014/15 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Samoevalvacijsko poročilo za izobraževalno dejavnost za študijsko

More information

RAZVOJ IN FINANCIRANJE VISOKEGA ŠOLSTVA V SLOVENIJI IN V EVROPSKIH DRŽAVAH

RAZVOJ IN FINANCIRANJE VISOKEGA ŠOLSTVA V SLOVENIJI IN V EVROPSKIH DRŽAVAH REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Specialistično delo RAZVOJ IN FINANCIRANJE VISOKEGA ŠOLSTVA V SLOVENIJI IN V EVROPSKIH DRŽAVAH Kandidatka: Barbara Rihter, dipl.ekon.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA MODELA ZA ORGANIZACIJE V JAVNEM SEKTORJU

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC Fotografija: BrandXPictures

NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC Fotografija: BrandXPictures NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC 2009 KAJ NAJ JEDO BOLNIKI Z RAKOM? VSE (PRE)VEČ SLOVENK KADI! ZDRAVNICA KSENIJA TUŠEK BUNC O SVOJEM RAKU NADA IRGOLIČ

More information

V TEJ ŠTEVILKI: Kult urgentne medicine // Pika na i // Po sledovih izgnanih

V TEJ ŠTEVILKI: Kult urgentne medicine // Pika na i // Po sledovih izgnanih April 2016 1 Presnovnik - April 2016 Zastal vam bo Krebsov cikel. V TEJ ŠTEVILKI: Kult urgentne medicine // Pika na i // Po sledovih izgnanih Letnik: IV Številka: 1 Intervju: Aleksander Doplihar // Mišice

More information

90LET. DELO ZBORNICE - ZVEZE 11. KONGRES ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE SLOVENIJE 2017: Medicinske sestre in babice - ključne za zdravstveni sistem

90LET. DELO ZBORNICE - ZVEZE 11. KONGRES ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE SLOVENIJE 2017: Medicinske sestre in babice - ključne za zdravstveni sistem Letnik xxv Številka 8 November 2017 Glasilo Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Poštnina plačana pri pošti

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

pljučnik letnik 10, številka 1, marec 2010, ISSN Nova pridobitev v Enoti za sistemsko zdravljenje raka pljuč

pljučnik letnik 10, številka 1, marec 2010, ISSN Nova pridobitev v Enoti za sistemsko zdravljenje raka pljuč 1 pljučnik Glasilo BolniŠnice Golnik KliniČnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo letnik 10, številka 1, marec 2010, ISSN 1580-7223 Na delo zaposleni gledajo z vidika cele ustanove in ne po principu»to

More information

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja

More information

OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI DANES IN JUTRI. Samo Fakin

OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI DANES IN JUTRI. Samo Fakin OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI MED DANES IN JUTRI Samo Fakin Urejenost sistema in osnovni podatki Bismarkov sistem podobno kot večina Evrope Zavarovalniški sistem Solidarnost v prispevanju

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

Republike Slovenije MINISTRSTVA o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih. Št.

Republike Slovenije MINISTRSTVA o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih. Št. Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

Povzetek glavnih značilnosti zdravila Navodilo za uporabo zdravila. prof. dr. Aleš Mrhar, mag. farm.

Povzetek glavnih značilnosti zdravila Navodilo za uporabo zdravila. prof. dr. Aleš Mrhar, mag. farm. Povzetek glavnih značilnosti zdravila Navodilo za uporabo zdravila prof. dr. Aleš Mrhar, mag. farm. Registracija zdravila 1. postopek registracije 2. ocena kakovosti, varnosti, učinkovitosti 3. dokumentacija

More information

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih

Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih doris gomezelj omerzel Univerza na Primorskem, Slovenija S prispevkom želimo prikazati načine pridobivanja znanja v podjetjih. Znanje

More information

Z razvojem ljudi - uspevamo. Zbornik programov, projektov, izkušenj in idej Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije

Z razvojem ljudi - uspevamo. Zbornik programov, projektov, izkušenj in idej Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Z razvojem ljudi - uspevamo Zbornik programov, projektov, izkušenj in idej Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Prispevki so izvirno delo avtorjev in izražajo njihova stališča

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d.

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. Mentor: doc. dr. Vesna Novak Kandidat:

More information

ZBORNICA ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE SLOVENIJE - ZVEZA STROKOVNIH DRUŠTEV MEDICINSKIH SESTER, BABIC IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV SLOVENIJE ZBORNICE ZVEZE

ZBORNICA ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE SLOVENIJE - ZVEZA STROKOVNIH DRUŠTEV MEDICINSKIH SESTER, BABIC IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV SLOVENIJE ZBORNICE ZVEZE ZBORNICA ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE SLOVENIJE - ZVEZA STROKOVNIH DRUŠTEV MEDICINSKIH SESTER, BABIC IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV SLOVENIJE ZBORNICE ZVEZE LETOPIS ZBORNICE ZVEZE 2017 ISSN 2536-3085 Glavna in

More information

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE TEJA PAGON MENTOR: Prof. dr. MARJAN BREZOVŠEK NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI Diplomsko delo LJUBLJANA 2002 2 KAZALO Stran: 1. UVOD.

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

Poročilo z delovnega posveta

Poročilo z delovnega posveta Poročilo z delovnega posveta Austria Trend Hotel Ljubljana 17. junij 2014 The Active and Healthy Ageing in Slovenia has received funding from the European Union. Kazalo 3 4 8 56 96 97 Uvod Uvodni nagovor

More information

3Univerza v. Mariboru

3Univerza v. Mariboru 3Univerza v Mariboru Komisija za ocenjevanje kakovosti univerze na Univerzi v Mariboru (um) je izhodišča za svoje dejavnosti v študijskem letu 2005/2006 opredelila s svojim letnim načrtom dela, ki ga je

More information

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

SPLOŠNA MATURA IZ INFORMATIKE V LETU 2010 Poročilo DPK SM za informatiko

SPLOŠNA MATURA IZ INFORMATIKE V LETU 2010 Poročilo DPK SM za informatiko SPLOŠNA MATURA IZ INFORMATIKE V LETU 21 Poročilo DPK SM za informatiko VSEBINA 1 Splošni podatki 1.1 Termin izvedbe 1.2 Struktura kandidatov 1.3 Potek zunanjega ocenjevanja 2 Statistični prikaz rezultatov

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

INTERNO AKTUALNO: Mednarodna konferenca o čezmejnem zdravstvu v organizaciji UKC Ljubljana NAGRADNA KRIŽANKA. UKCL smo ljudje:

INTERNO AKTUALNO: Mednarodna konferenca o čezmejnem zdravstvu v organizaciji UKC Ljubljana NAGRADNA KRIŽANKA. UKCL smo ljudje: INTERNO Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Avgust 2012 številka 04 UKCL smo ljudje:»lepa beseda in nasmeh veliko pomenita«aktualno: Mednarodna konferenca o čezmejnem zdravstvu

More information

INFORMATIZACIJA SLOVENSKEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA

INFORMATIZACIJA SLOVENSKEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O INFORMATIZACIJA SLOVENSKEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA Ljubljana, december 2007 JURE KOVAČIČ IZJAVA Študent Jure Kovačič izjavljam, da sem

More information

DELO ZBORNICE ZVEZE Razpis za podelitev zlatega znaka Zbornice - Zveze za leto 2017

DELO ZBORNICE ZVEZE Razpis za podelitev zlatega znaka Zbornice - Zveze za leto 2017 Letnik xxv Številka 2 Februar/marec 2017 Glasilo Zbornice zdravstvene in baniške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Poštnina plačana

More information

MLADI V OPERATIVNIH PROGRAMIH PREDLOGI UKREPOV IN IZHODIŠČ ZA OBLIKOVANJE UKREPOV

MLADI V OPERATIVNIH PROGRAMIH PREDLOGI UKREPOV IN IZHODIŠČ ZA OBLIKOVANJE UKREPOV MLADI V OPERATIVNIH PROGRAMIH 2014-2020 PREDLOGI UKREPOV IN IZHODIŠČ ZA OBLIKOVANJE UKREPOV LJUBLJANA, AVGUST 2013 KAZALO 1. Spodbujanje podjetništva in podjetniškega okolja "po meri mladih" ter ustvarjanje

More information

GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO

GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO Ref. Ares(2014)76397-15/01/2014 GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO MINI DRUŽBE V SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU PROJEKT NAJBOLJŠEGA POSTOPKA: KONČNO POROČILO STROKOVNE SKUPINE EVROPSKA KOMISIJA

More information

STALIŠČA ŠTUDENTOV FAKULTETE ZA ZDRAVSTVO JESENICE DO CEPLJENA PROTI GRIPI

STALIŠČA ŠTUDENTOV FAKULTETE ZA ZDRAVSTVO JESENICE DO CEPLJENA PROTI GRIPI visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje ZDRAVSTVENA NEGA STALIŠČA ŠTUDENTOV FAKULTETE ZA ZDRAVSTVO JESENICE DO CEPLJENA PROTI GRIPI OPINIONS OF FACULTY OF HEALTH CARE JESENICE (FHCJ)

More information

Javni razpisi

Javni razpisi Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si Razglasni del e-pošta: info@uradni-list.si Št. 37 Ljubljana, petek 7. 5. 2010 ISSN 1318-9182 Leto XX Javni razpisi Št. 4301-26/2010/2 Ob-3132/10

More information

15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM

15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM 15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM 2018-2022 Skupaj zgradimo slovensko prihodnost Ko postaneš oče, se ti svet spremeni. Bistveno se spremenijo prioritete v življenju.

More information

OBRAZLOŽITVE FINANČNIH NAČRTOV UPORABNIKOV 01 KABINET ŽUPANA 1. UVOD

OBRAZLOŽITVE FINANČNIH NAČRTOV UPORABNIKOV 01 KABINET ŽUPANA 1. UVOD OBRAZLOŽITVE FINANČNIH NAČRTOV UPORABNIKOV 01 KABINET ŽUPANA 1. UVOD V Kabinetu župana je združeno delo kabineta župana v ožjem pomenu, tajništva podžupana, tajništva direktorja mestne uprave, Službe za

More information

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Grobelnik Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju Primerjava: Slovenija in skandinavske države Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

SAMOEVALVACIJSKO POROČILO FAKULTETE ZA TURIZEM UNIVERZE V MARIBORU ZA ŠTUDIJSKO LETO 2013/2014

SAMOEVALVACIJSKO POROČILO FAKULTETE ZA TURIZEM UNIVERZE V MARIBORU ZA ŠTUDIJSKO LETO 2013/2014 SAMOEVALVACIJSKO POROČILO FAKULTETE ZA TURIZEM UNIVERZE V MARIBORU ZA ŠTUDIJSKO LETO 2013/2014 Visokošolski zavod: Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem Dekan: doc. dr. Božidar Veljković Člani komisije

More information

pljučnik letnik 10, številka 3, september 2010, ISSN Glasilo BolniŠnice Golnik KliniČnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo

pljučnik letnik 10, številka 3, september 2010, ISSN Glasilo BolniŠnice Golnik KliniČnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo 3 pljučnik Glasilo BolniŠnice Golnik KliniČnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo letnik 10, številka 3, september 2010, ISSN 1580-7223 Racionalizacija poslovanja nujno zlo ali priložnost za rast

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

More information

Letno pregledno poročilo 2017, KPMG Slovenija, d.o.o.

Letno pregledno poročilo 2017, KPMG Slovenija, d.o.o. Letno pregledno poročilo 2017, KPMG Slovenija, d.o.o. Januar 2018 kpmg.com/si Vsebina Nagovor 3 1 Uvodna predstavitev 4 2 Struktura in uprava 5 3 Sistem obvladovanja kakovosti 6 4 Finančno poslovanje 29

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

Interni časopis Onkološkega inštituta Ljubljana

Interni časopis Onkološkega inštituta Ljubljana 08 Marec 2018 Interni časopis Onkološkega inštituta Ljubljana ISSN 2463-8285 1 SPOZNAJMO SE: Epidemiologija in register raka AKTUALNO: DORA dostopna vsem ženskam med 50. in 69. letom v Sloveniji; 80. obletnica

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. Ljubljana, julij 2007 SILVO KASTELIC IZJAVA Študent Silvo Kastelic izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

Javni razpisi

Javni razpisi Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

pljučnik letnik 11, številka 1, marec 2011, ISSN

pljučnik letnik 11, številka 1, marec 2011, ISSN 1 pljučnik Glasilo BolniŠnice Golnik KliniČnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo letnik 11, številka 1, marec 2011, ISSN 1580-7223 Intervju Izidor Kern Skriti predmet na zadnji strani Zaključek projekta

More information

ANALIZA INTEGRACIJE RADIOLOŠKEGA IN BOLNIŠNIČNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA PRI DIGITALIZACIJI SLIKOVNE DIAGNOSTIKE

ANALIZA INTEGRACIJE RADIOLOŠKEGA IN BOLNIŠNIČNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA PRI DIGITALIZACIJI SLIKOVNE DIAGNOSTIKE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA INTEGRACIJE RADIOLOŠKEGA IN BOLNIŠNIČNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA PRI DIGITALIZACIJI SLIKOVNE DIAGNOSTIKE Ljubljana, september 2012 BRANKO

More information

Pljucnik 13/4. december 2013 ISSN

Pljucnik 13/4. december 2013 ISSN Intervju: Matjaž Fležar 9 S podstrehe: torakalna drenaža včeraj«in danes«20 Moje delo, (tudi) moje veselje: Pulmološko-alergološka ambulanta 35 Razglednice: Alpinistična odprava v Peru 2013 44 Zdravilni

More information

Uvod v socialno farmacijo

Uvod v socialno farmacijo Uvod v socialno farmacijo asist. dr. MITJA KOS, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo E-pošta: mitja.kos@ffa.uni-lj.si Socialna farmacija? Samfundsfarmaci,

More information

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 174: (082)

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 174: (082) CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 174:616-083(082) DNEVI Marije Tomšič (2 ; 2010 ; Novo mesto) Vrednote v zdravstveni negi / 2. dnevi Marije Tomšič, Novo

More information

IPA - Mednarodna policijska zveza, sekcija Slovenije. IPA sekcija Slovenije. VIII. CONGRESS, IPA - International Police Association, Section Slovenia

IPA - Mednarodna policijska zveza, sekcija Slovenije. IPA sekcija Slovenije. VIII. CONGRESS, IPA - International Police Association, Section Slovenia IPA - Mednarodna policijska zveza, sekcija Slovenije IPA sekcija Slovenije VIII. CONGRESS, IPA - International Police Association, Section Slovenia PORTOROŽ, 25. OKTOBER 2014 / PORTOROŽ, 25. OCTOBER 2014

More information

Leto XV. Številka 8-9 / avgust-september 2006

Leto XV. Številka 8-9 / avgust-september 2006 Leto XV. Številka 8-9 / avgust-september 2006 G L A S I L O Z D R A V N I Š K E Z B O R N I C E S L O V E N I J E UVODNIK 3 Po skupščini, pred zasluženimi dopusti Po tradiciji smo na zadnji skupščini podelili

More information

ZDRAVSTVENA VZGOJA BOLNlKA Z ISHEMIČNO BOLEZNIJO SRCA

ZDRAVSTVENA VZGOJA BOLNlKA Z ISHEMIČNO BOLEZNIJO SRCA Obzor Zdr N 1999; 33: 251-6 251 ZDRAVSTVENA VZGOJA BOLNlKA Z ISHEMIČNO BOLEZNIJO SRCA HEALTH EDUCATION OF PATIENTS WITH ISCHEMIC HEART DISEASE Andreja Kvas UDKlUDC 616.127-005.8-083:37 DESKRIPTOJI: miokardialna

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

Glasilo zdravniške zbornice Slovenije. Strokovna revija ISIS / Leto XVI. / številka 10 / 1. oktober 2007

Glasilo zdravniške zbornice Slovenije. Strokovna revija ISIS / Leto XVI. / številka 10 / 1. oktober 2007 Glasilo zdravniške zbornice Slovenije Strokovna revija ISIS / Leto XVI. / številka 10 / 1. oktober 2007 UVODNIK 3 Zdravstvena dejavnost na terciarni ravni Formalnopravno je zdravstvena dejavnost na terciarni

More information

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO

More information

Informacijski sistem nujne medicinske pomoči v Sloveniji

Informacijski sistem nujne medicinske pomoči v Sloveniji 24 Izvirni znanstveni članek Informacijski sistem nujne medicinske pomoči v Sloveniji Andrej Fink Izvleček. V preteklem letu se je, ob upoštevanju predvidene celovite organizacijske, gradbene in infrastrukturne

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

KONSTRUKTIVNI PRISTOP K NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE

KONSTRUKTIVNI PRISTOP K NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE 28 Mag. Daniela Breeko, GV Izobrazevanje, d.o.o. Za boljso prakso KONSTRUKTIVNI PRISTOP K v NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE Nova ekonomija - novi izzivi - alternativne oblike nacrtovanja kariere POVZETEK Avtorica

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

Letno pregledno poročilo KPMG Slovenija, d.o.o.

Letno pregledno poročilo KPMG Slovenija, d.o.o. Letno pregledno poročilo KPMG Slovenija, d.o.o. December 2016 kpmg.com/si Vsebina Nagovor 3 1 Uvodna predstavitev 4 2 Struktura in uprava 5 3 Sistem obvladovanja kakovosti 7 4 Finančno poslovanje družbe

More information

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole

More information

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije Biznis scenario: U školi postoje četiri sekcije sportska, dramska, likovna i novinarska. Svaka sekcija ima nekoliko aktuelnih projekata. Likovna ima četiri projekta. Za projekte Pikaso, Rubens i Rembrant

More information