Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije. Strokovna revija ISIS leto XXI. številka 1 1. januar 2012

Transcription

1 Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije Strokovna revija ISIS leto XXI. številka 1 1. januar

2 Spoštovani zdravnice in zobozdravnice, zdravniki in zobozdravniki! Zdravniki/zobozdravniki delamo z bolniki. Delo je naporno in odgovorno, saj bolniki od nas pričakujejo nezmotljivost, čas in zdravje. Smo strokovnjaki, a vsak za svoje področje. Včasih se znajdemo v stiski, ki je sami ne zmoremo razrešiti in potrebujemo pomoč, nasvet, poslušalca. V STISKI NISI SAM! Z veseljem Vas obveščamo, da je Zdravniška zbornica Slovenije v sodelovanju s prostovoljci (zdravniki in zobozdravniki) sestavila skupino za pomoč zdravnikom in zobozdravnikom ter njihovim svojcem v stiski. Vam in vašim svojcem bomo ANONIMNO nudili pomoč v težavah in pomagali pri iskanju ustreznih rešitev! Pokličite nas na ANONIMNO telefonsko številko: vsak ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure.

3 Z odločitvijo ali po naročilu Človek se v življenju nenehno odloča. Njegove odločitve imajo posledice običajno zanj, osebno, vendar pogosto tudi za tiste, na katere se njegova odločitev nanaša. Zdravniki in zobozdravniki se pri svojem delu nenehno odločamo, pogosto se v tistem trenutku sploh ne zavedamo, da se odločamo in da bodo imele vse naše odločitve posledice. Tako kot zdravniki in zobozdravniki pa se odločajo tudi mediji. Ti se odločajo o objavi člankov, prispevkov in zgodb. Zavestno in vedoč, da imajo njihove odločitve posledice, prepogosto težke in le redko neposredno za njih. Zakaj sem povezala na videz nepovezljivo? Ker smo vsi skupaj vpeti v sistem, v katerem smo nekateri svobodni in odgovorni, pri drugih pa se ni mogoče znebiti občutka, da nekateri ravnajo po diktatu oz. navodilu, iz ne vem čigavega interesa. Menijo, da je tako varneje in bolj prav! Ali je res? Človek v svojem bistvu potrebuje varnost ali vsaj občutek, da je varen. To je ena osnovnih človeških potreb. Prav tako potrebuje občutek potrditve, moči in svobode. Zdravniki in zobozdravniki se vse življenje intenzivno izobražujemo, ker smo znotraj okvirov stroke vsaj relativno varni. To je naša obveza, vendar še bolj odločitev. Tuje nam je namreč odločanje brez znanja, informacij, izkušenj in preverjanja dejstev. Stroka nam daje svobodo in edino moč, ki jo dejansko imamo. Vse to pa je pomembno za kakovostno odločanje, saj posledice naših odločitev čutijo in nosijo naši bolniki. Ali res samo oni? Nikakor ne, tudi mi sami nosimo posledice svojih odločitev, in to vse življenje. Za popravo ene same slabe odločitve zdravnika ali zobozdravnika, pa čeprav je storjena nenamerno, niso dovolj stotine tisočih odličnih. Prav tako pa za ublažitev ene same slabe novice ne zadostuje niti deset dobrih. Spoštujem vsako stroko, to velja tudi za predstavnike t.i. sedme sile. Vendar pa žal ugotavljam, da vsi ne delimo enakih vrednot, tj. odločanja na podlagi znanja, informacij, izkušenj in dejstev. Tako se človeku hote ali nehote vsiljuje občutek, da nekateri od njih poročajo in pišejo po navodilu, nekateri bi celo rekli, da po diktatu. Koga? Svojih lastnikov? Drugih naročnikov? Čemu? Mediji so močni, vendar, če slednje resnično drži, niso svobodni. Pogosto namreč ravnajo z»objekti svojega poročanja«brez milosti, nekateri celo z nepreverjenimi informacijami, na podlagi pavšalnih ocen, ki pogosto niso niti njihove lastne. In niti ne potrudijo se preveriti, ali te resnično držijo. Najbolj hudo pa je, ko prejmejo točno informacijo, ki je dobra in pozitivna za slovensko zdravništvo, pa se jo zavestno odločijo zanemariti, beri:»pač ni zanimiva za objavo«. V zadnjem letu sem poslala nagrajeni Bob leta 2009 igralca Matjaža Javšnika»Ljudje imajo največ povedati o ljudeh, ki jih ne poznajo«nekaterim urednikom, ki so želeli z dobesednim blatenjem mojega imena in dostojanstva poniževati stanovsko organizacijo, včasih pa kar celotno zdravništvo. Nihče med njimi ni niti odgovoril, povprašal čemu, se mogoče odzval strokovno, pridobil informacijo, preveril dejstva. Nihče! Konec leta je priložnost za obračun minulega. Na tem mestu imam priložnost narediti obračun, ne samo tega leta, več let. Zavedam se, da imam napake, sem zmotljiva, vendar ne bežim od odgovornosti, se ne skrivam za nikomer. Boli pa me krivica! Sem človek, ki se odloča zase, sem zdravnica, ki se odloča tudi za druge. V obojem sem se odločila, da bom dober Človek in dober Zdravnik. Ne zato, ker me je strah, kako bodo poročali mediji, temveč zato, ker je to moja odločitev in to želim doseči. To mi daje svobodo, ki pa je nekateri predstavniki medijev ne bodo imeli, dokler bodo delovali po naročilu, namesto da bi samostojno sprejemali svoje odločitve, ki bi temeljile na znanju, preverjenih informacijah in neposrednih dejstvih. Vsem slovenskih zdravnikom in zobozdravnikom želim ob novem letu 2012 srečo v srcu, mir v duši in svobodo odločanja. Vaša Gordana Kalan Živčec Uvodnik Revija ISIS - Januar

4 Urednikova beseda Na zdravje! Alojz Ihan Do zdravic imam ambivalenten odnos. Sploh ker dobro poznam rusko (torej slovansko, torej malo tudi našo) kulturo nazdravljanja. Tistega sredi ruske zime ob vročem kaminu, ko je dvajset ljudi zbranih okoli velike mize in vzhičenih zaradi čudežnega občutka toplega zavetja sredi -30 stopinjske ruske zime, ki te stisne do joka, če le pomoliš nos skozi vrata. V ruski zimi postane kombinacija toplega kamina in vodke religiozna izkušnja. Ob kateri te, malega, nemočnega človečka, refleksno in brezpogojno presune občutek nebeške sreče in privilegiranosti, da si našel zavetje pred neizprosno naravo, v kateri za umor ni potrebno orožje, ampak le enosmerni nekajkilometrski prevoz do samotnega polja. Ko ti odpelje tak nenaročen taksi, je podobno, kot bi samotarski jadralec neprivezan padel s svoje lupinice sredi Atlantika. Zato v blaženi liturgiji ognjišča in vodke ne izpade nenaravno, ko starešina omizja dvigne kozarec in začne zdravico najprej z zgodbo o svojem najbližjem sosedu v omizju: o tem, kako je ta človek čudovit in najpametnejši in največji in najmočnejši in kakšen privilegij imamo vsi skupaj, da se je, poosebljen biser, po neverjetni igri srečnega naključja znašel z nami v slavnem omizju, kar bo seveda za prihodnost ruskega naroda in človeštva nasploh imelo usodno velike posledice; in potem sledi hvalnica njegovemu sosedu in spet opis izjemnih lastnosti in usodnega naključja, ki je dramatično sestavilo tako slavno omizje. In jasno, da bosta oba bisera hkrati usodi človeštva prinesla še dodatne sinergijske učinke. In potem hvalnica naslednjemu v smeri urinega kazalca, dvajset fantastičnih in osupljivih zgodb, dvajset opisov edinstvenih in izjemnih ljudi, vzhičeni polurni esej, v katerem človek začuti, da Dostojevski in Tolstoj in Bulgakov niso ekscesni pojavi, ampak logična posledica ruskega veselja do literarnih opisov, ko kroži vodka okoli mize, zunaj pa strupena zima (sicer pa na podoben način tudi italijanski dizajn in moda in kulinarika niso naključja glede na vzgojo naših sosedov, ki že od zgodnjega otroštva stokrat dnevno vzklikajo lepotam svojih mam in žensk in oblek in slastnim špagetom in omakam). Potem sledi vodka na eks, da poplakne vzhičena grla. In potem vstane naslednji zdravičar in spet po svoje zastavi urni krog, in spet pove svoj vidik zgodovinskega naključja, ki je izbralo to usodno omizje za novo poglavje ruske in svetovne zgodovine. In potem spet vodka na eks. In nov zdravičar. Zjutraj precej boli glava. In seveda, vse obljube in med zdravicami sestavljene pogodbe je treba pozabiti. Čeprav je treba priznati, da to tudi izkušenim Rusom včasih ne uspeva najbolje in se jim od nekod v življenje zavlečejo fragmenti tiste omizne literature.»wishful thinking«temu rečejo tehnološki Američani in inštalirajo skeptični zaslon, pikolovski Nemci pa navadno uporabljajo bolj grobe besede. Slovenci zaradi slovanske duše in ubogljivih refleksov znamo še najbolj resno poslušati in v mineštri iskati kakšno ugodno informacijo zase uspehi naših farmacevtov na ruskem trgu najbrž niso naključje. A kljub svoji skepsi do zdravic in zavedanju, kako hitro slovanska duše zdrkne v želj(e)no mišljenje in razmišljanje, naj se kot urednik vseeno zahvalim bralkam in bralcem revije Isis, posebej pa številnim kolegicam in kolegom, ki z veseljem napišejo prispevke, ki dajo vtis o bogastvu tistega, kar v okviru svojega dela in zunaj njega počnemo zdravniki. In ob zahvali obljubim, da bom posvetil precej energije temu, da Isis postane še boljša revija. Da bodo raznoliki in bogati prispevki kmalu tudi v vesolju interneta in googlanja bolj izražali naša stališča in našo prisotnost. Po drugi strani pa si želim, da bi se s svoje strani znal lotiti problema, ki me muči, odkar sem prevzel uredništvo revije Isis: da bi namreč v Isis pripeljal posamezne zanimive strokovne odločitve, ki se sprejemajo na nivoju RSK-jev in sekcij SZD. Da bi razvezal olastninjenost idej, ki le manjša moč taistim idejam. Škoda je namreč, ker se na nivoju stroke sprejemajo številne in premišljene odločitve, ki pa nimajo skupne informacijske platforme in nekakšnega koordinatorja oz.»urednika«, ki bi za strokovna združenja pomenil tudi nekakšno obvezo rednega dela in javnega poročanja. Zdaj se namreč številni sklepi prek tajnic na ministrstvu in SZD nekam»vložijo«in se jih pri odločitvah zdravstvene politike mirno prezre, kot da jih nikoli ni bilo. Zato kot urednik zdravniškega glasila upam, da bo nov minister, kdorkoli že, zmogel moč in formalno uredil precejšnjo zmedo z zdravniškimi forumi in združenji, da bodo dobili neko urejeno in logično formo in bodo njihove odločitve javno prezentne in bodo tudi nekaj pomenile, ko se sprejemajo zdravstveno-politične odločitve. Pri tem niti ni tako pomembno, ali bi bilo to storjeno prek formalizacije obveznosti RSK-jev in drugih združenj na nivoju ministrstva čeprav glava, ki skrbi za delovanje in koordinacijo, v tem primeru seveda ne morejo biti tajnice in uslužbenci MZ, ampak kak zelo razgledan in spoštovan profesor in strokovnjak. Lahko pa seveda MZ vse skupaj v obliki koncesijske dejavnosti podeli zbornici ali SZD, ki bi v tem primeru dobila formalne obveze, da skrbi za rednost in prezentnost strokovnih odločitev. Osebno mi je ljubša druga možnost, gotovo pa obstaja tudi tretja in četrta. Ali pa je vse skupaj le prednovoletnemu času primeren zdrs v»wishful thinking«? Vsekakor pa srečno 2012! 4 Revija ISIS - Januar 2012

5 Impressum LETO XXI., ŠT. 1, 1. januar 2012 natisnjeno 8800 izvodov datum tiska: dan pred izidom UDK 61(497.12) (060.55) UDK :61(497.12) ISSN CODEN: ISISF9 IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK / PUBLISHED BY Zdravniška zbornica Slovenije The Medical Chamber of Slovenia Dunajska cesta 162, p. p. 439, 1001 Ljubljana W: T: 01/ , F: 01/ E: gp.zzs@zzs-mcs.si Transakcijski račun: PREDSEDNICA / PRESIDENT prim. Gordana Kalan Živčec, dr. med. UREDNIŠTVO / EDITORIAL OFFICE Dunajska cesta 162, p. p. 439, 1001 Ljubljana W: Isis online: ISSN T: 01/ , F: 01/ E: isis@zzs-mcs.si ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK / EDITOR-IN-CHIEF AND RESPONSIBLE EDITOR prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. E: alojz.ihan@mf.uni-lj.si T: 01/ TEHNIČNA UREDNICA, LEKTORICA / EDITOR, REVISION Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. E: marta.brecko@zzs-mcs.si UREDNIŠKI ODBOR IN NOVINARJI / EDITORIAL BOARD AND JOURNALISTS prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. doc. dr. Vojko Flis, dr. med. prof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med. prof. dr. Anton Grad, dr. med. prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. prof. dr. Boris Klun, dr. med. akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. prof. dr. Črt Marinček, dr. med. asist. mag. Marko Pokorn, dr. med. prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. prof. dr. Tomaž Rott, dr. med. asist. Aleš Rozman, dr. med. akad. prof. dr. Jože Trontelj, dr. med. prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med. prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med. TAJNICI UREDNIŠTVA / SECRETARY Marija Cimperman Slavka Sterle OBLIKOVANJE / DESIGN Andrej Schulz, Primož Kalan VisArt studio, Ljubljana RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV IN PRIPRAVA ZA TISK - DTP Andrej Schulz, Marko Mastnak, Simon Trampuš, Primož Kalan VisArt studio Kvants-VisArt d.o.o. Koprska ulica 94, 1000 Ljubljana T: 01/ TRŽENJE / MARKETING Zdravniška zbornica Slovenije Dunajska cesta 162, p. p. 439, 1001 Ljubljana T: 01/ , F: 01/ E: isis@zzs-mcs.si TISK / PRINTED BY Tiskarna Povše, Povšetova 36 a, Ljubljana T: 01/ Vse pravice pridržane, ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem uredništva. Lastnik blagovne znamke: Zdravniška zbornica Slovenije, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana Navodila avtorjem Rok oddaje vseh prispevkov za objavo v reviji Isis je do 5. v mesecu za naslednji mesec. Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina člankov je omejena na znakov štetje brez presledkov (velikost 12 pt, oblika pisave times new roman). Za objavo so primerne digitalne fotografije, velike vsaj 1500 x 1200 točk (pixels), to je okoli 2 milijona točk. Ločljivost najmanj 300 dpi. Če uporabljate kratice, ki niso splošno znane, jih je treba pri prvi navedbi razložiti. Prosimo, da se izogibate tujejezičnim besedam in besednim zvezam. Če ni mogoče najti slovenske ustreznice, morate tujo besedo ali besedno zvezo, ko jo uvedete v besedilo, razložiti. Če ste članek napisali po naročilu farmacevtskega podjetja ali če v članku obravnavate farmacevtske izdelke, morate navesti konflikt interesov. Ker izbrane prispevke honoriramo, pripišite polni naslov stalnega bivališča, davčno številko, davčno izpostavo, popolno številko transakcijskega računa in ime banke. Poročila s strokovnih srečanj Dolžina prispevka je omejena na največ znakov (štetje brez presledkov). Priložite lahko eno fotografijo, v tem primeru ima prispevek lahko največ 9000 znakov. Če gre za srečanja z mednarodno udeležbo, mora poročilo vsebovati oceno obravnavanega področja medicine v Sloveniji. Prosimo, da v poročilu povzamete bistvo obravnavane tematike in se ne zaustavljate preveč pri imenih predavateljev, ki za večino bralcev niso sporočilna. Na koncu prispevka lahko navedete imena pravnih ali fizičnih oseb, ki so kakor koli prispevale, da ste se lahko udeležili srečanja (uredništvo si pridržuje pravico, da imena objavi v enotni obliki). Zahval sponzorjem ne bomo objavili. Nekrologi V vsaki številki bomo objavili največ dva nekrologa. Dolžina nekrologa je omejena na eno stran, torej 5000 znakov (štetje brez presledkov). Priložite lahko eno fotografijo; v tem primeru ima prispevek lahko največ 4000 znakov. Izjava uredništva Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Izide. Letna naročnina Letna naročnina za nečlane (naročnike) je 49,20 EUR, za naročnike v tujini 98,40 EUR, posamezna številka za nečlane stane 4,10 EUR. 8,5-odstotni davek na dodano vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana pri pošti 1102 Ljubljana. Sodelovali Prim. prof. dr. Elko Borko, dr. med., Maribor Gordan Čok, dr. dent. med., Zdravniška zbornica Slovenije Prim. asist. Miro Čokolič, dr. med., Univerzitetni klinični center Maribor Prof. dr. Miha Debevec, dr. med., Ljubljana Prim. Marko Demšar, dr. med., Ljubljana Asist. dr. Jerneja Farkaš Lainščak, dr. med., Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani Prof. dr. Jana Furlan Hrabar Izr. prof. dr. Anton Grad, dr. med., Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Katedra za nevrologijo Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., Zdravniška zbornica Slovenije Nadja Jarc, dr. med., UKC Ljubljana Stanka Jelenc, univ. dipl. bibl., prof. angl., Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Centralna medicinska knjižnica Prim. Gordana Kalan Živčec, dr. med., Zdravniška zbornica Slovenije Asist. Tina Kamhi Trop, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana, SPS Pediatrična klinika Dr. Damjana Ključevšek, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana, SPS Pediatrična klinika Prof. dr. Boris Klun, dr. med., Ljubljana Izr. prof. dr. Bojan Knap, dr. med., Klinični center, SPS Interna klinika Prof. dr. Andreja Kocijančič, dr. med., višja svetnica, Ljubljana Prof. dr. Radko Komadina, dr. med., svetnik, SB Celje Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med., Ljubljana Prim. Mojca Kos Golja, dr. med., Ljubljana Izr. prof. dr. Mitja Košnik, dr. med., višji svetnik, Zdravniška zbornica Slovenije Doc. dr. Pavle Košorok, dr. med., Iatros dr. Košorok d. o. o. Prim. mag. Slavica Lahajnar Čavlovič, dr. med., Onkološki inštitut Ljubljana Asist. mag. Boštjan Lanišnik, dr. med., Univerzitetni klinični center Maribor, Oddelek za otorinolaringologijo in maksilofacialno kirurgijo Pia Lapajne, dr. med., Psihiatrična bolnišnica Begunje Luka Lipar, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana Asist. mag. Mateja Lopuh, dr. med., SB Jesenice Sabina Markoli, dr. dent. med., Zdravniška zbornica Slovenije Mag. Nina Mazi, dr. med., Ljubljana Asist. dr. Leon Meglič, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana, SPS Ginekološka klinika Izr. prof. dr. Maja Ovsenik, dr. dent. med., Univerzitetni klinični center, SPS Stomatološka klinika Mag. Lucija Perharič, dr. med., Inštitut za varovanje zdravje RS Doc. dr. Bojana Pinter, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana, SPS Ginekološka klinika Jožica Planinc, Divača Doc. dr. Marjan Premik, dr. dent. med., Ljubljana Anja Prešern, dr. med., JAZMP, Farmakovigilanca Asist. mag. Stanko Pušenjak, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana, SPS Ginekološka klinika Andrej Rant, dr. dent. med., Ljubljana Asist. Janez Ravnik, dr. med., Univerzitetni klinični center Maribor, Oddelek za nevrokirurgijo Prim. dr. Zlata Remškar, dr. med., Bolnišnica Golnik, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Dr. Andrej Robida, dr. med., Bled Izr. prof. dr. Matjaž Rode, dr. dent. med., Zdravniška zbornica Slovenije Prof. dr. Tomaž Rott, dr. med., Ljubljana Gorazd Sajko, dr. dent. med., Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor Ksenija Slavec, Kranj Breda Sobočan, dr. med., Jelen - Sobočan Breda, Psihiatrična ordinacija, Ljubljana Vladan Stanojković, dr. med., SB Izola Darija Strah, dr. med., Diagnostični center Strah, Domžale Mateja Škufca Sterle, dr. med., ZD Ljubljana, Enota ZD Center Mateja Špindler, dr. med., Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor Diana Terlević Dabić, dr. dent. med., Zdravniška zbornica Slovenije Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Klara Tostovršnik, študentka Medicinske fakultete v Ljubljani Dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., Zavod za zdravstveno varstvo Celje Martina Turk, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana Helena Turk, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za zgodovino medicine Revija ISIS - Januar

6 Strokovna revija ISIS leto XXI. številka 1 1. januar 2012 Kazalo Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije Avtor logotipa: Primož Kalan Oblikovanje naslovnice: Andrej Schulz, Primož Kalan Kazalo Uvodnik Z odločitvijo ali po naročilu 3 Gordana Kalan Živčec urednikova beseda Na zdravje! 4 Alojz Ihan Zbornica Modri knjigi na pot 8 Seminarji in delavnice za člane Zdravniške zbornice Slovenije 8 Pa ga imamo, naš Domus Medica 10 Marko Demšar Iz dela zbornice 12 Oskrbovana stanovanja nepričakovan konec 15 Marko Demšar Personalia Opravljeni specialistični izpiti 16 Dosežen doktorski naslov na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru 16 Iz Evrope Ob kritikah KABEG molči in hoče zdravnike utišati s tožbo 17 Nagrada za kaj? 17 Bolnišnice a la Potemkin 18 CIRSmedical 18 Wikileaks v čakalnici 19 Rdeči zvezdnik dunajski Zdravniški ples 20 Iz zapisnikov 20 Boris Klun Zdravstvo Slovenska mreža za promocijo zdravja v bolnišnicah: od zamisli do ustanovitve 21 Jerneja Farkaš Lainščak, Mitja Košnik 6 Revija ISIS - Januar 2012 Varnost pacientov 23 Andrej Robida Ocena tveganja dejavnikov iz okolja na Inštitutu za varovanje zdravje 25 Lucija Perharič Redna letna jesenska skupščina Sveta zobozdravnikov EU (CED) 28 Matjaž Rode, Gordan Čok O splošnem starostnem upadu in diagnostičnih procesih 30 Zlata Remškar Quo-usque tandem!? 31 Miha Debevec INtervju Kratek intervju: Jurij Gorjanc 33 Marjan Kordaš Iz zgodovine medicine Šlajmer v srcu ljubljanskega bolnišničnega mesta 39 Zvonka Zupanič Slavec Zanimivo Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec prejela visoko nagrado Mestne občine Kranj 43 Jana Furlan Hrabar Ugleden tržaški zdravnik Marino Andolina med dobitniki zahvalne listine na zaključni slovesnosti akcije Ljudje odprtih rok 43 Jožica Planinc HPV, preventiva in kralji ulice 45 Alenka Trop Skaza Skodelica kave, simpatični Francozi, obisk knjižnic v Lillu in študij medicine 46 Stanka Jelenc Medicina Interna medicina 50 Andreja Kocijančič Uspešno uvajanje endoskopskega endonazalnega pristopa za operacije tumorjev lobanjske baze v UKC Maribor 51 Janez Ravnik, Boštjan Lanišnik Ustno zdravje in potreba po nacionalnem programu 53 Marjan Premik, Gorazd Sajko Psihoterapija in učenje s pomočjo konjev 55 Breda Sobočan Vnetni sindrom imunske obnove (IRIS) 60 Janez Tomažič Novoletno druženje združenja ginekologov in porodničarjev Slovenije s predstavitvijo pomembnih strokovnih dosežkov 61 Bojana Pinter, Darija Strah, Leon Meglič in Stanko Pušenjak Strokovno izobraževanje iz pediatrične gastroenterologije SEEPEG 2 na Bledu 64 Tina Kamhi Trop 4. mednarodni kongres novih tehnologij v stomatologiji 65 Diana Terlević Dabić, Sabina Markoli 3. Osteološki dnevi novosti v osteologiji 67 Miro Čokolič, Radko Komadina Šola ultrazvočnega mikcijskega cistograma 68 Damjana Ključevšek Aritmije/Pacing Luka Lipar Psihoterapevtski ukrepi za vsakdanjo rabo 3 71 Pia Lapajne Forum mladih nevroznanstvenikov Ljubljana 73 Klara Tostovršnik, Nadja Jarc Tekmovanje ekip v nujni medicinski pomoči Rogla Mateja Škufca Sterle, Mateja Špindler

7 Vesele praznične dni ter zdravo, srečno in uspešno novo leto 2012! Vaša Zdravniška zbornica Slovenije 37. kongres Evropskega združenja za potapljaško in hiperbarično medicino 76 Vladan Stanojković Sestanek skupine ATOME v Bukarešti 77 Mateja Lopuh, Anja Prešern Vpliv bolečine na družbo 78 Slavica Lahajnar Čavlovič, Mateja Lopuh Prebiotiki in probiotiki kupujemo učinek ali? 81 Helena Turk Strokovne publikacije Interna medicina 83 Mitja Košnik Obletnica Visok življenjski jubilej prim. Aleksandra Stergerja, dr. stom., spec. stom. protetike 84 V spomin Tiziano Baccetti ( ) 86 Maja Ovsenik S knjižne police Tomaž Ogris: Anisja. Prisilna delavka na Koroškem 87 Marjan Kordaš Walter Isaacson: Steve Jobs 89 Nina Mazi Izidin izbor odlomki iz lanskoletnih knjig slovenskih zdravnikov 91 Strokovna srečanja 95 Mali Oglasi 104 Zdravniki v prostem času 42. koncert zdravnikov glasbeni profesionalizem 106 Martina Turk Čez 1000 let, ko bom zdravnik postal, secirati in šivati bom znal 108 Ksenija Slavec Nokturno na Rimski cesti 111 Andrej Rant Moč bršljana 111 Andrej Rant Demon 111 Andrej Rant V mesečini 111 Andrej Rant 47. tradicionalno srečanje slovenskih in hrvaških upokojenih zdravnikov 112 Mojca Kos Golja Slovensko zdravniško društvo v Celovcu 116 Elko Borko Prednovoletni Dunaj 117 Tomaž Rott 30-letnica zdravniškega teka na Rožnik 118 Bojan Knap Camino s kolesom v Kompostelo 119 Pavle Košorok Kratki aforizmi v beli halji z geografskim poreklom 120 Janez Tomažič ZAvodnik»Nehvaležen bolnik ima neustreznega zdravnika.«121 Anton Grad Revija ISIS - Januar

8 Zbornica Modri knjigi na pot Tokratni številki revije Isis je priložena Modra knjiga standardov in normativov za delo zdravnikov in zobozdravnikov. Publikacijo je izdala Koordinacija zdravniških organizacij (Zdravniška zbornica Slovenije, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides ter Slovensko zdravniško društvo) in je namenjena vsem zdravnikom in zobozdravnikom. Standardi in normativi, ki so bili sicer v Izidi objavljeni že februarja 2010, zasledujejo dva cilja: načrtovanje zdravniškega dela v obsegu, ki omogoča zdravniku dovolj časa za obravnavo, bolniku pa zagotavlja varnost. Hkrati pa so potrebni tudi zato, da se zdravniki in zobozdravniki zaščitijo pred preobremenjenostjo in izgorelostjo. Potreba po standardih in normativih se je izkazovala vseskozi, nikoli pa ni bilo prave politične volje, da bi jih spravili v življenje. Ob nastajanju novega plačnega sistema aprila 2008 pa so zdravniške organizacije od vlade terjale izdelavo standardov in normativov kot enega od pogojev za prekinitev napovedane stavke. In tako so, kot je znano, nastali normativi za primarno in sekundarno ter terciarno raven, ki pa so žal ob zamenjavi vlade decembra 2008 končali v predalu ministra za zdravje. Vse dokler se zdravniške organizacije nismo odločile in jih tudi Seminarji in delavnice za člane Zdravniške zbornice Slovenije V prostorih Domus Medica bodo potekali naslednji seminarji in delavnice: Naslov Datum Ura Prijavnica SPI točke Komunikacija in razumevanje drugačnosti (seminar) na spletu 5,5 Verbalna in neverbalna komunikacija (delavnica 1)* Učinkovito reševanje konfliktov (delavnica 2)* Specializirani intenzivni tečaj slovenskega jezika za zdravnike in zobozdravnike na spletu 6 na spletu 6 na spletu - javno objavile ter tako stopile na novo pot. Njihova usoda pa je v največji meri odvisna od vas, zdravnikov in zobozdravnikov. Standardi imajo splošni del, ki omogoči dobro načrtovanje organizacije dela v večini specialnosti in v večini situacij. Za posamezna strokovna področja pa se bodo lahko v prihodnje v skladu s predpisanim postopkom sprejeli tudi posebni oziroma podrobnejši standardi. Ti se sprejemajo s konsenzom zdravniških organizacij oziroma na predlog združenj, razširjenih strokovnih kolegijev in/ali terciarnih ustanov. Modra knjiga je torej živ dokument, ki se ga bo sproti dopolnjevalo, da bo kar se da koristen in uporaben. Le na ta način bo namreč koristil svojemu namenu. Zato ste k izvajanju standardov in k predlogom za dopolnitev standardov in normativov, predvsem glede posebnih standardov, povabljeni prav vsi zdravniki in zobozdravniki, saj bomo le tako resnično dobili standarde in normative, ki bodo vodilo k zagotavljanju kakovostnih zdravstvenih storitev in zaščiti slehernega zdravnika, s tem pa seveda tudi bolnika. In slej ko prej jih bodo morali priznati in sprejeti tudi tisti, ki so odgovorni za organizacijo slovenskega zdravstvenega sistema. Naslov Datum Ura Prijavnica SPI točke Nujna medicinska stanja v zobozdravstveni ambulanti na spletu v postopku Komuniciranje zdravnika in zobozdravnika z mediji ter obvladovanje izrednih dogodkov ob pojavih napak in zapletov pri izvajanju zdravstvenih storitev (seminar) Delavnica za zasebne zdravnike in zobozdravnike datum še ni znan datum še ni znan ure * Pogoj za udeležbo na delavnicah je predhodna udeležba na seminarju Komunikacija in razumevanje drugačnosti.pogoj za udeležbo na delavnici 2 je udeležba na delavnici 1. 8 Revija ISIS - Januar 2012

9 Zbornica Vsebina seminarjev: Komunikacija in razumevanje drugačnosti (seminar) Seminar je namenjen zdravnikom in zobozdravnikom, ki želijo osvojiti veščine komuniciranja, ter v nadaljevanju v obliki dveh delavnic nudi tudi trening tehnik in samih načinov komuniciranja. Udeleženci se bodo na seminarju seznanili z neverbalno in verbalno komunikacijo, razumevanjem pomena odzivov v komunikaciji in obvladovanja čustev, vplivom samouresničujoče prerokbe (placebo efekt) na zdravje, razumevanjem dinamike konfliktov in strategije njihovega učinkovitega reševanja ter razumevanjem ovir pri doseganju soglasja v komunikaciji. Seminar in delavnico vodi gospa Metka Komar, univ. dipl. ekon., ki je strokovnjakinja na področju osebne in poslovne učinkovitosti. Je trenerka NLP (nevrolingvističnega programiranja) smeri komunikacije, ki išče odličnost v načinu komuniciranja, in ocenjevalka EFQM (poslovne odličnosti). Pred petnajstimi leti je začela voditi delavnice s področja komunikacije, motivacije in timskega dela. Ko se je njeno delo usmerilo v iskanje osebne učinkovitosti na delovnem mestu, je začela voditi tudi delavnice projektnega vodenja in opolnomočenja (empowermenta). Pri svojem delu dosega dobre rezultate, ker motivira ljudi za spremembe, ki so potrebne, da posamezniki, timi in podjetje izboljšajo rezultate svojega delovanja, in jih usmerja pri iskanju novih načinov delovanja in komuniciranja, da ohranijo nove navade. Program in prijavnico dobite na naši spletni strani zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja. Verbalna in neverbalna komunikacija (delavnica) Udeleženci delavnice bodo vadili osnove komunikacije: jasno izražanje in tehnike aktivnega poslušanja ter razumevanja sporočil. Seznanili se bodo tudi z miselnimi programi prepričanji, ter se naučili, kako jih prepoznavamo in kako jih spremenimo. Cilji delavnice so: trening razumevanja sporočil, trening korakov aktivnega poslušanja, trening načinov jasnega izražanja, prepoznavanje in obvladovanje čustvenih odzivov, razumeti, da si z mislimi sami kreiramo prihodnost, in razumeti, da imamo vpliv na misli, ter zavestna izbira naravnanosti (občutkov) trening tehnike. Učinkovito reševanje konfliktov (delavnica) Konflikte večina ljudi zaznava kot negativne, ker imajo slabe izkušnje z njihovim razreševanjem. Vendar so konflikti tudi pozitivni, ker nas prebudijo, pripravijo do tega, da se postavimo za svoja mnenja in stališča ter se aktiviramo za spremembe. Udeleženci delavnice se bodo naučili in vadili, kako uspešno razreševati konfliktne situacije. Ozavestili si bodo tudi, katere strategije zavzemamo v konfliktnih situacijah. Cilji delavnice so: trening strategij reševanja konfliktov, konfrontacija s sogovornikom, trening odstranjevanja ovir pri doseganju soglasja, prikaz in trening tehnike odpravljanja notranjih (osebnih) konfliktov. Specializirani intenzivni tečaj slovenskega jezika za zdravnike in zobozdravnike Ker je v zadnjem obdobju v slovenskem zdravstvenem sistemu pričelo z delom kar nekaj tujih zdravnikov oziroma se za delo pri nas šele potegujejo in imajo pogosto ne dovolj dobro znanje slovenskega jezika, smo pristopili k organizaciji intenzivnega tečaja slovenskega jezika, ki je prilagojen prav zdravnikom in zobozdravnikom. Pri pripravi programa tečaja so namreč poleg slavistov in učiteljev slovenskega jezika sodelovali tudi strokovnjaki s področja medicine. Nujna medicinska stanja v zobozdravstveni ambulanti Usposabljanje je namenjeno doktorjem dentalne medicine za poglobljeno seznanitev z nujnimi medicinskimi stanji in primernimi ukrepi, če do njih pride. Predstavljene vsebine bodo s področja infekcij, anestezije, medikamentov in kardiologije. Več informacij bo v naslednji številki revije Isis. Komuniciranje zdravnika in zobozdravnika z mediji ter obvladovanje izrednih dogodkov ob pojavih napak in zapletov pri izvajanju zdravstvenih storitev Komuniciranje z mediji je v današnjem času zelo pomembno. To velja tudi za zdravnike in zobozdravnike, ne glede na to, ali so zaposleni v bolnišnici, zdravstvenem domu ali pa delajo kot zasebniki. Seminar je zato namenjen prav njim, saj se ob svojem delu lahko srečajo tudi z mediji, na kar morajo biti pripravljeni. Osvetlili pa bomo tudi praktične napotke za razkritje zdravniške napake (škodljivega dogodka) in zapleta pacientom ter ustrezno komunikacijo z mediji. Od tega je namreč odvisno, kako uspešni bomo pri obvladovanju izrednih dogodkov in soočanju z njimi. Zdravniških zapletov in napak vnaprej ni mogoče predvideti in se nanje pripraviti, zaradi česar je toliko bolj pomembno vodenje ustrezne komunikacije s prizadetimi pacienti oziroma njihovimi svojci in mediji. Razkritje tudi ni preprosto in zahteva veliko priprav ter poznavanja osnov komuniciranja ob izrednih dogodkih. Delavnica za zasebne zdravnike in zobozdravnike Delavnica je namenjena zasebnim zdravnikom in zobozdravnikom. Udeleženci se boste ob praktičnih primerih seznanili s predpisi in načini izvedbe le-teh s področja računovodstva: obvezen pobot, multikompenzacija, financiranje v zasebni dejavnosti, nadzori in inšpekcije in drugo. Podroben program bo objavljen v naslednji številki revije Isis in na spletnih straneh zbornice. Svoja vprašanja in predloge lahko pošljete na: mic@zzs-mcs.si. Za dodatne informacije pokličite na (ga. Mojca Vrečar) ali obiščite našo spletno stran Revija ISIS - Januar

10 Zbornica Pa ga imamo, naš Domus Medica Marko Demšar Kdo bo naslednji? Dogajanje v prostorih hiše zdravniških organizacij je iz dneva v dan živahnejše. Obiskovalci se že takoj ob vstopu zadržujejo z ogledovanjem številnih slik, ki so z velikim okusom razporejene tako v sami avli kot tudi v hodnikih višjega nadstropja. Imajo pa umetnine napako: niso v lasti zbornice, predstavljajo le začasno razstavo! In ko bo minil dogovorjeni čas, bodo vrnjene lastniku Ko je bil Domus Medica v gradnji, so bile donacije v obliki denarnih zneskov dobrodošle in imena darovalcev so zabeležena na veliki plošči v avli. Sedaj pa je priložnost in čas, da povabim kolegice in kolege, ki želijo dati prostorom svoje osebno obeležje, da se odločijo za darilo, primerno za okras prostorov, kjer se zbirajo zdravniki in drugi udeleženci prireditev. Možnosti je veliko! Razmislite in odločite se! In potem? Z darilom seznanite tajništvo zbornice, ki vam bo omogočilo izbrati njegovo postavitev na najprimernejše mesto. In zapisali se boste prihodnjim rodovom. Darovalka dveh slik umetnika Jožeta Ciuhe, Irena Vidic, dr. med., si ogleduje njuno postavitev v učilnici»julija«. Prostora je na stenah še veliko... Mož, ki dela v osrčju naše hiše Z njim sem se srečal prvič, ko mi nekaj ni bilo po godu in sem mu svojo nejevoljo brez zadržkov tudi povedal. Bil je zanimiv sogovornik, o katerem nisem dosti vedel, tako kot ne ve bržkone večina članov zbornice. Drugič pa sem ga obiskal z namenom, da mu zastavim nekaj vprašanj, ki so sedaj skupaj z njegovimi odgovori pred vami. Generalni sekretarji so v organizacijah običajno ljudje, katerih delo je manj na očeh javnosti; so pa motor, ki poganja njihovo kolesje. V dokumentih Zdravniške zbornice Slovenije je Vaše delovno področje opredeljeno. Ga lahko za naše bralce čim enostavnejše orišete? Delo generalnega sekretarja nadzira predsednik zbornice, po določilih statuta zbornice pa tudi skupščina zbornice. Predsednik zbornice lahko na generalnega sekretarja s pooblastilom prenese katerokoli nalogo, vendar za določen čas. V takem primeru mora predsednik zbornice o tem obvestiti skupščinski svet. Generalni sekretar s pomočjo strokovnih sodelavcev zbornice skrbi predvsem za izvedbo sej skupščine in njenih organov ter izvršilnega odbora in njegovih organov. Skupščina in nadzorni odbor se sestajata po potrebi. Skupščina zaseda praviloma dvakrat letno, po potrebi pa lahko tudi večkrat. V zadnjem času je bilo treba ponovno sklicati skupščino zaradi premajhne udeležbe na predhodni seji in zato ni bilo mogoče sprejetih pomembnejših aktov zbornice, kot je statut zbornice. Zelo pomembna naloga je spremljanje izvajanja odločitev, ki so jih sprejeli posamezni organi, ter obveznosti, ki so bile naložene posameznim organom. Tukaj ne gre samo za skupščinski svet in nadzorni odbor. Treba je skrbeti za izvršilni odbor, ki zaseda dvakrat mesečno, ter za osem odborov, kateri praviloma zasedajo enkrat mesečno. Generalni sekretar ima pristojnost predlagati posamezne točke dnevnega reda sej posameznih organov zbornice, delovnih teles skupščine in izvršilnega odbora. V skladu s statutom pa je naloga generalnega sekretarja tudi sodelovanje pri delu posameznih organov, zagotavljanje mnenj in drugih gradiv, namenjenih za oblikovanje stališč organov in delovnih teles, ter zagotavljanje 10 Revija ISIS - Januar 2012

11 Zbornica podpore delovanju organov zbornice. Predsednik zbornice lahko pooblasti generalnega sekretarja za sklic izvršilnega odbora. Vsa omenjena delovna telesa delujejo in zasedajo praviloma v popoldanskem in večernem času, torej izven njihovega rednega delovnega časa, kakor tudi izven rednega delovnega časa zbornice. Je pa res, da je tako sodelovanje na vseh teh odborih in organih zbornice večkrat oteženo z drugimi nalogami. Generalni sekretar namreč mora organizirati delovanje služb, katerih predstojnik je, ter urejati še druge zadeve, potrebne za delovanje zbornice. Ne gre prezreti, da morajo vsi organi in delovna telesa skupščine ter izvršilnega odbora na seje vabiti med drugim tudi generalnega sekretarja. O točkah dnevnega reda, za katere sklicatelj določi za poročevalca predstavnika strokovne službe, poroča generalni sekretar, ki lahko za poročanje pooblasti drugega predstavnika strokovne službe. Seje skupščine in izvršilnega odbora po naročilu njunih predsednikov organizira generalni sekretar, ki zagotavlja logistične in druge pogoje za njuno delo, pomaga pri pripravi in vodenju sej s tem, da svetuje glede poteka sej skladno s statutom in poslovnikom, ter opravlja druge naloge za nemoteno izvedbo sej. Za logistično podporo izvajanja sej drugih organov zbornice generalni sekretar določi enega ali več delavcev strokovne službe. Generalni sekretar lahko na skupščini poda mnenje, če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika med sejo skupščine. Po sprejemu dnevnega reda generalni sekretar ali od njega pooblaščena oseba zbornice prisotne seznani o sprejetem zapisniku ali morebitnih pripombah in reševanju pripomb ter s potekom realizacije sklepov, sprejetih na zadnji seji organa. Neustrezna je bila namreč dolgoletna praksa, da so zapisnik potrjevali na naslednji seji. Generalni sekretar mora skrbeti, da se na sejah odborov in organov zbornice sprejemajo sklepi z nosilci izvajanja in roki izvedbe. Zato mora biti sklep jasen ob sprejemu, ne pa da se ga potrdi šele na naslednjem sestanku, izvajanje sklepa pa se prične šele po potrditvi zapisnika. Zbornica kot nosilec javnega pooblastila ima organiziran oddelek za usposabljanje in strokovni nadzor, v katerem deluje 10 Mag. Marijan Štriker, univ. dipl. prav., je, preden je prevzel naloge generalnega sekretarja ZZS, vodil sektor za upravno inšpekcijo na Inšpektoratu za javno upravo. Je tudi višješolski predavatelj s področja upravnega prava in asistent na Evropski pravni fakulteti ter avtor številnih strokovnih knjig in člankov. zaposlenih. Njihov obseg dela se povečuje s povečanjem števila specializantov. Gre za procese, pri katerih se dnevno porajajo številna zapletena vprašanja, pa je treba na njih tudi dnevno odgovarjati. Generalni sekretar zbornice v skladu s statutom, drugimi akti in pooblastili predsednika zbornice izdaja splošne in posamične akte s področja dela strokovne službe in svojega dela. To pa pomeni, da za delovanje zbornice pripravlja različna interna navodila, usmeritve na posameznih področjih dela zbornice, sklicuje delovne sestanke vseh zaposlenih ali posameznih oddelkov. Tega pa res ni malo! Kako ste z očmi pravnika ocenili stanje v zbornici ob Vašem prihodu. Kaj je bilo dobro in kje so bile pomanjkljivosti? Ni dvoma, da so vsi zaposleni na zbornici zelo delovni ljudje in povsem predani zdravniški zbornici. Dobro je imeti take zaposlene, ki z dušo in srcem vsi delajo za dobro zdravništva. Veliko skrb kažejo za posameznega zdravnika. Velikokrat celo preveč, torej že tako daleč, da so v ta namen tu in tam prekršili kakšno določbo zakona, kar seveda ni dopustno. Velja opozoriti na znani rek o tem, da nikoli ne moreš biti tako prijazen do stranke, da kršiš zakon. Ob številnih mojih predlogih za spreminjanje posameznih procesov so me v začetku sprejemali zelo nejeverno. Kot pravnik sem se lotil prenove procesov najprej na področju pravnih aktov. Seveda je neprimerno za tako cenjeno stroko, da ravna po statutu, ki niti nima prave veljave, saj vlada nanj ni dala soglasja, čeprav se uporablja že leta. Zelo me je zmotilo dejstvo, da so nekateri podzakonski akti urejali upravne postopke, za kar ni podlage ne v ustavi in ne v zakonu. Upravni postopek je namreč predpisan z zakonom in ga s pravilnikom ni mogoče spreminjati. Sem pa opazil, da prihaja do nejasnosti tudi zaradi nepravilnega pojmovanja statusa zbornice. Zbornica je v osnovi vendarle društveni organ, ki združuje zdravnike in zobozdravnike, saj zakon določa, da se zbornica ustanovi kot pravna oseba zasebnega prava, ki se ustanovi in deluje po zakonu o društvih. Je pa zakon zbornici podelil pomembna javna pooblastila. Torej zbornica opravlja tudi dejanja, ki bi jih sicer izvajalo ministrstvo za zdravje. Zaradi omogočanja določene samoregulacije je to pomemben prenos nalog. Izvajanje teh nalog pa je mogoče le s strani uradnih oseb, zaposlenih na zbornici, in ne s strani posameznih organov ali odborov zbornice. V ta namen je bilo nujno potrebno takoj spremeniti nekatere podzakonske akte, druge pa še spreminjamo. Zdravniki pravimo, da so predpisi že»zajahali«medicino in tudi pri obilici pravnih aktov in postopkov se počutimo kar zgubljene. Če povzamem: bo s pravnimi akti zbornice vse v redu, upoštevaje dopolnila, spremembe in novosti, ki so v delu? Spreminjanje pravnih aktov, predvsem pravilnikov, je zelo zahtevno, predvsem pa počasno delo. Ni problem pripraviti spremembe aktov, saj ima zbornica zelo dobro pravno službo. Spremembe so največkrat pravne narave. A kaj ko rek»le čevlje sodi naj kopitar«revija ISIS - Januar

12 Zbornica povsem izgublja veljavo. Vem in poznam, kako težko je nepravniku razložiti določene pravne norme. Še težje pa je razložiti spremembe konkretnih določb. Na drugi strani pa, ko je pravilnik že sprejet na zbornici, preteče vse preveč časa, da postane polno pravno veljaven. Zbornica mora na pravilnike pridobiti soglasje ministrstva, nato pa jih je treba objaviti v uradnem listu, sicer niso veljavni. Pravna problematika se sicer kaže nekoliko širše, kot se zdi na prvi pogled. Problemi so nastali že ob podelitvi javnega pooblastila z zakonom, s katerim pa zakonodajalec ni določil postopkov. Po določilih ustave lahko postopek in ravnanje s stranko predpiše le zakon in ne pravilnik. Postopek je predpisan v Zakonu o splošnem upravnem postopku. Posebne določbe, potrebne za izvajanje konkretnih javnih pooblastil, pa bi moral vsebovati Zakon o zdravniški službi ali Zakon o zdravstveni dejavnosti. Ker ta zakona skoraj nimata procesnih določb za izvajanje javnih pooblastil, so jih pred leti zapisali kar v pravilnike. Na nekatere je dalo soglasje celo ministrstvo, ki je prvi nadzornik zakonitosti nad nosilcem javnega pooblastila, nekateri pa niti niso bili objavljeni in nimajo takega soglasja. Spet so tretji, ki pa niti nimajo prave pravne podlage za izdajo. Ocenjujem, da bo potrebno še vsaj eno leto dela, da bi prenovili vse podzakonske akte. Trenutno sta pripravljena za sprejem na skupščini prenovljen Statut zbornice in Poslovnik o delu skupščine, izvršilnega odbora ter njunih organov. Le upam lahko, da bo januarska skupščina dovolj sklepčna za sprejem teh aktov. To je bil več kot natančen poduk! Kje pa ste Vi osebno s svojim delom največja pomoč zdravnikom in zobozdravnikom? Zdravniki in zobozdravniki me kličejo vse pogosteje po telefonu, nekateri pa zastavljajo vprašanja tudi po elektronski poti. Paleta vprašanj pa je izredno obsežna. Veliko je vprašanj na temo zasebništva, statusnega organiziranja, prehoda iz zasebništva kot fizične osebe v delovno organizacijo. Vprašanja se nanašajo tudi na možnost delovanja kot samostojni podjetnik po Zakonu o gospodarskih službah, kar pa zdravnikom in zobozdravnikom ni dopuščeno, saj je to področje posebej urejeno v zdravstvenih predpisih. Številna vprašanja se nanašajo na urejanje delovnih razmerij. V zadnjem času pa je vse več vprašanj, ki se nanašajo na reševanje pritožb. Teh je namreč vse več, številne zdravstvene ustanove pa niso dovolj organizirane v skladu z Zakonom o pacientovih pravicah. Sicer pa je moja Iz dela zbornice Izvršilni odbor potrdil vsebino spomladanskih razpisov specializacij Izvršilni odbor Zdravniške zbornice Slovenije je obravnaval in potrdil vsebino spomladanskega javnega razpisa specializacij zdravnikov za posamezna 12 Revija ISIS - Januar 2012 specialistična področja za potrebe javne zdravstvene mreže ter za znanega plačnika. Prav tako je potrdil tudi vsebini obeh razpisov specializacij s področja zobozdravstva, razpisi pa so bili že poslani v soglasje ministru za zdravje. Pričakujemo, da jih bomo objavili na naših spletnih straneh 1. februarja osebna pomoč zdravnikom in zobozdravnikom bolj razvidna skozi strokovno delo strokovnih služb zbornice. Čeprav je hiša Domus Medica sedaj še nova, mora skrben gospodar že bedeti nad ohranjanjem njene brezhibnosti. Je to tudi Vaša skrb? Ja, res je vse pogosteje potrebna tudi ta skrb. Prav iz tega razloga smo pripravili za delavce zbornice hišni red, s katerim opozarjamo na potrebna ravnanja, da bi hiša ostala še dolgo tako lepa in čim bolj funkcionalna. Ravnokar je minilo eno leto od vselitve, pa se še vedno tu in tam pokaže kakšna potreba po reklamaciji ali drugačnem popravilu. Prav tako pa je treba skrbeti za racionalnost v domu, od rabe skupnih prostorov, pisarn, elektrike, vode in podobno. Je kaj, kar želite sporočiti članom zdravniške zbornice? Članom zdravniške zbornice bi želel sporočiti, da imajo zelo lep dom, katerega se splača tudi ogledati. Dom ima lepe prostore, predvsem pa funkcionalne, tako za večje prireditve kot tudi manjše delovne skupine v manjših učilnicah. Ob vaših obiskih pa koristite brezplačno parkiranje na parkirnih prostorih zbornice. Obiskujte naše spletne strani, na katerih vam sprotno posredujemo koristne informacije. Zaupajte v zbornico kot vaš društveni organ, kot tudi v zbornico kot nosilca javnega pooblastila, saj ima zbornica zaposlene delovne in strokovne ljudi. Hvala za odgovore in upam, da so se bralci uspešno prebili skozi vse, kar ste nanizali. Vendar, pa čeprav po 78 letih»ustanovitev Zdravniškega doma v Ljubljani smatram za enega najbolj važnih ciljev slovenskega zdravništva. Žalibog je to za sedaj samo mnogokrat ponavljalna želja, ki pa se radi težkih ekonomskih razmer ne bodo dala še tako kmalu uresničiti.«dr. V. Meršol, predsednik SZD v Ljubljani, Zdravniški vestnik 1932, Volumen 4, str. 69. Marko Demšar Razpisana so 304 zdravniška in 4 zobozdravniška mesta za potrebe javne zdravstvene mreže ter 2 zobozdravniški mesti za znanega plačnika. Specializacije zdravnikom, ki se bodo prijavili na razpis z znanim plačnikom, bodo odobrene za specialistična področja glede na razpoložljivost prostih specializantskih delovnih mest pri pooblaščenih izvajalcih, v skladu

13 s predvideno dinamiko zapolnjevanja teh mest za potrebe javne zdravstvene mreže. Hkrati vse članice in člane Zdravniške zbornice Slovenije obveščamo, da je v skladu z 18. členom Zakona o zdravniški službi javni razpis specializacij zdravnikov za posamezna specialistična področja, ki je bil objavljen in je za nezasedene specializacije v posameznih regijah ostal odprt do popolnitve prostih mest, z zaključen. Predstavitev sistema prijavljanja zdravstvenih zapletov in drugih nevarnih dogodkov CIRS Zdravniška zbornica Slovenije je za strokovne direktorje slovenskih bolnišnic in zdravstvenih ustanov organizirala predstavitev sistema s področja prijavljanja zdravniških zapletov in napak Critical Incident Reporting System (CIRS), ki je uveljavljen v Švici, Nemčiji in Avstriji. O neposrednih nemških izkušnjah z njegovim delovanjem je spregovorila mag. Julia Rohe, dr. med., iz nemške zdravniške zbornice in tamkajšnje Agencije za kakovost v zdravstvu, ki je predstavila tudi njegov namen in cilje ter odgovarjala na vprašanja navzočih. Prisotni strokovni direktorji so bili z organizacijo predstavitve zadovoljni ter so zbornici čestitali za tovrstno pobudo. Strinjali so se, da bi slovenski zdravstveni sistem potreboval enoten sistem prijavljanja zdravstvenih zapletov in drugih nevarnih dogodkov. Tovrstni sistem bi namreč prispeval tudi k viziji in strategiji varnosti pacientov v vsaki zdravstveni ustanovi. Poudarili pa so, da se v zadnjih letih veliko govori o varnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe. Pri tem so opozorili, da če želimo biti uspešni pri prijavi, analizi in odpravi neželenih oziroma neljubih nevarnih dogodkov, moramo izkoreniniti kulturo kaznovanja in pavšalnega pribijanja zdravnikov na križ ter dejansko pričeti reševati sistemske luknje. Podali so tudi pobudo, da bi o tovrstnih napakah pisali v strokovni reviji Isis, kjer bi jih lahko tudi podrobno analizirali. CPME ostro obsodil nedopusten pritisk na slovaške zdravnike Delegacija Zdravniške zbornice Slovenije pod vodstvom predsednice se je konec novembra v Varšavi udeležila zasedanja izvršilnega odbora in generalne skupščine organizacije nacionalnih zdravniških organizacij (Standing Committee of European Doctors CPME). Predstavniki 27 držav članic so razpravljali o številnih temah, ki zadevajo zdravništvo, seznanili pa so se tudi z aktualnimi dogodki v državah članicah. Tako so obravnavali in sprejeli stališča s področja farmacevtskih izdelkov, tobaka, alkohola, zdravja in aktivnega staranja, evropskih zdravstvenih delavcev, zdravstvene tehnologije, e-zdravja, poklicnih kvalifikacij in evropske direktive o delovnem času. Delegati so zaradi odstopa enega od dosedanjih podpredsednikov izvolili novega, to je postal finski zdravnik dr. Heikki Palve, dr. med. Z zaskrbljenostjo pa so prisluhnili poročilu predstavnika slovaške zdravniške organizacije, ki je poročal o nevarnih pritiskih na zdravnike. Na Slovaškem je namreč zaradi nestrinjanja s statusom zdravnikov in nameravano privatizacijo bolnišnic kar zdravnikov podpisalo odpovedi, ki bodo začele veljati 1. decembra Tako zahtevajo višje plače, večje investicije v zdravstveni sektor in prenehanje sistematičnega kršenja delovnopravne zakonodaje. Po poročanju slovaških kolegov naj bi slovaški predsednik republike vladi celo predlagal, da razglasi izredne razmere in uporabi silo zoper zdravnike, če pogajanja med predstavniki zdravnikov in vlado ne bodo uspešna. CPME je takšno ravnanje ostro obsodil in dejal, da gre za pritisk brez primere, ki je nedopusten. Zato je tudi ostro protestiral in slovaške oblasti pozval, da uporabijo zgolj miroljubne načine ter v konstruktivnem dialogu najdejo najboljšo možno rešitev. Zbornica Vsebinsko podobno izjavo so sprejeli tudi predsedniki in predstavniki praktično vseh evropskih zdravniških organizacij (CEOM, FEMS, UEMS, EJD, AMH, ENA), ki predstavljajo 2 milijona evropskih zdravnikov in so se prav tako sešli v Varšavi na rednem koordinativnem srečanju. Soglasno so podprli slovaške zdravnike v boju za njihove pravice. Še posebej so opozorili na nezaslišan pritisk na slovaške zdravnike, ki so s svojo odpovedjo delovnega razmerja v bolnišnicah želeli opozoriti na grob odnos oblasti do zdravnikov. Pozvali so k reševanju spora na miren in dostojen način, brez uporabe uvedbe prisilne delovne obveznosti ter z upoštevanjem in spoštovanjem varnosti bolnikov. Zdravniške organizacije podpisale dopolnjen dogovor o sodelovanju Predsedniki Zdravniške zbornice Slovenije, Slovenskega zdravniškega društva, Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides ter Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije so 28. novembra slovesno podpisali dogovor o projektnem sodelovanju in medsebojnih odnosih Koordinacije zdravniških organizacij. S tem so ponovno potrdili svojo zavezo za sodelovanje in skupno delo pri tistih projektih, ki so skupnega pomena za slovenske zdravnike in zobozdravnike. Kot smo vas pred časom že obvestili, so zdravniške organizacije v Koordinacijo zdravniških organizacij sprejele Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, zato je bilo temu primerno potrebno dopolniti dogovor o delovanju koordinacije. Predsedniki vseh štirih organizacij so ga tako podpisali ob priložnostni slovesnosti. Pri tem so se zavzeli za nadaljnje usklajeno delo pri projektih skupnega interesa v dobro slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov ter bolnikov. Hkrati pa so predsedniki zbornice, Fidesa in Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov Revija ISIS - Januar

14 Zbornica in zobozdravnikov Slovenije podpisali še posebni tarifni del kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji za zasebni sektor. Vodenje Koordinacije zdravniških organizacij bo v skladu z dogovorom v začetku prihodnjega leta od Zdravniške zbornice Slovenije prevzelo Slovensko zdravniško društvo. Obvestila tujih zdravniških zbornic Zdravniška zbornica Slovenije je v začetku decembra prejela dve alarmantni obvestili kolegov s Finske in Češke Republike. Na Finskem so odkrili dve osebi, ki sta se desetletje izdajali za zdravnika, pa to nista bili. Ob registraciji pri državnem organu sta namreč oba predložila ponarejene dokumente in tako pridobila licenci za samostojno delo. Oba sta trdila, da sta kvalifikacijo za poklic zdravnik pridobila na univerzi v St. Petersburgu, a so ruske institucije zanikale, da bi kateri izmed njiju kadar koli študiral v Rusiji. Organi pregona na Finskem so obema lažnima zdravnikoma nemudoma odvzeli prostost in javnosti, v duhu varovanja pravic pacientov, posredovali njuni imeni (Esa Anthero Laiho in Juhani Zaharov). Češki kolegi pa so v svojem pismu opozorili na razmere na sosednjem Slovaškem. Slovaška vlada je namreč skušala sabotirati stavko bolnišničnih zdravnikov, ki zahtevajo višje plače, z rekrutiranjem zdravnikov iz tujih držav. Zato so pozvali vse zdravnike iz sosednjih držav, naj v duhu spoštovanja kolegialnosti in medicinske etike ne sprejmejo ponudbe slovaške vlade za delo v njihovi državi. V upanju, da bodo pobudi sledili tudi preostali zdravniki iz Evropske unije, so z nastalo situacijo seznanili tudi Slovenijo. Hkrati so češki kolegi izrazili zaskrbljenost tudi nad dejstvom, da slovaška vlada vodi aktivno politiko pridobivanja zdravnikov iz Ukrajine, Belorusije in ostalih bivših republik Sovjetske zveze (ki naj bi nadomestili stavkajoče kolege), in menili, da obstaja možnost da pristojne institucije ne bodo natančno preverile vseh dokazil, potrebnih za priznanje poklicne kvalifikacije. Poudarili so, da takim zdravnikom priznanje poklicne kvalifikacije na Slovaškem, skladno z določili evropske zakonodaje, omogoča delo v vseh državah Evropske unije. Sicer pa se bodo slovaški zdravniki vrnili na delo. Vlada jim je namreč pripravljena dvigniti plače, predlog pa je zanje sprejemljiv. Glede na doseženi sporazum se bodo povprečne plače zdravnikov, zaposlenih v državnih bolnišnicah, zvišale za 2,3-krat. Sindikat zdravnikov LOZ je sicer zahteval precej več, vendar pa vlada na njihove zahteve zaradi dolžniške krize v območju evra ni mogla pristati. Zdravniki se bodo na delo vrnili takoj, ko bo sindikat potrdil nove pogodbe zdravnikov z bolnišnicami. Končana javna razprava o spremembah in dopolnitvah statuta Zdravniške zbornice Slovenije V četrtek, 8. decembra 2011, smo zaključili 16-dnevno javno razpravo o spremembah in dopolnitvah statuta Zdravniške zbornice Slovenije. Pripombe in predloge, ki smo jih prejeli, bo že na svoji naslednji seji obravnaval izvršilni odbor zbornice. V skladu s sedmim odstavkom 29. člena statuta Zdravniške zbornice Slovenije smo namreč 22. novembra 2011 na internetnih straneh objavili predlog sprememb in dopolnitev statuta Zdravniške zbornice Slovenije in tako pričeli z javno razpravo o omenjenem predlogu. Kot smo že poročali, je izvršilni odbor Zdravniške zbornice Slovenije pristopil k prenovi statuta zbornice, ki bo tako usklajen z veljavno zakonodajo in bolj moderen, odpravil bo nekatere neusklajenosti, hkrati pa bo omogočal tudi lažje delovanje stanovske organizacije. Vsem članicam in članom, ki ste se odzvali povabilu in sodelovali v javni razpravi, se zahvaljujemo. Prispele pripombe in predloge bo že v četrtek obravnaval izvršilni odbor, nato pa še skupščinski svet. Dopolnjen predlog sprememb in dopolnitev statuta pa bo na svoji januarski seji, 18. januarja 2012, obravnavala in sprejemala skupščina Zdravniške zbornice Slovenije. Koordinacija zdravniških organizacij o posledicah t.i. interventnega zakona Predsedniki vseh štirih zdravniških organizacij, združenih v Koordinacijo zdravniških organizacij, so na sestanku v začetku decembra v širši sestavi razpravljali o izkušnjah po uveljavitvi Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist (t.i. interventni zakon) in bili kritični do zaposlovanja nekakovostnih zdravnikov in diplomantov iz tretjih držav. Poskušali so tudi odgovoriti na vprašanje, kakšne zdravnike želimo v Sloveniji, kakšni so kriteriji Ministrstva za zdravje in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ali je zobozdravnikov v Sloveniji dovolj ter za koga pravzaprav veljajo kvote po interventnem zakonu, ki jih vsako leto določi minister. Posebno pozornost pa so namenili vprašanju znanja in uporabe slovenskega jezika za tuje zdravnike, saj ima po trenutno veljavni zakonodaji šele delodajalec pravico določiti nivo in preveriti znanje slovenskega jezika, kar pa je po mnenju zdravniških organizacij prepozno. Prisotni so se strinjali, da Slovenija potrebuje kakovostne zdravnike in diplomante, ki dosegajo zgornjo raven povprečja na psihološkem pregledu. Pri tem pa so opozorili, da sprejemanje zgolj večjega števila diplomantov tujih medicinskih fakultet ni v interesu slovenskega zdravstvenega sistema, saj so vrata preširoko odprta, kriteriji pa prenizki. Predlagali so, da se pripravi analiza stanja na tem področju ter se jo predstavi odgovornim na področju slovenske zdravstvene politike. Tako je potrebno natančno ugotoviti, kje in katerih specialistov dejansko primanjkuje, medtem ko ne moremo 14 Revija ISIS - Januar 2012

15 govoriti o pomanjkanju zobozdravnikov. Po podatkih Odbora za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije se namreč Slovenija uvršča nad evropsko povprečje glede števila zobozdravnikov na število prebivalcev. Zato potreb po zaposlovanju zobozdravnikov iz tujih držav pri nas ni, čeprav jih na nostrifikacijo diplome čaka kar 240. Ob tem ima Slovenija že ves čas v veljavi omejen vpis na smer dentalne medicine glede na potrebne kadre za slovenski zdravstveni prostor. Strinjali so se tudi, da se velika težava pojavlja na strani delodajalcev, ki tujim zdravnikom, v skladu z določili interventnega zakona, dajo pismo o nameri, z ničemer pa jih ne zavežejo, da bodo po končani specializaciji dejansko sprejeli zaposlitev v njihovem zdravstvenem zavodu. Zato bi bilo ta razmerja nujno potrebno urediti s civilnopravno pogodbo. Prisotni so se strinjali, da bi marsikateri problem rešili s preverjanjem znanja na nacionalni ravni nacionalnim izpitom, ki bi moral nujno potekati v slovenskem jeziku, vendar pa slovenska zakonodaja tega žal še ne omogoča. Prav tako so soglasno vztrajali pri uporabi slovenskega jezika v vseh postopkih nostrifikacije diplome, postopkih pridobitve poklicnih kvalifikacij pri izvedbi predhodnih usmerjenih preventivnih zdravstvenih pregledov za delovno mesto specializanta ter v vseh postopkih, ki jih kot javno pooblastilo vodi Zdravniška zbornica Slovenije. Sprejeli pa so tudi sklep, da bo Koordinacija zdravniških organizacij sprejela poseben memorandum, ki bo obravnaval te teme in nakazal rešitve. Podpisali naj bi ga prihodnji teden ter ga nato poslali ministru za zdravje. Romunija ni v celoti implementirala direktive o delovnem času Na Zdravniško zbornico Slovenije smo v vednost prejeli pismo predsednika CPME (Standing Comitee of European Doctors), v katerem opozarja na nevzdržne razmere, v katerih so se znašli romunski zdravniki. Romunska vlada namreč po njihovih trditvah ni v celoti implementirala Direktive 2003/88/EC, ki govori o delovnem času, v romunski pravni red in s tem povzročila škodo tako kakovostni oskrbi pacientov kot tudi njihovi varnosti. CPME je zato z zaskrbljenostjo sprejel novico o delovnih pogojih, pod katerimi delajo romunski zdravniki, in se nanaša predvsem na organizacijo delovnega časa, kot tudi na prenizke plače, ki jih prejemajo. Z obžalovanjem ugotavlja, da te razmere vodijo v odhajanje zdravnikov Zbornica v druge države Evropske unije, kjer si obetajo boljše delovne pogoje in ustrezno plačilo za svoje delo. CPME sicer podpira svobodno prehajanje zdravnikov med državami Evropske unije, v kolikor to koristi zdravniškemu poklicu in pacientom. Vendarle pa po njihovem mnenju migracije, v katero so romunski zdravniki tako rekoč prisiljeni, ne bi smeli dopustiti. Odhod velikega števila romunskih zdravnikov bo namreč le še povečal obstoječe probleme pomanjkanja specialistov v Romuniji in poslabšal dostopnost pacientov do zdravstvenih storitev, kar lahko ogrozi celoten romunski zdravstveni sistem. Na drugi strani pa CPME opozarja, da bo morebiten velik prihod tujih zdravnikov lahko povzročil težave tudi v zdravstvenih sistemih ostalih držav članic Evropske unije. CPME je tako pozval romunsko vlado, naj v celoti spoštuje direktivo o delovnem času in zagotovi zadostna sredstva za pravično nagrajevanje svojih zdravnikov, romunsko zdravniško zbornico pa podprl pri njihovih prizadevanjih za boljše delovne pogoje, ki omogočajo kakovosten zdravstveni sistem. Oskrbovana stanovanja nepričakovan konec Marko Demšar Veliko časa je bilo porabljenega za predstavitev projektov in za sestanke na temo oskrbovanih stanovanj. In ko je napočil čas za pristop k uresničitvi predtem smo dobili odgovore na številna vprašanja je interes usahnil. Vsekakor ne bomo dobili poslopja s 26 oskrbovanimi stanovanji, namenjenimi samo zdravnikom in zobozdravnikom. Če se bo investitor vseeno odločil za gradnjo, ni znano; težko pa je verjeti, da bodo cene takšne, kot so nam bile predstavljene. Revija ISIS - Januar

16 Personalia Ostrejša zakonodaja Opogumljene z učinkom dosedanjih pravnih predpisov in konkretnih ukrepov oziroma omejitev na področju prprečevanja zasvojenosti s tobakom in tobačnimi izdelki, se oblasti v številnih državah pripravljajo na nove, dodatne zaostritve na tem področju. Tako v Avstraliji načrtujejo še strožjo protitobačno zakonodajo, podobno velja tudi za Veliko Britanijo, kjer nameravajo prepovedati kajenje v avtomobilih iz varnostnih in zdravstvenih razlogov. V ZDA in v Evropi razmišljajo o popolni prepovedi kajenja v vzgojno-varstvenih in izobraževalnih oziroma kulturno-izobraževalnih ustanovah in v njihovi okolici (v premeru metrov). Stroga protikadilska zakonodaja, kot je na primer v veljavi v Singapurju, pa predstavlja zgled tudi številnim drugim državam na rumeni celini, z Japonsko na čelu. Strokovnjaki SZO, Unicefa in Unesca so prepričani, da ga bodo v bližnji prihodnosti tudi posnemali v praksi. Za piko na i pa utegne kmalu dokončno odzvoniti tudi kajenju na delovnem mestu. Visoka stopnja brezposelnosti in hiperprodukcija ponudbe na trgu delovne sile omogočata podjetjem, da zaposlujejo vse več zapriseženih abstinentov oziroma nekadilcev. Tako lahko»kadilnice«delodajalci uporabijo v produktivne namene, pa tudi število skupin zaposlenih, ki pred poslopji kadijo med delovnim časom, se vidno zmanjšuje. Sicer pa mora vsako podjetje, organizacija ali institucija sama izračunati in ugotoviti, kakšno oviro kajenje predstavlja njenemu tekočemu delovanju in kakšno coklo pomeni za njen nadaljnji razvoj ali celo obstoj. Temu primerni pa so seveda tudi»protikadilski ukrepi«, za katere se odloči. Viri: WHO, Health Today, Financial Times Nina Mazi Opravljeni specialistični izpiti Suada Fileković, dr. med., specialistka intenzivne medicine, izpit opravila s pohvalo Romana Hudomalj, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila s pohvalo Mitja Krajnc, dr. med., specialist interne medicine, izpit opravil s pohvalo asist. Milica Lukić, dr. med., specialistka infektologije, izpit opravila s pohvalo Miha Mežnar, dr. med., specialist interne medicine, izpit opravil s pohvalo Robert Mulh, dr. med., specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, izpit opravil Saša Obermajer, dr. dent. med., specialistka stomatološke protetike, izpit opravila Vesna Pavasović, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila Katarina Planinc Pustovrh, dr. med., specialistka dermatovenerologije, izpit opravila Anja Plemenitaš, dr. med., specialistka psihiatrije, izpit opravila s pohvalo mag. Edvard Schweiger, dr. med., specialist interne medicine, izpit opravil Mojca Šimc, dr. med., specialistka transfuzijske medicine, izpit opravila s pohvalo Marko Šulak, dr. med., specialist oftalmologije, izpit opravil s pohvalo mag. Matevž Tomaževič, dr. med., specialist travmatologije, izpit opravil s pohvalo Čestitamo! Dosežen doktorski naslov na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru Dr. Gregor PIVEC, dr. med. Naslov:»Razvoj bolnišnice Maribor od ustanovitve do druge svetovne vojne«mentor: red. prof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med. Področje: medicinske vede Zagovor: Čestitamo! 16 Revija ISIS - Januar 2012

17 Ob kritikah KABEG molči in hoče zdravnike utišati s tožbo Z javno razpravo o strukturnih pomanjkljivostih v deželnih bolnišnicah se KABEG doslej ni hotela izpostaviti. Na informacijsko kampanjo Koroške zdravniške zbornice se odziva na svojski način. Zdravništvo poskuša s civilno tožbo prisiliti k molku. Se pravi, KABEG poskuša po sodni poti doseči, da zdravniška zbornica ne bi smela govoriti o begu specialistov iz celovškega Klinikuma (Klinikum Klagenfurt). Ozadje je objava v tisku, v kateri je zdravniška zbornica v začetku oktobra opozorila na zdravniško ozko grlo na oddelku za radioterapijo in radioonkologijo, potem ko so trije tamkajšnji Celotno osebje Zdravnice, zdravniki Administrativno osebje Tehnično osebje Burgenland 196,2 33,7 13,1 29,2 Kärnten 218,0 30,6 21,9 37,0 Niederösterreich 209,7 35,4 18,1 26,8 Oberösterreich 221,4 34,6 19,4 36,6 Salzburg 204,4 33,0 26,1 27,7 Steiermark 243,9 39,9 25,7 36,5 Tirol 231,8 43,0 23,5 27,2 Vorarlberg 188,0 32,9 16,9 27,9 Wien 305,9 50,7 28,5 49,9 Avstrija 238,3 39,2 22,8 35,6 Osebje po funkcijskih skupinah, preračunano glede na 100 postelj v deželah (Länder) v Avstriji (stanje ) Nagrada za kaj? Predsednica uprave (Vorstandsvorsitzende) KABEG Ines Manegold je prejela premijo približno EUR. To dokazuje tudi odgovornost deželnih politikov za KABEG. Se pravi, odobravajo seznam zamujenih priložnosti gospe Manegold. Mnogi se sprašujejo, zakaj zdaj še posebna nagrada. Postavljajo se namreč naslednja vprašanja: Je mar nagrajena zato, ker uvaja varčevalne ukrepe na račun kakovosti oskrbe ter delovnega zadovoljstva sodelavcev? ker ukinja na ducate mest za stažiste in tako dela življenje zdravnikov še težje? ker drži osebje v deželnih bolnišnicah v negotovosti o bodoči usmeritvi? Iz evrope specialisti odšli. Dva sta dobila bolje plačano ponudbo v spodnji Avstriji oz. v Nemčiji. Ena zdravnica pa se je upokojila. S tožbo pa zdaj KABEG poskuša doseči, da zdravniška zbornica v prihodnje ne bi smela svariti pred begom zdravnikov ter pokazati, da odhodi temeljijo na nezadostnih delovnih razmerah. Predsednik dr. Othmar Haas pa meni nasprotno:»če v zdravstveni oskrbi obstojijo problemi, bomo nanje pokazali. To ni le naša pravica, temveč tudi naša dolžnost kot zastopništva zdravništva. Je pa tudi dolžnost KABEG, da prizna realnost ter aktivno dela za rešitev problemov.«v tej tožbi pa predsednik Haas ne vidi le pomanjkljivosti:»sodna obravnava te vrste nam daje tudi možnost, da damo dejstva na mizo. S konkretnimi primeri bomo potrdili resničnost za ta poseben beg specialistov in celovškega Klinikuma. Govorimo le o dejstvih. In prav tega vodstvo KABEG doslej ni storilo.«na Koroškem je na 100 bolniških postelj le 30,6 zdravnikov. To je v Avstriji najmanj. Na Dunaju jih je mnogo več, pa kljub temu grozijo s stavko. Vir: Kärntner Ärztezeitung št. 11, november 2011 Prevod in priredba: Marjan Kordaš Opomba: KABEG (KrankenAnstalten-BetriebsGesellschaft) je družba, ki upravlja pet deželnih bolnišnic na Koroškem (Klinikum Klagenfurt, LKH Villach, LKH Wolfsberg, LKH Laas ter Gailtal-Klinik). Zaradi varčevanja s prostorom sem v razpredelnici zgoraj izpustil dva stolpca. ker kljub prejšnjim zagotovilom še vedno ni predložila investicijskega programa za LKH Wolfsberg? ker specialiste v Klinikumu tako frustrira, da gredo raje v splošno medicino, kot pa da bi še naprej delali v bolnišnici? ker ne more predložiti organizacije delovanja Klinikuma Klagenfurt, da sploh ne govorimo o takšni organizaciji, s katero bi se strinjalo tudi osebje? ker kljub neskončnim razpravam ne rešuje problemov? Drugod bi za takšne reči menedžerja postavili pod vprašaj. Vendar pa je na Koroškem drugače. Vir: Kärntner Ärztezeitung št. 11, november 2011 Prevod in priredba: Marjan Kordaš Revija ISIS - Januar

18 Iz evrope Opomba: Očitno si zdravništvo na Koroškem upa vodstvu celovškega Klinikuma postavljati kar huda vprašanja. Za popolno informacijo mora bralec seveda prebrati ves članek. Po drugi strani pa velja opozoriti, da je bila gospa Ines Manegold izbrana za menedžerko leta 2010 (glej: Menda uspešno sanira koroške bolnišnice, predvsem celovški Klinikum, ki ima menda nesmotrno organizacijo in velikanske dolgove. Na spletu je o tej gospe vse polno podatkov; najbolj razvpit naslov o njej se pa glasi: Sanatorka klinik: Pred to žensko (ženo?) trepetajo bolnišnice (Kliniksaniererin: Vor dieser Frau fürchten sich die Krankenhäuser). Bolnišnice a la Potemkin S pojmom»zmanjšane oblike oskrbe«(reduzierte Versorgungsformen) bi lahko povzeli novelo nedavnega predloga zakona o bolniških in zdraviliških ustanovah. Že samo uporabljena terminologija pa zahteva, da pozorno prisluhnemo. Tisto, kar se navzven hvali pod modnim pojmom»prožnost«bolnišnice naj bi svoje storitve prilagodile potrebam v resničnosti ni nič drugega kot zakonsko uveljavljena (legitimiert) smer varčevanja. Konkretno lahko pomeni, da posamezni specialistični oddelki (Fachabteilungen) ne bodo več delovali neprekinjeno. Končna posledica: Bolnišnica kot stavba bo ostala, očitno tudi za prebivalce. Da pa bo (njeno) notranje življenje tj. medicinske storitve radikalno okrnjeno in da bo možna le minimalna oskrba, to pa bo pacient zvedel šele potem, ko bo oskrbo potreboval, se pravi, ko bo šlo zares. Feldmaršal Grigori Potemkin je pri pripravi svojih vasi uporabil podobna sredstva, ko je pred obiskom carice Katarine pripravil svoje kulise. CIRSmedical Napaka kot priložnost CIRSmedical se je izkazal: Od uvedbe v novembru 2009 je bilo več kot vstopov na domačo stran V prihodnje bo tega še več pri vseh, ki delajo v zdravstvu. O tem je prepričan tudi Artur Wechselberger, podpredsednik ÖÄK, v pogovoru s časopisom Österreichische Ärztezeitung. Wechselberger poroča, da več kot polovica poročil izvira od zdravnikov. V prihodnje pa bo treba v CIRSmedical (Critical Incident Reporting System) vključiti še več ljudi. Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 21, 10. november 2011 Prevod in priredba: Marjan Kordaš Trenutno je vsaka javna bolnišnica dolžna imeti svoj en kirurški in en interni oddelek s po 30 posteljami. V prihodnosti pa bo bolnišnica dolžna imeti le še interni oddelek; v smučarskih področjih se bo kirurški oddelek preoblikoval v nezgodnega ali če bo potrebno v oddelek za starostno medicino. Stališče Avstrijske zdravniške zbornice (ÖÄK) ne more biti bolj jasno: Ta zakonski predlog odločno zavračamo zaradi blagostanja pacientov. V»reducirani«bolnišnici ne bo mogoče vzdrževati dosedanjih storitev. Avstrijske bolnišniške zdravnice in zdravniki so še vedno pripravljeni sodelovati pri konstruktivnih in bistvenih spremembah avstrijske bolnišniške pokrajine. Za bolnišnice a la Potemkin pa nikakor nismo na voljo. Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 21, 10. november 2011 Prevod in priredba: Marjan Kordaš 18 Revija ISIS - Januar 2012

19 Wikileaks v čakalnici Molčečnost sodi k temeljem zdravniške samoumevnosti. Vendar tu ne gre le za osebno molčečnost zdravnice ali zdravnika. V praksi, pa tudi v bolniški ambulanti, so številne možnosti za tudi nenamerne prekršitve zdravniške molčečnosti. Z vsako pacientko in vsakim pacientom je ob sprejemu treba spregovoriti. Gre za bolezni in njih potek, diagnoze, terapije ali medikacije. Če ta pogovor poteka v čakalnici oz. v»slišni bližini«drugih pacientov, potem ni mogoče govoriti o diskretnosti. Zdravniška molčečnost je že prekršena. Priporočena rešitev je udejanjenje diskrecijske cone znotraj sprejemnega oz. čakalnega področja. Tako kot v bankah, je nujno na tleh označiti področje, tako da ob okencu lahko stoji in se pogovarja le en pacient. Na voljo so tudi ne predrage tehnične rešitve. S ciljanim glasbenim ozvočenjem lahko poskrbimo, da prisluškovanje ni mogoče. Druga možnost je, da se osebni podatki zberejo z izpolnjevanjem vprašalnika. Paciente je nujno tudi varovati pred sabo. Sicer jih ni mogoče prisiliti v diskretnost, lahko pa se jih opozori na bolj pritajen govor. Isto velja za telefonske pogovore administrativnega osebja v čakalnici, ko se določa termin pregleda ter opisuje bolezenske težave. Da pacient vrže pogled na računalniški zaslon, je skoraj normalna človeška reakcija in mnogi se tega sploh ne zavedajo. Zato morajo biti zasloni obrnjeni tako, da omogočijo pogled le pooblaščenemu. In ko zaslon ni v uporabi, ga velja izklopiti; najbolj praktičen je varovalec zaslona (screen-saver) z geslom. In isto velja za tiskalnike in fakse. Popisi in kartoteke pacientov rabijo prostor in ta je včasih na voljo v čakalnicah. Če je tako, so prosto dostopni. Kar je nedopustno. Se pravi, dokumentacija mora biti hranjena tako, da je dostopna le pooblaščenim. In tisti del dokumentacije, ki se lahko po določenem času uniči, se mora uničiti skladno z zakonskimi predpisi. V Nemčiji je pred nekaj leti izbruhnilo ogorčenje, ko so v javnost prišli psihiatrični podatki pokojnega filmskega igralca Klausa Kinskega, ki so bili hranjeni v berlinskem Deželnem arhivu, in je vdova pokojnega sprožila tožbo. Vir: AErzte, november 2011 Prevod in priredba: Marjan Kordaš Iz evrope Rdeči zvezdnik (1) Avtomobil BMW 1 je že od nekdaj kar gibčen prijateljček (ein flinker Geselle). Z novo različico sta na voljo dve v temelju različni izvedenki tako po dizajnu kot po opremi, tako da tudi optično ni ničesar skritega. Tako je zdaj čas za univ. prof. dr. Christopha Scholdo, retinalnega kirurga (Netzhautchirurg), da kompaktnega bavarca vključi v svoj zorni kot. Četudi so bili v zadnjem času le nizki oblaki, mrzel veter in dež, dež, dež, se pravi za testiranje in fotografiranje avta neprijazen čas, je to v resnici nepomembno. Končno vedno zmaga profesionalnost. Trenutni (aktualni) gost revije ÄrzteAUTO za testiranje gasa (2) Christoph Scholda me okuži s svojo radostjo do vožnje.... Kakega posebnega uvajanja v lastnosti pogona na zadnji kolesi pač dr. Scholda ne potrebuje, saj vsak dan vozi limuzino iz razreda 3. Vodja ambulante za diabetično retinopatijo in travmatologijo na Kliniki za očesne bolezni in optometrijo na dunajski AKH velja za enega najbolj izkušenih retinalnih kirurgov v državi. Svojo finomotorično zmogljivost (Fitness) dokazuje ta strasten lovec tudi za avtomobilskim krmilom.»ta mali dizel (Diesel) gre s svojimi 116 KS izvrstno od spodaj navzgor, hantiranje (das Handling) kljub kratki osni razdalji (Radstand) ni preveč napadalno,«sodi naš preskuševalec.»voznikov prostor (das Cockpit) je narejen iz kakovostnih snovi, takšen osrednji displej z idrive bi rad imel tudi v svoji trojki,«meni profesor, ki poleg dela v AKH dela tudi v svoji zasebni ordinaciji v 9. okraju. Doma v Badnu (pri Dunaju; op. prev.) pa ga čaka sedem mesecev stara hčerkica... Revija ISIS - Januar

20 Iz evrope (1) Izvirni naslov je Roter Star, v zvezi s poklicem zadevnega zdravnika, ki je okulist, pa je morda besedna igra z izrazom Grüner Star, nemški izraz za glavkom. (2) V izvirniku: Gas(t)tester; črkovna igra, ki z eno črko spremeni pomen. Vir: ärzte EXKLUSIV, izdaja 11/11 Prevod in priredba: Marjan Kordaš Opomba: Zanimiva reklama z aditivnim ali celo potencirajočim učinkom tako za zdravnika kot za avtomobil (ki sicer z dodatno opremo stane samo EUR). Ni videti, da bi takšna objava razburila avstrijsko javnost z očitki o koruptivnosti zdravnikov in njihovih previsokih plač dunajski Zdravniški ples v soboto, 28. januarja Pokroviteljstvo plesa vodi (steht unter dem Ehrenschutz) njegova magnificenca, rektor Medicinske univerze Dunaj, univ. prof. dr. Wolfgang Schütz. Slavnostna otvoritev ob Vstop: Vstopnina Vstopnica za dame in gospode: 100 EUR Študenti in študentke (35 EUR; vključena konsumacija; vstop le na temelju veljavne študentske izkaznice. Obleka Dame: izključno večerna obleka do tal. Gospodje: črn frak z odlikovanji, črn smoking, gala uniforma. Iz zapisnikov Zapisniki konferenc in sej navadno niso privlačno branje, izjemoma pa takrat, kadar zapisujejo kaj nenavadnega (redko) ali kadar v reviji ni najti kaj zanimivejšega (pogosto). Na 2. seji Sveta Zdravniške zbornice Hrvaške (Vijeće Komore) je predstavnik dubrovniškega poverjeništva poročal v zvezi z nesrečnim dogodkom, ko so v bolnišnici bolnici po nesreči odstranili zdravo ledvico in se je ime bolnice in odgovornega zdravnika takoj pojavilo v medijih, še preden je bila dokazana kakršna koli krivda, medtem ko se, tako nadaljuje, pri dokazanem kriminalu uporabljajo le začetnice imena in priimka. Že videno. V Istrski županiji je pričela policija izstavljati račune za asistenco policije, ki jo kličejo zdravstveni delavci, kadar gre za umirjanje agresivnih bolnikov. Računi znašajo med 200 in 2000 kunami. Ni bilo pojasnjeno, ali si lahko sam izbereš postopek à la carte, z ozirom na visok razpon v ceni, in ali so vključeni že kakšni popusti, priporočeno pa je bilo, naj se zahteva intervencija in ne asistenca. Prva je za sedaj še vedno gratis. V projektu e-zdravja je tako imenovana e-napotnica eden najpomembnejših členov. Ta naj bi omogočala opravljanje nekaterih laboratorijskih preiskav (govor je pravzaprav le o vzorcu 20 Revija ISIS - Januar 2012 Vstop dovoljen le s predpisano obleko. Vir: ärzte EXKLUSIV, izdaja 11/11 Prevod in priredba: Marjan Kordaš Opomba: Ker v Sloveniji ni magnificenc, komentar ni potreben... venske krvi) v katerikoli zdravstveni ustanovi (o čemer smo poročali v zadnji številki Izide), vendar je bil projekt odložen s pripombo,»da trenutno ne deluje, da pa se na tem dela«. Predsednik županijskega poverjeništva Medžimurja je potožil, da imajo težave s premeščanjem akutno ogroženih bolnikov iz bolnišnic II. in III. kategorije v ustanove I. in II. kategorije, zlasti ponoči in ob koncu tedna. Predsednik sveta je povedal, da jih nadrejene bolnišnice morajo sprejeti. Problem je rešen. Hrvaški zdravniki, ki so končali študij v tujini (mimogrede,vseh zdravnikov na Hrvaškem je ), se pritožujejo nad diskriminacijo, ker morajo opravljati nostrifikacijo, za tujce, ki želijo delati na Hrvaškem, pa je postopek mnogo bolj enostaven. Pravna razlaga, zanimiva za slovensko zakonodajo: dežurstvo in pripravljenost (rad po pozivu) se štejeta v delovni čas. In kot najzanimivejše: neko zagrebško podjetje ponuja popust za vozila Volvo do kun (približno evrov), toda ne v obliki reklamnega oglasa, temveč kot obvestilo Komore. Vir: Liječničke Novine; november 2011 Prevedel in priredil Boris Klun

21 Slovenska mreža za promocijo zdravja v bolnišnicah: od zamisli do ustanovitve Jerneja Farkaš Lainščak, Mitja Košnik Strokovno srečanje ob ustanovitvi mreže V petek, 25. novembra 2011, je v predavalnici Klinike Golnik potekalo strokovno srečanje z naslovom»promocija zdravja v bolnišnicah«. Srečanje je ob ustanovitvi Slovenske mreže za promocijo zdravja v bolnišnicah pripravila Klinika Golnik, pokroviteljstvo nad srečanjem pa je prevzelo Ministrstvo za zdravje. Udeležence iz več slovenskih bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov so uvodoma pozdravili prof. dr. Mitja Košnik, direktor Klinike Golnik, Marijan Ivanuša, vodja Urada Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v Sloveniji, in prof. dr. Ivan Eržen, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje. Poudarili so pomen spodbujanja aktivnejšega sodelovanja in izmenjave znanj med kurativnim in javnozdravstvenim delom zdravstvenega varstva, kar bo pripeljalo do celovitejšega in popolnejšega pristopa obravnave individualnih in skupinskih zdravstvenih problemov. Zdravje posameznika in zdravje skupnosti sta kljub razlikam med klinično medicino in javnim zdravjem medsebojno povezana in odvisna, je v uvodni predstavitvi povedala asist. dr. Jerneja Farkaš Lainščak z ljubljanske Medicinske fakultete (1). V tem odnosu lahko iščemo stičišča obeh znanstvenih ved, saj si prizadevata doseči najboljšo možno raven zdravja in z zdravjem povezane kakovosti življenja (2, 3). Končni cilj lahko dosegata preko aktivnosti ohranjanja Zdr avstvo in krepitve zdravja (javnozdravstvena praksa) ali s prizadevanjem po učinkovitem, kakovostnem in celostnem obvladovanju zlasti kroničnih bolezni (klinična praksa) (4). Koncept klinične promocije zdravja, na katerem temeljijo načela Mednarodne mreže za promocijo zdravja v bolnišnicah, sloni na spodbujanju povezovanja na dokazih temelječih javnozdravstvenih in kliničnih praks, ustvarjanju partnerstev med ustanovami, nevladnimi organizacijami in skupnostjo na področju krepitve zdravja in obvladovanja bolezni, privzemanju preventivnih načel v organizacijsko strukturo in kulturo zdravstvenih ustanov ter ustvarjanju zdravju naklonjenega delovnega okolja (5). Predstavitve v prvem sklopu srečanja, ki sta mu predsedovala mag. Marija Seljak, direktorica Inštituta za varovanje zdravja, in prof. dr. Mitja Košnik, so se osredotočale na tri področja umeščanja načel promocije zdravja v bolnišnicah: promocijo zdravja bolnikov, ohranjanje zdravja zaposlenih in spreminjanje bolnišnic v podporna okolja. Na pomen četrtega področja (promocijo zdravja lokalne skupnosti) so opozorili predavatelji v drugem sklopu srečanja, ki sta ga vodila asist. dr. Jerneja Farkaš Lainščak in Marijan Ivanuša. V zaključni razpravi so se udeleženci strinjali, da je ustanovitev nacionalne mreže izjemnega pomena za nadaljnji razvoj koncepta zdravju naklonjenih okolij v Sloveniji. Ob strokovnem srečanju je izšel recenziran zbornik prispevkov, kjer so opisani primeri nekaterih od aktivnosti, s katerimi v Kliniki Golnik sledijo načelom Mednarodne mreže za promocijo UNIVERZITETNA KLINIKA ZA PLJUČNE BOLEZNI IN ALERGIJO GOLNIK MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE REPUBLIKE SLOVENIJE Promocija zdravja v bolnišnicah Strokovno srečanje ob ustanovitvi Slovenske mreže za promocijo zdravja v bolnišnicah Golnik, 25. november 2011 Zbornik prispevkov Pozdravne besede Marijana Ivanuše, vodje Urada SZO v Sloveniji. Zbornik prispevkov strokovnega srečanja»promocija zdravja v bolnišnicah«. Revija ISIS - Januar

22 Zdr avstvo zdravja v bolnišnicah: sistematično izvajanje zdravstvenovzgojnih programov (6), prizadevanja za zagotavljanje zdravega in varnega delovnega okolja (7), vključevanje aktivnosti klinične promocije zdravja v sistem vodenja kakovosti (8), ozaveščanje splošnega prebivalstva o zdravem življenjskem slogu in obvladovanju najpogostejših kroničnih bolezni (9) ter aktivno iskanje morebitnih dejavnikov tveganja z izvajanjem preventivnega zdravstvenega varstva za specifične populacijske skupine (10). Predstavljen je tudi primer raziskovalnega pristopa na področju obravnave bolnikov s kroničnimi boleznimi (11). Zbornik prispevkov je dostopen na naslednjem spletnem naslovu: prireditve/promocija-zdravja-v-bolnisnicah/. Proces razvoja mreže V letošnji majski številki revije Isis smo pisali o obisku prof. dr. Hanne Tonnesen, predsednice Mednarodne mreže za promocijo zdravja v bolnišnicah.v Sloveniji se je udeležila strokovnega srečanja o promociji telesne dejavnosti v zdravstvenih ustanovah in sprožila razpravo zbranih predstavnikov bolnišnic, slovenskega Urada SZO, Ministrstva za zdravje, Inštituta za varovanje zdravja in Medicinske fakultete v Ljubljani o aktivnem iskanju poti za vključitev več slovenskih bolnišnic v mrežo (12). Klinika Golnik, ki je ob tej priložnosti prejela certifikat za vključitev v Mednarodno mrežo za promocijo zdravja v bolnišnicah, se je tudi zavezala, da bo ob podpori Ministrstva za zdravje pripravila naslednje srečanje na temo klinične promocije zdravja. Z včlanitvijo Klinike Golnik se je sodelovanje z Mednarodno mrežo za promocijo zdravja v bolnišnicah povečalo. Predstavniki Klinike Golnik so se aktivno udeležili letošnjega mednarodnega strokovnega srečanja mreže (13) in se izobraževali na jesenski šoli. Prizadevanja so bila prepoznana tudi s strani mreže in predstavljena v strokovni reviji»clinical Health Promotion«(14). Posledično so se okrepile tudi aktivnosti na področju spodbujanja drugih slovenskih bolnišnic za članstvo v mreži. Za vključitev v mrežo se je odločila Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Splošna bolnišnica Izola pa je svoje članstvo ustrezno obnovila. Direktorji vseh treh bolnišnic so oktobra 2011 podpisali dogovor o slovenski koordinacijski bolnišnici in koordinatorju. Temu je sledil podpis mednarodnega dogovora o ustanovitvi nacionalne mreže za promocijo zdravja v bolnišnicah, ki je bil obravnavan in sprejet 11. novembra 2011 na sestanku upravnega odbora Mednarodne mreže za promocijo zdravja v bolnišnicah. Prizadevanja za vzpostavitev nacionalne mreže je Ministrstvo za zdravje vseskozi spremljalo in aktivno podpiralo. Zaključimo lahko, da je leto 2011 zagotovo prelomno v smislu spodbujanja aktivnosti slovenskih bolnišnic za sprejetje strategije o zdravju naklonjenih okoljih. Izjemnega pomena je vzpostavitev nacionalne mreže za promocijo zdravja v bolnišnicah, ki bo nudila strokovno podporo članicam, skrbela za prenos primerov učinkovitega povezovanja javnozdravstvenih in kliničnih pristopov, spodbujala bolnišnice za sistematično strokovno, raziskovalno in pedagoško delo na področju klinične promocije zdravja, ustvarjala partnerstva in podpirala privzemanje preventivnih načel v organizacijsko strukturo in kulturo bolnišnic (5). Slovenska mreža za promocijo zdravja v bolnišnicah bo imela svoj sedež v Kliniki Golnik in bo sprva povezovala tri bolnišnice. Z odločitvijo za vključitev v Mednarodno mrežo za promocijo zdravja v bolnišnicah si bodo le-te prizadevale učinkovito povezovati javnozdravstvene in klinične prakse z namenom doseganja najboljše možne ravni zdravja in z zdravjem povezane kakovosti življenja bolnikov, zaposlenih in skupnosti. Podpis dogovora o slovenski koordinacijski bolnišnici in koordinatorju. Z leve: Jani Dernič, dr. med., direktor Splošne bolnišnice Izola, Janez Lavre, dr. med., direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, asist. dr. Jerneja Farkaš Lainščak, dr. med., nacionalna koordinatorica, in prof. dr. Mitja Košnik, dr. med., direktor Klinike Golnik. Slovenska mreža za promocijo zdravja v bolnišnicah dokument o ustanovitvi. 22 Revija ISIS - Januar 2012

23 Zdr avstvo Literatura 1. Farkaš-Lainščak J, Košnik M. Javno zdravje in klinična medicina: partnerja v doseganju najboljše možne ravni zdravja in z zdravjem povezane kakovosti življenja. V: Farkaš-Lainščak J, Košnik M, ur. Promocija zdravja v bolnišnicah. Zbornik prispevkov. Golnik: Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, 2011: Detels R, Breslow L. Current scope and concerns in public health. V: Detels R, McEwen J, Beaglehole R, Tanaka H, ur. Oxford Textbok of Public Health. Fourth edition. New York: Oxford University Press, 2004: American Medical Association. Medicine and public health: collaboration benefits everyone. Chicago: American Medical Association, Lasker RD. Introduction. V: Lasker RD and Committee on Medicine and Public Health. Medicine and public health: the power of collaboration. New York: New York Academy of Medicine, 1997: World Health Organization. The International Network of Health Promoting Hospitals and Health Services: Integrating health promotion into hospitals and health services. Concept, framework and organization. Copenhagen: World Health Organization, Regional Office for Europe, Kadivec S. Zdravstvenovzgojni programi v Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik. V: Farkaš-Lainščak J, Košnik M, ur. Promocija zdravja v bolnišnicah. Zbornik prispevkov. Golnik: Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, 2011: Martinčič R, Košnik M. Nekateri vidiki promocije zdravja za zaposlene v Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergi jo Golnik. V: Farkaš-Lainščak J, Košnik M, ur. Promocija zdravja v bolnišnicah. Zbornik prispevkov. Golnik: Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, 2011: Šprajcar D, Farkaš-Lainščak J. Standard za promocijo zdravja v bolnišnicah. V: Farkaš-Lainščak J, Košnik M, ur. Promocija zdravja v bolnišnicah. Zbornik prispevkov. Golnik: Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, 2011: Lainščak M. Vloga bolnišnic pri ozaveščanju prebivalstva o velikih javnozdravstvenih problemih: primer kroničnega srčnega popuščanja. V: Farkaš-Lainščak J, Košnik M, ur. Promocija zdravja v bolnišnicah. Zbornik prispevkov. Golnik: Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, 2011: Marčun R. Vloga bolnišnic pri varovanju in krepitvi zdravja športnikov sodelovanje s Plavalno zvezo Slovenije. V: Farkaš-Lainščak J, Košnik M, ur. Promocija zdravja v bolnišnicah. Zbornik prispevkov. Golnik: Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, 2011: Farkaš-Lainščak J, Kadivec S, Košnik M, Lainščak M. Zasnova raziskave o učinkovitosti koordinatorja odpusta v obravnavi bolnikov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. V: Farkaš-Lainščak J, Košnik M, ur. Promocija zdravja v bolnišnicah. Zbornik prispevkov. Golnik: Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, 2011: Farkaš-Lainščak J, Šprajcar D, Košnik M. Klinika Golnik postala članica Mednarodne mreže za promocijo zdravja v bolnišnicah. Isis 2011; 5: Farkas J, Kadivec S, Kosnik M, Lainscak M. Effectiveness of discharge-coordinator intervention in patients with chronic obstructive pulmonary disease: evaluation of study process. Clin Health P 2011; 1 (Suppl 1): Svane JK. HPH in Slovenia. Clin Health P 2011; 1: 30. Varnost pacientov Svetovna zdravstvena organizacija urad za Evropo: Drugi krog razprav o sistemih za sporočanje napak Andrej Robida V Bratislavi se je odvil drugi krog razprav o varnosti pacientov, ki ga je organizirala Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). Prvi krog je potekal leta 2010 v Ljubljani. Sodelovali so kolegi strokovnjaki za varnost pacientov iz SZO, Češke, Danske, Finske, Slovaške in Slovenije z namenom nadaljevati zastavljene cilje prvega kroga srečanj iz Ljubljane: povečanje sodelovanja pri izboljševanju varnosti pacientov; pregled lokalnih izkušenj preprečevanja škode za paciente zaradi napak; podpora mehanizmom spremljanja napak; zmožnost integriranja sistemov sporočanja, ki so že vpeljani v prakso. Na sestanku v Ljubljani pred enim letom je bilo dogovorjeno, da bo pri nas in na Slovaškem potekala presečna raziskava o razsežnosti problema napak v bolnišnicah, katere cilj bo učenje iz napak. V ta namen je SZO urad v Ljubljani, organiziral v Ljubljani januarja 2011 dvodnevno delavnico o metodologiji raziskave, ki so se je udeležili raziskovalci medicinske sestre in zdravniki. Pa se je zapletlo. Mircha Poldrugovac je prikazal, na kakšne težave smo naleteli v Sloveniji pri pripravi na raziskavo na pravnem področju in kako so bile težave rešene. Zapletlo se je pri privolitvi pacienta, da se lahko pogleda v njegovo zdravstveno dokumentacijo, ker je šlo za vpogled zdravstvenih strokovnjakov, ki niso sodelovali pri njegovem zdravljenju. S pomočjo urada informacijskega pooblaščenca se je zaplet ustrezno rešil v smislu zunanje presoje kakovosti zdravstvene obravnave skladno s slovensko zakonodajo. Ko je bil rešen ta problem, je prišlo do drugega, namreč zmanjkala je vlada in s tem tudi možnost skromnega izplačevanja iz proračuna, ki naj bi podprl prepotrebno raziskavo. Tako je sedaj za raziskavo vse pripravljeno in v bližnji prihodnosti naj bi bili podpisani potrebni dokumenti. Lastna študija je pomembna zato, da bo vsem vpletenim pri izboljševanju varnosti pokazala resnično ogledalo in se ne bo samo ocenjevalo trpljenje pacientov in število nepotrebnih smrti na podlagi ekstrapolacije tujih raziskav k nam, kar nam očitajo nejeverni Tomaži. Na Slovaškem so imeli podobne probleme kot pri nas, a so jih hitreje rešili in so tako prikazali rezultate svoje študije. Napake, ki so jih našli, so bile po pogostnosti primerljive z drugimi podobnimi študijami v razvitem svetu. Sistem varnosti pacientov je predstavil kolega iz Finske. Tako kot vsaka dejavnost v zdravstvu ali katera koli druga dejavnost, je tudi Revija ISIS - Januar

24 Zdr avstvo varnost pacientov sistem s svojimi strukturami, procesi in izidi. Če se lotimo samo enega dela, denimo sporočanja napak z namenom učenja, in pri tem ne naredimo analize napak, ne zaščitimo sporočevalcev napak in vpletenih v nenamerne napake, lahko varnost pacientov samo poslabšamo. V središču sistema varnosti pacientov je kultura varnosti, okrog nje pa voditeljstvo za varnost pacientov, strateški menedžment, menedžment sprememb, menedžment delovnih procesov in delovnega okolja, menedžment kompetenc osebja, menedžment zunanjih udeležencev, obvladovanje tveganj, aktivnosti nadzora ter proaktivno oblikovanje varnosti pacientov. Zaznavanje kulture varnosti kot središčnega pomena za varnost pacientov v treh pilotnih slovenskih bolnišnicah sem prikazal jaz. Izvedena je bila psihometrična analiza instrumenta za anketo in prikazani so bili rezultati za vse tri bolnišnice skupaj. Rezultati so pokazali, da zdravstveni strokovnjaki še vedno živimo v kulturi strahu, namesto da bi imeli kulturo varnosti. Temu se ni čuditi glede na zadnje dogodke, ko so trije zdravniki pri nas dobili pogojno zaporno kazen za nenamerne napake. Našemu pravosodnemu sistemu so kolegi»ploskali«, saj vzdržuje večtisočletno tradicijo, ki izhaja iz Hamurabijevega zakonika. V danski zakonodaji, pa še kje, je tisti, ki sporoča napako ali je vpleten pri nenamerni napaki, zaščiten pred preganjanjem policije. Sisteme sporočanja napak so pokazali kolegi iz Danske in Češke. Ti sistemi so si dokaj podobni. Poudarili so njihovo integriranost od posameznih zdravstvenih strokovnjakov prek zdravstvenih ustanov do nacionalne ravni. Tu ne gre za»prijavljanje«, ampak sporočanje napak, katerih namen ni nikakor ta, da bi iskali najslabšega posameznika ali najboljšo zdravstveno ustanovo ali da bi prikazovali incidence ter prevalence, ampak gre za sistem učenja. Zanimiva je bila predstavitev predstavnice SZO o izobraževanju in usposabljanju o varnosti pacientov za vse zdravstvene strokovnjake. Letos je izšla publikacija SZO o večpoklicnem izobraževanju za varnost pacientov. Na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice bo v letu 2012/13 na drugi stopnji varnost pacientov samostojen predmet. Pred letom dni je SZO pripravil učni program o varnosti pacientov za medicinske šole. Izvedbena dejanja glede vsebine učnega programa sem pripravil v slovenščini in Zdravniška zbornica Slovenije je pokazala zanimanje zanj kot del obveznega izobraževanja in usposabljanja za specializante. V naslednjih predstavitvah so kolegi prikazali nekaj konkretnih rešitev za zmanjšanje napak in tako trpljenja pacientov ter razsipavanja virov, tudi finančnih. Govorili so o preprečevanju padcev, razjed zaradi pritiska in okužb centralnih venski katetrov. 12 področij zaznavanja kulture varnosti v 3 bolnišnicah Za zaključek Pogostost poročanja dogodkov Podpora vodstva oddelka za varnost pacientov Učeča se organizacija/nik Timsko delo v bolnišničnih enotah Odprtost komunikacij Celokupno zaznavanje varnosti Povratna informacija o napakah Predaja pacientov in premestitve znotraj bolnišnice Timsko delo med bolnišničnimi enotami Podpora vrhnjega vodstva za varnost pacientov Nekaznovalni odziv na napake Ustreznost števila in kompetenc osebja V zadnjih desetih letih se ja varnost pacientov razvila v znanost in se v razvitih okoljih udejanjila tudi v praksi. Pri nas gredo stvari po polžje, pa še to ne tako, kot bi morale iti. Brez sistema varnosti v vsaki zdravstveni ustanovi, kulture sporočanja in učenja, pravične kulture obravnavanja napake in načina njihovega preprečevanja bomo še naprej hodili za nepotrebnimi pogrebi. Sami zdravstveni strokovnjaki lahko naredimo veliko, da bodo pacienti in mi sami bolj varni, a če ni sistemskega pristopa ter volje vodstva zdravstvenih ustanov, bo naš trud večkrat jalov. Zunanje okolje s pravosodnim sistemom pa je prava farsa vsem naporom. Pa se ga da spremeniti, a ne vem, ali so odgovorni tako leni, da ga ne, ali pa so brezbrižni do znanosti o varnosti pacientov. Celo v ZDA preganja policija samo tiste zdravnike, ki so namerno škodovali pacientu z nekim dejanjem ali pa njegovo opustitvijo. Udeležbo slovenskih strokovnjakov je omogočila Svetovna zdravstvena organizacija Odstotki pozitivnih odgovorov Zaznavanje kulture varnosti v treh slovenskih bolnišnicah. Priložnosti za izboljšave so tam, kjer je 50 odstotkov ali manj pozitivnih odgovorov (štiri področja); področje, kjer je bolnišnica dobra, pa tam, kjer je 75 odstotkov ali več pozitivnih odgovorov (nobenega področja) Revija ISIS - Januar 2012

25 Ocena tveganja dejavnikov iz okolja na Inštitutu za varovanje zdravje Lucija Perharič Uvod Na Direktoratu za javno zdravje (DJZ) Ministrstva za zdravje so nedavno izrazili namero, da na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ) okrepijo dejavnost ocen tveganja okoljskih dejavnikov za zdravje ljudi z namenom, da se izboljša raven ocen tveganja in predlaga z dokazi podprte ukrepe za zmanjševanje tveganja. Namero (DJZ) pozdravljamo, saj je področje okolja in zdravja na IVZ že vrsto let precej podhranjeno, medtem ko Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je kar četrtina bolezni v razvitem svetu posledica okoljskih dejavnikov, pri tem pa se le tri odstotke sredstev nameni primarni preventivi (1). Okoljski dejavniki lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi, posebej še ranljivih skupin, kot so nosečnice in otroci, zato jih je treba čimprej prepoznati in ovrednotiti njihovo tveganje za zdravje, da bi lahko predlagali ustrezne ukrepe za zmanjševanje tveganja. Ocena tveganja je multidisciplinarna dejavnost, pri kateri je pogosto potrebna dostopnost podatkov, ki niso v pristojnosti zdravstvenega resorja, zato je za učinkovito izvedbo potrebno pravočasno in dobro medinstitucijsko in medresorsko sodelovanje. Poleg že obstoječih nevarnih dejavnikov se pojavljajo novi, kot so npr. klimatske spremembe, nanomateriali in težko obvladljive količine odpadkov, ki jih je potrebno kvalitativno in kvantitativno ovrednotiti. Uvajajo se nove metode, npr. za ovrednotenje mešanic kemikalij in ovrednotenje vpliva nizkih odmerkov kemijskih povzročiteljev hormonskih motenj; vse bolj se uveljavljata biomonitoring, to je ugotavljanje ravni kemijskih snovi v telesnih tekočinah in tkivih in z razvojem genetike ugotavljanje razlik v občutljivosti za nastanek škodljivih učinkov. Ocena tveganja Ocena tveganja je proces, s katerim ocenimo verjetnost za nastanek škodljivih posledic na zdravje pri znani oz. predvideni izpostavljenosti dejavnikom iz širšega in ožjega okolja. Dejavniki iz okolja so fizikalni, kemijski in mikrobiološki. Med fizikalne dejavnike sodijo vročina, mraz, sevanja, hrup, svetloba, prepih. Kemijski dejavniki so naravne in umetne kemikalije v različnih segmentih okolja (npr. v zraku, tleh, vodah, hišnem prahu), v pitni vodi, v živilih in v predmetih splošne rabe. Mikrobiološki dejavniki tveganja iz okolja so predvsem virusi, bakterije, plesni. Namen ocene tveganja je: preprečevanje in zmanjševanje akutnih in kroničnih bolezni ter poškodb, ki lahko nastanejo kot posledica izpostavljenosti fizikalnim, kemijskim in biološkim dejavnikom; zagotavljanje varnega bivanja v okolju; Zdr avstvo zagotavljanje varne uporabe vode, živil, predmetov splošne rabe. Tveganje je funkcija ocene nevarnosti in ocene izpostavljenosti. Nevarnost je inherentna danost dejavnika, da povzroči škodljivi učinek. Pri oceni nevarnosti se ugotovi vrsta in velikost škodljivega učinka v odvisnosti od načina stika s škodljivim dejavnikom oz. potjo vnosa ter odmerkom škodljivega dejavnika. Nevarnost je poleg lastnosti dejavnika, njegovega odmerka in poti vnosa oz. stika odvisna tudi od genetske občutljivosti, starosti, spola, poklica, prehranskih navad, razvad, bolezenskih stanj izpostavljenega bitja. Na podlagi rezultatov in vitro in in vivo laboratorijskih poskusov, kliničnih primerov in epidemioloških študij ter v zadnjem času tudi in silico podatkov se upoštevajoč negotovosti določi referenčne odmerke, to je odmerke, pri katerih ne bi smelo priti do škodljivih učinkov na zdravje. Pri oceni izpostavljenosti se ugotovi velikost odmerka in trajanje izpostavljenosti. Na izpostavljenost vplivajo vedenjski vzorci, način uporabe, bivanjske okoliščine ter obnašanje in usoda dejavnika v okolju. Če ocenjena izpostavljenost presega referenčne (varne) odmerke, je tveganje za zdravje nesprejemljivo in so potrebni ukrepi za zmanjševanje tveganja. Izkušnje Inštituta za varovanje zdravja Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) je aktivno udeležen v proučevanje vplivov okolja na zdravje že skoraj 90 let. Njegov predhodnik, Higienski zavod v Ljubljani, je sodeloval pri obsežnih akcijah asanacije okolja in pri higiensko-preventivnih delih ter dezinfekcijah in dezinsekcijah. Posebna pozornost je bila posvečena nadzoru kakovosti živil, njihovi proizvodnji in distribuciji, kontroli pitne vode, higienskim pogojem dela, kakor tudi higienskim pogojem stavbnih, rekreacijskih in drugih površin (2). Z ocenjevanjem tveganja dejavnikov iz okolja se danes na Inštitutu za varovanje zdravja RS ukvarjamo različni strokovnjaki. V preteklem desetletju smo sistematično razvijali ocene tveganja kemijskih in mikrobioloških dejavnikov, manj pa smo se posvečali fizikalnim dejavnikom. V zadnjih dveh letih se je slednje nekoliko izboljšalo, ker sta bila med dejavnosti umeščena vpliv hrupa in vpliv sončenja na zdravje ( Interdisciplinarna skupina za oceno tveganja kemijskih snovi Na IVZ smo začeli izvajati ocene tveganja kemijskih snovi v skladu z mednarodnimi smernicami (3, 4) leta 1999, ko je Ministrstvo za zdravje ustanovilo skupino za oceno tveganja kemikalij. Skupino je sestavljalo devet strokovnjakov z izkušnjami iz ocenjevanja Revija ISIS - Januar

26 Zdr avstvo tveganja oz. težnjami, da bi pridobili tovrstne izkušnje, in sicer s Centra za zastrupitve, Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo Medicinske fakultete v Ljubljani (MFLJ), Inštituta za sodno medicino MFLJ, Kemijskega inštituta, Urada Republike Slovenije za kemikalije, Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor in IVZ, ki je delo skupine tudi koordiniral. Skupina naj bi se do vstopa Slovenije v Evropsko unijo (EU), to je do leta 2004, usposobila za vse vidike ocenjevanja tveganja, tako za zdravje ljudi kot za okolje. Med izvajanjem svoje prve naloge, to je ocene tveganja sredstva za zatiranje plevelov, atrazina (5), je skupina naletela na kopico težav, kot so npr. razpršenost podatkov med različnimi institucijami, pomanjkljivo komunikacijo med temi institucijami, neobstoječi sistematični postopki za izmenjavo podatkov, odsotnost ustreznega modela za oceno usode in obnašanja kemikalij v lokalnem okolju ter hudo pomanjkanje človeških in denarnih virov. Na podlagi teh ugotovitev smo predlagali prednostne aktivnosti: zadostno izpopolnjevanje strokovnjakov, izboljšanje komunikacije med ustreznimi institucijami in sodelovanje z drugimi srednje- in vzhodnoevropskimi državami, pristopnicami v EU (6). Zaradi pomanjkanja virov (večina strokovnjakov je zaradi drugih zadolžitev v skupini sodelovala delno in občasno, nekateri pa celo brezplačno), organizacijskih težav, razlik v pogledih na nadaljnji razvoj skupine in njenih nalog je skupina postopoma prenehala delovati. Na IVZ smo se osredotočili na ocene tveganja za zdravje ljudi v skupini za toksikologijo, ki se je leta 2004 preoblikovala v oddelek za toksikologijo. Oddelek za toksikologijo Toksikološke ocene tveganja za zdravje ljudi, javnozdravstveni vidiki toksikovigilance, raziskovalna in pedagoška dejavnost so bile ključne dejavnosti oddelka za toksikologijo z namenom pospeševanja kemijske varnosti in preprečevanja akutnih in kroničnih zastrupitev. Procese toksikološke ocene tveganja smo izvajali v skladu z veljavnimi predpisi in mednarodno sprejetimi strokovnimi smernicami. V postopku spremljanja varnosti predmetov splošne rabe pred in po pojavu na tržišču smo izdelovali ocene tveganja materialov, namenjenih stiku z živili (7 10), igrač in kozmetike. Sodelovali smo tudi pri izdelavi ocen nevarnosti in tveganja za živila (11, 12) in pitno vodo (13). Aktivno smo bili udeleženi v sistemih hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF (i)), predmete splošne rabe (RAPEX (ii)) in nove psihoaktivne snovi (EWS EMCDDA (iii)). Predlagali smo enoten format za pripravo toksikoloških ocen tveganja v javnem zdravju ( 124&pi=5&_5_id=257&_5_PageIndex=0&_5_groupId=252&_5_ newscategory=&_5_action=shownewsfull&pl= ). V okviru toksikovigilančnih aktivnosti smo pripravljali preglede literature v zvezi s kemijskimi povzročitelji hormonskih motenj (i) RASFF - rapid alert system for food and feed (ii) RAPEX - rapid alert system for all dangerous consumer products (iii) EWS EMCDDA early warning system Euroepan monitoring centre for drugs and drug addiction (14 16), sodelovali smo pri razvoju nacionalnega programa biomonitoringa kemikalij (17) in analizirali trende bolnišničnih obravnav in klicev na CZ zaradi zastrupitev pri otrocih in mladostnikih v obdobju od 1999 do 2008 (18). V sodelovanju s Fitosanitarno upravo Republike Slovenije smo v nacionalnem postopku registracije sredstev za zaščito rastlin (kmetijskih pesticidov) izvajali toksikološke ocene nevarnosti in ocene tveganja za uporabnike, delavce in naključne opazovalce. Ocenjevali smo ustreznost informacij v navodilih za uporabo sredstev za zaščito rastlin, predvsem z vidika toksikoloških lastnosti ter nasvetov za prvo in medicinsko pomoč (19). Od 2003 do 2010 smo ocenili preko 150 fitofarmacevtskih pripravkov za varstvo rastlin. Pregledovali in komentirali smo osnutke monografij, ki jih posamezne države članice EU pripravljajo za vključitev aktivnih snovi v prilogo 1 smernice 91/414/EGS. Redno smo se udeleževali sestankov strokovne skupine za oceno tveganja pesticidov (PRAPeR (iv)) pri Evropski agenciji za varno hrano. Aktivno smo sodelovali v delovni skupini za kmetijska vprašanja (pesticidi/pripravki za zaščito rastlin) pri pripravi regulative o dajanju sredstev za zaščito rastlin na trg in pri pripravi smernice dejavnosti EU za trajnostno rabo pesticidov (2009/127/ES). Na oddelku sta potekala dva raziskovalna projekta: Opredelitev odnosa med odmerkom in učinkom pri vnosu nizkih odmerkov atropina in skopolamina v živilih (20) in projekt OSIRIS Optimized strategies for risk assessment of industrial chemicals through integration of nontest and test information (21, 22). Sodelovali smo v dodiplomskih in podiplomskih pedagoških procesih tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Da bi pripomogli k boljšemu razumevanju širše javnosti o koristnih in škodljivih učinkih različnih kemikalij ter posledično k promociji kemijske varnosti, smo leta 2008 iz angleščine prevedli knjigo»paradoks strupa«priznanega britanskega toksikologa prof. Johna Timbrella (23). Sodelovali smo pri pripravi učnega gradiva za prodajalce in uporabnike sredstev za zaščito rastlin (24). Na naši spletni strani smo redno objavljali informacije o različnih vidikih kemijske varnosti ( Mp.aspx?ni=22). V skladu s pravilnikom o notranji organizaciji Inštituta za varovanje zdravja je bil oddelek za toksikologijo 1. novembra 2010 ukinjen brez analize oz. obrazložitve. Čeprav se nekatere dejavnosti še vedno izvajajo, je reorganizacija s premeščanjem strokovnjakov in posledično razpršitvijo odgovornosti povzročila zmedo in demoralizacijo, poslabšala komunikacijo, zavrla učinkovitost in upočasnila razvoj. Pogled v prihodnost Na podlagi pred nekaj meseci izražene namere DJZ, da okrepi področje ocen tveganja dejavnikov iz okolja, smo pripravili predlog programa Ocena tveganja dejavnikov iz okolja za obdobje (iv) PRAPeR Pesticide risk assessment peer review 26 Revija ISIS - Januar 2012

27 Zdr avstvo Namen programa je izboljšati raven in pravočasnost ocen tveganja dejavnikov iz okolja, predlagati z dokazi podprte predloge ukrepov za zmanjševanje tveganja in vzpostaviti mrežo strokovnjakov iz drugih zdravstvenih institucij (regionalnih zavodov za zdravstveno varstvo, zavodov za medicino dela, prometa in športa, centra za zastrupitve, raziskovalnih inštitutov ter uradov in inšpektoratov v sestavi Ministrstva za zdravje), kot tudi iz drugih resorjev, ki pokrivajo področja okolja, kmetijstva, gospodarstva, prometa, šolstva in visokega šolstva, dela, iz njihovih uradov in agencij, iz raziskovalnih inštitutov in ne nazadnje nevladnih organizacij. Vsebina programa Za izvedbo programa predlagamo naslednje aktivnosti: 1. Identifikacijo institucij, ki v Sloveniji že izvajajo ocene tveganja dejavnikov iz okolja. 2. Pregled stanja izvedbe ocen tveganja. 3. Analizo metodoloških pristopov in ugotavljanje odstopanj od mednarodnih strokovnih smernic. 4. Poenotenje pristopov v skladu z mednarodnimi smernicami. 5. Razvoj algoritma komuniciranja med identificiranimi institucijami. 6. Razvoj algoritmov za sistematično souporabo in izmenjavo podatkov. 7. Opredelitev nacionalnih prioritet za izvedbo ocen tveganj, temelječih na: kvalitativni in kvantitativni oceni nevarnosti, oceni izpostavljenosti, narejeni bodisi z uporabo obstoječih podatkov spremljanja stanja v segmentih okolja, pitni vodi, živilih in predmetih splošne rabe, bodisi z uporabo podatkov biomonitoringa, bodisi s pomočjo okoljskega oz. integralnega modeliranja; velikosti izpostavljene populacije; ranljivosti izpostavljene populacije. 8. Izvedbo prioritetnih ocen, da bi lahko predlagali ustrezne ukrepe za zmanjševanje tveganja in hkrati testirali učinkovitost vzpostavljenih komunikacijskih poti. 9. Razvoj protokolov za hitro odzivanje v primerih okoljskih nesreč in bioterorizma. 10. Načrtovanje in izvedbo ustreznih raziskovalnih projektov. 11. Spremljanje razvoja procesov ocen tveganja in uvajanje novih metodologij. 12. Zagotavljanje stalnega strokovnega izobraževanja za vzdrževanje strokovnosti obstoječih in izgradnjo novih strokovnjakov. 13. Sodelovanje z mednarodnimi mrežami strokovnjakov na ravni EU in SZO. 14. Posredovanje informacij javnostim. 15. Sodelovanje v pedagoških procesih. Predvidene ovire 1. Človeški viri: Na podlagi preteklih izkušenj menimo, da je program mogoče izvesti v obdobju od 2012 do 2015 ob sodelovanju najmanj 12 polno zaposlenih strokovnjakov z različnih področij: biokemije, biologije, fizike, kemije, matematike, medicine, meteorologije, mikrobiologije, okoljske kemije, sanitarnega inženirstva, stomatologije, veterine, živilske tehnologije, in enega polno zaposlenega administrativnega tehnika. Pomanjkanje ustreznih kadrov in razpršenost kadrov predstavljata hudo oviro izvajanju nalog in usklajevanju dela. Pomembno je, da strokovnjaki opravljajo svojemu znanju in izkušnjam primerne naloge, ne pa, da se npr. zdravnik ukvarja s predvidevanjem usode kemikalije v okolju, kemik presoja zdravstvene trditve ipd. Premeščanje kadrov v program ocene tveganja zaradi opuščanja določenih dejavnosti se je izkazalo kot neučinkovito in frustrirajoče za vse udeležene. Strokovnjaki, nad katerimi visi grožnja izgube zaposlitve, so sicer pripravljeni sprejeti izziv»prekvalifikacije«, vendar gre tu za zunanji motiv, ki se je v preteklosti izkazal kot nezadosten. Zato je smiselno zagotoviti zadostno število notranje motiviranega kadra, ki izvaja svoji usposobljenosti primerne naloge, omogočiti ustrezno nagrajevanje in napredovanje, zagotoviti redno strokovno izpopolnjevanje, zmanjšati nepotrebne administrativne naloge, ki ovirajo strokovno delo, in opustiti postavljanje premikajočih se in stalno spreminjajočih se ciljev ter opustiti permanentno reorganizacijo. 2. Orodja za delo: Za izvedbo ocen tveganja so potrebni dostop do strokovne literature, do baz podatkov in primerna računalniška orodja. Ocene izpostavljenosti npr. se da izračunati ročno, vendar je to lahko zelo zamudno, medtem ko je pri kompleksnejših matematičnih modelih brez računalniških orodij skrajno zmanjšana možnost izvedbe. Za nekatere ocene izpostavljenosti je zato nujna pridobitev in uporaba računalniških modelov. 3. Izmenjava podatkov: Na podlagi dosedanjih izkušenj predstavlja vzpostavitev sistematične souporabe in izmenjave podatkov precejšen izziv. Izmenjava podatkov pogosto poteka na osnovi osebnih poznanstev oz. ne poteka zaradi strahov, utemeljenih ali neutemeljenih občutkov ogroženosti, osebnih zamer, drobnjakarstva. Brez določenih podatkov, ki niso v pristojnosti zdravstvenega resorja, je nemogoče izvesti določene korake v procesu ocene tveganja. Za izboljšanje stanja bo potrebno dvigniti raven zavedanja o pomembnosti sodelovanja in morda zadevo celo pravno urediti. 4. Sodelovanje strokovnjakov iz drugih institucij in resorjev: V skladu z izkušnjami je verjetno, da strokovnjaki iz drugih zavodov/resorjev ne bodo mogli sodelovati zaradi preobremenjenosti oz. ne bodo hoteli sodelovati, če se bo pričakovalo, da bo sodelovanje potekalo na dobrodelni osnovi. Slabo sodelovanje ali celo nesodelovanje je zelo verjetno, v kolikor ne bo zagotovljeno ustrezno plačilo za delo sodelujočih, zato je potrebno za te strokovnjake zagotoviti ustrezna denarna sredstva. Revija ISIS - Januar

28 Zdr avstvo Zaključek Nezdravo okolje lahko pomembno prispeva k povečani obolevnosti, po ocenah SZO tudi do 25 odstotkov. Zato je preprečevanje oz. zmanjševanje škodljivih vplivov okolja na zdravje ena od temeljnih dejavnosti javnega zdravja, s katero se na IVZ ukvarjamo že skoraj 90 let. Vendar naj predlogi za zmanjševanje oz. preprečevanje škodljivih vplivov okolja na zdravje temeljijo na pravočasnih z dokazi podrtih ocenah tveganja, ki so narejene v skladu z mednarodno sprejetimi strokovnimi smernicami. Zaradi širine področja je nujen multidisciplinaren pristop in podpora drugih ustreznih resorjev. Opisali smo štiriletni program ocene tveganja dejavnikov iz okolja, ki načrtuje tudi vzpostavitev mreže strokovnjakov iz drugih institucij in resorjev, da bi tako učinkoviteje analizirali okoljska tveganja za zdravje ljudi ter prispevali k varnejšemu bivanju v okolju. Literatura: 1. Vračko P. 1. Nacionalno srečanje okolje in zdravje ter 1. Zasedanje evropske delovne skupine za okolje in zdravje. enboz, oktober [Dosegljivo na 2. Zupanič Slavec Z: Razvoj javnega zdravstva na Slovenskem med prvo in drugo svetovno vojno in njegov utemeljitelj dr. Ivo Pirc ( ). Inštitut za varovanje zdravja RS, Ljubljana, International Programme on Chemical Safety. Principles for the assessment of risk to human health from exposure to chemicals. Environmental Health Criteria 210. World Health Organization, Geneva, European Commission. Technical guidance document in support of Commission Directive 93/67/EEC on risk assessment for new notified substances and commission regulation (EC) No 1488/94 on risk assessment for existing substances. 5. Perharič L, Černe K, Družina B, Fajfar S, Jeram S, Kolar B, Koželj G, Pavlič M, Vračko M. Poročilo o ovrednotenju tveganja za atrazin na ozemlju Republike Slovenije: dodatna obrazložitev k pogajalskim izhodiščem za prost pretok blaga. Ministrstvo za zdravje. Urad RS za kemikalije, Ljubljana, Černe K, Perharič L, Budihna M, Macarol - Hiti M, Ciraj M. Development of the risk assessment procedure in Slovenia. Book of abstracts of CROTOX Zagreb: Croatian Toxicological Society, 2000, Perharic L, Golja V, Gabrijelcic-Blenkus M, Seljak M, Barlow S. Occurrence of nitrosamines in rubber baby teats in Slovenia. Toxicol Lett 2003; 144(suppl 1): S Perharič L, Zoric A, Golja V, Dekleva N. Semicarbazide in baby foods in Slovenia. V Zidar P in sod (Ur) Book of Abstracts of 9th International Conference on Life Sciences of Slovenia Life Sciences 2004 & 1st International Congress on Toxicology in Slovenia with Workshops. Slovenian Society of Toxicology, Ljubljana, 2004; Perharic L, Golja V, Zoric A, Luci M. Primary aromatic amines in kitchen utensils in Slovenia. Toxicol Lett 2006; 164 (suppl 1): S Perharic L., Krek B., Golja V., Zoric A., Luci M. Toxicological risk assessment of food contact materials in Slovenia. 4th International Symposium on Food Packaging: Scientific Developments supporting Safety and Quality, Prague, Czcech Republic, programme & abstracts. [S.l.]: ILSI 2008: Perharič L, Koželj G, Zidarič M, Mehikić D. Risk assessment of buckwheat flour contaminated with Datura stramonium alkaloids. V Zidar P in sod (Ur) Book of Abstracts of 9th International Conference on Life Sciences of Slovenia Life Sciences 2004 & 1st International Congress on Toxicology in Slovenia with Workshops. Slovenian Society of Toxicology, Ljubljana, 2004; Perharic L. Mass tropane alkaloid poisoning due to buckwheat flour contamination. J Toxicol Clin Toxicol 2005; 43(5): Fatur T, Perharič L, Hočevar-Grom A. Genotoksičnost pesticidov, vključenih v spremljanje stanja pitne vode v Sloveniji. Zdrav Vars 2006; 45(4): Perharič L. Povzročitelji endokrinih motenj V Trdan S (Ur) 6. Slovenski simpozij o varstvu rastlin. Društvo za varstvo rastlin. Ljubljana, 2003; Perharič L, Družina B. PCB-ji kot povzročitelji endokrinih motenj. Kem šoli 2007; 19(2): Perharič L. Motnje hormonskega ravnovesja in kemične snovi v predmetih splošne rabe. V Zaletel - Kragelj L (Ur). Cvahtetovi dnevi javnega zdravja. Medicinska fakulteta, Ljubljana, 2007; Perharic L, Vracko P. Development of national human biomonitoring programme in Slovenia. Int J Hyg Environ Hlth 2011 (v tisku). 18. Perharic L, Rok - Simon M, Jamsek M, Grenc D, Krek M. Trends in hospitalisation due to poisoning and in telephone enquiries to the Poison control centre involving Slovenian children and young people. Clin Toxicol 2010; 48 (3): Perharic L, Jeram S, Fatur T, Tavcar M, Frantar B. Plant protection products first aid and decontamination instructions and their accordance with current international guidelines.toxicol 2007; 240(3): Perharič L, Zidarič M, Stanovnik L. Determining toxicological parameters of atropine/scopolamine mixture as food contaminant. Basic Clin Pharmacol Toxicol 2010; 107, (Suppl 1): Lessigiarska I, Worth AP, Sokull-Klüttgen B, Jeram S, Dearden JC, Netzeva Ti, Cronin MT. QSAR investigation of a large data set for fish, algae and daphnia toxicity. SAR QSAR Environ Res 2004; 15: Jeram S, Riego Sintes JM, Halder ME, Baraibar Fentanes J, Sokull-Klüttgen B, Hutchinson TH. A strategy to reduce the use of fish in acute ecotoxicity testing of new chemical substances notified in the European Union. Regul Toxicol Pharmacol 2005; 42, Timbrell J. Paradoks strupa kemikalije kot prijatelji in sovražniki. Inštitut za varovanje zdravja RS, Ljubljana, Blažič M, Bolčič Tavčar M, Bukovec P, Drofenik J, Fatur T, Jukić L, Koprivnikar - Bobek M, Lešnik M, Malovrh M, Šarc L, Vranac S, Geest van der B, Gorenc Volk N. Gradivo za usposabljanje prodajalcev fitofarmacevtskih sredstev in izvajalcev varstva rastlin. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, Redna letna jesenska skupščina Sveta zobozdravnikov EU (CED) Matjaž Rode, Gordan Čok Po ustaljenem redu so se delegati držav članic EU v Svetu evropskih zobozdravnikov (CED) 18. in 19. novembra sestali na jesenski generalni skupščini, ki je vedno v Bruslju. Skupščina je glavno telo odločanja v CED. Vsaka država ima po dva delegata. Pomembnost CED je vse večja, saj dobi v presojo in oceno skoraj vse dokumente, ki se nanašajo na zobozdravstvo v EU, ki jih pripravlja Komisija in o njih razpravljajo v Evropskem parlamentu in Svetu EU. V četrtek zvečer je bila svečana seja ob 50-letnici CED, saj so bile zasnove CED zastavljene že tako dolgo nazaj. Svečani govorniki so med drugim poudarjali, da so že v tistih časih udeleženci pripravljali dokumente o medsebojnem priznavanju diplom in dodiplomskega študija! 28 Revija ISIS - Januar 2012

29 Zdr avstvo Petkov celodnevni, zelo napolnjen program je imel na seznamu veliko točk. Naj opiševa nekaj najbolj zanimivih. V uvodnem nagovoru je predsednik CED dr. Wolfgang Doneus med drugim povedal, da je obiskal strokovno srečanje, ki ga je oktobra v Ljubljani pripravil Odbor za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, in tudi poročal, da so udeleženci in gostje iz Hrvaške, Makedonije in Bosne in Hercegovine govorili med drugim tudi o hiperprodukciji diplomantov stomatologije, o posledični nezaposlenosti in paradoksu odpiranja še novih državnih in zasebnih stomatoloških fakultet v teh državah bivše Jugoslavije (izjema je Slovenija). Pričakovati je povečan pritisk zobozdravnic in zobozdravnikov iz teh držav predvsem na Slovenijo, ki jim služi kot odskočna deska za odhod v druge države EU. Slovenska delegata sta se tudi dogovorila z bolgarskimi kolegi, kako lahko skupaj odpravljamo nekatere nejasnosti pri dokazovanju mesta študija in izvora diplom pri kolegih iz Makedonije. Bolgari so to že uredili s kolegi iz Italije in Avstrije. Direktiva 2005/36/EC, ki govori o profesionalnih kvalifikacijah, je v končni fazi revizije. V decembru 2011 naj bi Komisija pripravila dokončni predlog za sprejem in v tem mesecu naj bi bila nova direktiva tudi sprejeta. Združenje reguliranih poklicev v EU, med katere sodijo tudi zobozdravniki, je ob tem pripravilo skupno priporočilo ob tej novi direktivi, v katerem opozarja, da mora biti avtomatično priznavanje diplom skrbno kontrolirano in naj se na tak način priznajo samo tistim, ki so med študijem izpolnili minimalne zahteve o trajanju in vsebini študija. Direktiva o varnosti pacientov je v končnih postopkih odločanja. Varnost pacientov, in to predvsem tistih, ki se zdravijo v drugih državah EU, je pomemben politični projekt EU, Komisija pripravlja in še dopolnjuje osnutek direktive. CED je bil zaprošen za pripravo svojih predlogov resolucije o varnosti pacientov, ki bo Komisiji služila pri pripravi direktive. Pričakovati je, da bo direktiva pričela veljati v letu Glavne misli pripravljene direktive, ki so zanimive tudi za zobozdravnike: zobozdravniki morajo pri svojem poklicnem delu narediti vse, da zagotovijo varno in strokovno delo, pa čeprav je povsem jasno, da je mnogo posegov lahko rizičnih! Osnovno pravilo, kako doseči varnost zobozdravnikovega dela, je visoka kakovost in poznavanje načel dobre klinične prakse ter seveda upoštevanje strokovnih izhodišč. Že v maju 2012 naj bi Evropski parlament pričel razpravo o načinih priprave standardov in priporočil dobre klinične prakse v medicini in tudi stomatologiji. Skupščina CED je zato tudi letos soglasno ponovno potrdila sklep, ki predlaga resornim politikom v posameznih državah EU, da naredijo vse, kar je v njihovi pristojnosti, da omogočijo zobozdravnikom delati po načelih dobre klinične prakse in v skladu z novimi spoznanji o vzrokih za nastanek zobnih in ustnih bolezni, saj ti samo tako lahko učinkovito zagotovijo varnost pacientov. Zobozdravnik namreč sploh ne bi smel delati v okoliščinah, ki onemogočajo tako delo!! Velik uspeh stroke je bilo sprejetje Direktive o uporabi sredstev za beljenje zob. Dokument, ki je stopil v veljavo v novembru 2011, nedvoumno določa, da lahko preparate za beljenje zob aplicira le zobozdravnik. Tako se je končalo več let dolgo prepričevanje in dokazovanje, kako nevarna so lahko ta sredstva v nekvalificiranih rokah. Tudi slovenski zobozdravniki morajo biti pozorni na razne informacije o zlorabi teh sredstev in to javljati na Zdravniško zbornico Slovenije ali neposredno na Ministrstvo za zdravje RS, ki je zadolženo, da ustrezno ukrepa. Direktiva o zdravniških pripomočkih je še ena od številnih direktiv, ki jih morajo poznati evropski zobozdravniki. Pričakuje se, da bo končni predlog pripravljen v aprilu Ena glavnih zahtev te direktive bo natančna sledljivost vseh materialov, ki se vnašajo v človeško telo, poznan bo moral biti izvor materialov, sestava in proizvajalec, saj na tem področju kar mrgoli zlorab. Tako bodo morali vsi stomatoprotetični izdelki imeti vse podatke o uporabljenih sestavinah, prav tako pa tudi drugi materiali in aparature, ki se uporabljajo v zobozdravniški ordinaciji. Navzoči so bili seznanjeni tudi o projektu e-zdravje, ki je eden od prioritetnih v EU. Računa se, da bo plan pripravljen v novembru Velik podvig bo pri tem priprava enotnih kod za posamezne storitve in njihov natančen opis. Uporaba dentalnih amalgamov in še bolj prepoved njihove uporabe je»zvezda stalnica«mnogih odborov pri Evropski komisiji že več let. CED je pripravil na zahtevo Komisije nov dokument, ki ga je skupščina na tem zasedanju potrdila. Dokument od zobozdravnikov zahteva odgovorno delo z dentalnimi amalgami. Zaradi pomembnosti nekaterih ugotovitev bo objavljen v celoti kot dodatek temu poročilu. Delegati so sprejeli tudi priporočila o preprečevanju širjenja infekcij v zobozdravniški ordinaciji. Za slovenske zobozdravnice in zobozdravnike je pomembna informacija, da v večini držav EU nimajo zakonsko določenega nadzora kakovosti vode v zobozdravniških stolih, ampak se držijo načela, da kakovost vode, ki prihaja iz zobozdravniškega stola, ne sme biti slabša od tiste, ki prihaja vanj. Za to je sicer odgovoren vsak posameznik, nima pa zakonske obveze rednega spremljanja. Pogovori in poročila o stanju zobozdravstva v posameznih državah EU so vedno zanimivi. Iz vseh poročil in iz razprave je bilo slišati, da mora stroka neprestano in trmasto opozarjati politiko na pomen dela v skladu z načeli dobre klinične prakse, rezultati pa so po posameznih državah zelo različni. V Franciji naj bi bile kmalu iz obveznega zavarovanja izključene skoraj vse zobozdravstvene storitve, odstotni deleži zavarovalniškega denarja, ki je namenjen zobozdravstvu, se v Poljski in Češki vztrajno zmanjšujejo. O takih trendih so poročali tudi delegati iz drugih držav EU. Bitka za ohranitev možnosti delati v skladu z načeli dobre klinične prakse, ki so jih usta politikov polna, bo zato še dolga. Revija ISIS - Januar

30 Zdr avstvo Odgovorno delo v zobozdravniški ordinaciji Dokument je bil sprejet na generalni skupščini CED, 18. novembra V želji, da bi ob uporabi dentalnih amalgamov kar se le da omejili škodljivi vpliv na okolje, si bodo zobozdravniki prizadevali, da: uporabljajo amalgam separatorje v skladu z ISO-standardi in jih tudi redno in ustrezno servisirajo, uporabljajo samo kapsulirane amalgame, v popolnosti upoštevajo odredbe v Direktivi 2008/98/EC EU-parlamenta in Sveta iz 19. novembra 2008 o ravnanju z odpadki, zagotovijo ustrezno shranjevanje ostankov dentalnih amalgamov, zagotovijo odvoz amalgamskih odpadkov z za to delo usposobljenimi in licenciranimi podjetji, naredijo vse za varnost pacientov. Stališče o alternativnih materialih znanost trenutno še ni sposobna povsem izključiti vseh tveganj uporabe alternativnih materialov, ugotovitve o toksičnosti teh materialov še niso dokončne, stroka mora vztrajno zahtevati od proizvajalcev vse podatke o kemični sestavi teh materialov, niso še znani podatki o škodljivosti teh materialov za okolje. O splošnem starostnem upadu in diagnostičnih procesih Zlata Remškar V tednu dni so se v dveh bolnišničnih sobah zvrstili trije bolniki oziroma bolnice, ki jim je bila skupna starost nad osemdeset let, ugotovljene kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno popuščanje in kronični bronhitis, znaki splošnega telesnega in kognitivnega upada z že nekaj mesecev trajajočo vezanostjo na posteljo in v osnovnih aktivnostih odvisnostjo od tuje pomoči ter diagnoza suma na primarni ali sekundarni rak pljuč. Dva od treh bolnikov sta bila domsko oskrbovana, enega so oskrbovali svojci. Pri vseh treh bolnikih je okolje zaznalo dodatno poslabšanje njihovega zdravstvenega stanja, kar je sprožilo ambulantne preglede bolnikov. Obsegali so tudi rentgensko slikanje prsnih organov, ki je pri vseh treh odkrilo spremembe v pljučih, sumljive za primarni ali sekundarni ekspanzivni proces v pljučih. Pri vseh treh je torej diagnoza, s katero so bili napoteni v bolnišnico, slonela na odčitku rentgenskega slikanja prsnih organov. Po sprejemu v bolnišnico se je pri vseh treh bolnikih podvomilo v smiselnost njihove napotitve v podrobnejšo diagnostično obravnavo. Ugotovljeno je bilo namreč, da je bila že samo na osnovi rentgensko opazovanih sprememb verjetnost obstoječe malignomske prizadetosti pljuč zelo visoka ter druge diferencialnodiagnostične možnosti pljučnih sprememb znatno manj verjetne. Obstajala je dilema, ali pri bolnikih sprožiti ustaljene diagnostične postopke za citohistološko potrditev malignomske prizadetosti pljuč. Bo podrobnejši opredelitvi verjetne malignomske bolezni sledilo zdravljenje? Katero? Ali izpolnjujejo kriterij primernega»performansa«, ki je predpogoj za uvedbo specifičnega onkološkega zdravljenja? Bomo s podrobnejšo opredelitvijo bolezni lahko izboljšali kakovost njihovega preostalega življenja in ga podaljšali? Nobeden od obravnavanih treh bolnikov ni bil socialno zapuščen. Za vse tri so se takoj po sprejemu v bolnišnico zanimali svojci. Pričakovanja svojcev so bila ambivalentna. Ali ima njihov svojec res tako resno diagnozo? Kaj se bo dalo narediti? Ko so bili vprašani, kako vidijo psihofizično stanje svojcev, so ga ocenili za nekoliko boljše kot njihovi zdravniki. Ko pa se jih je vprašalo o stališču do agresivnejših diagnostičnih obravnav, so menili, da naj o tem presodijo zdravniki. Sicer pa bi si vendarle želeli izboljšati bolezensko prizadetost bolnikov oziroma da bi se jih zdravilo. Kako razumeti pričakovanja svojcev glede pristopa k zdravljenju in upanja za izboljšanje zdravstvenega stanja pri pretežno ležečih, od tuje pomoči odvisnih, starostno upadlih bolnikih? Izkazalo se je, da so v vseh treh primerih imeli pomembno vlogo pri gledanju svojcev na problematiko bolezni bolnikov napotni zdravniki, ki so po prejetem odčitku sprememb na pljučih priporočili diagnostični postopek z napotitvijo bolnikov v bolnišnično obravnavo, ki so ga utemeljili, kot so povedali svojci, z izključitvijo drugih, morda ozdravljivih bolezni pljuč. Ko so bili nato še napotni zdravniki vprašani za njihova pričakovanja glede nadaljnje obravnave teh bolnikov, so nam obrazložili, da so bolnike napotili v bolnišnico zaradi pričakovanj svojcev, ki so menili, da je nekaj vendarle treba narediti in da ne moreš nekoga kar tako, brez pregledov, odpisati. Obe utemeljitvi seveda lahko razumemo. Manj razumljivi pa postaneta, če ju pogledamo z vidika končnosti človeškega 30 Revija ISIS - Januar 2012

31 Zdr avstvo bivanja in vsem nam usojene smrti, ki se ji ne moremo izogniti. Starostni upad bolnikov je bil zelo očiten in niso tožili zaradi bolečin ali dušenja, ki bi zahtevali takojšnjo uvedbo primernega lajšanja stanja bolnikom. Pri nobenem od opisanih treh bolnikov se v bolnišnici, kjer so sicer ležali nekaj dni, ni pristopilo k poglobitvi diagnostičnega postopka. Splošno telesno stanje bolnikov je bilo ocenjeno kot preslabo, da bi bilo pri njih možno specifično onkološko zdravljenje, ter korist diagnostičnih postopkov premajhna. Odpuščeni so bili v svoja okolja, iz katerih so prišli. Zakaj pravzaprav razpravljam o teh bolnikih? Nedvomno zato, ker je šlo za kar tri take bolnike na šestih posteljah v enem tednu ter ker podobni primeri v bolnišnicah niso redki. Ob primerih razmišljam, da zdravniški poklic pač zahteva sposobnost odločanja in sprejemanja odgovornosti za odločitve. Res je, da je bolnišničnim zdravnikom morda pri tem nekoliko lažje kot ambulantnim zdravnikom, ker se lahko naslonijo na mnenja kolegov. Toda dokončna odločitev o ravnanju in odgovornost za odločitve tudi v bolnišnici pade na koncu na ramena posameznika oziroma specialista, ki bolnika neposredno obravnava. Nedvomno je odločitev za opustitev obravnavanja nekega bolnika zelo odgovorna in težka odločitev! Bi se lahko v podobnih primerih že ambulantni zdravniki odločili o konservativnem pristopu k takim bolnikom? Morda bi bilo takšno njihovo ravnanje celo moralno etično sprejemljivejše. Kazalo bi na celostno obravnavanje bolnikov, za katerim težimo. Rentgenska ugotovitev verjetne malignomske prizadetosti pljuč bi se torej lahko pri teh bolnikih že ambulantno umestila v splošno stanje teh bolnikov in jim prihranila prevoz v bolnišnico in nekajdnevno hospitalizacijo, s katero niso ničesar pridobili. Quo-usque tandem!? Miha Debevec V avgustovski številki Izide je objavil M. Kordaš zanimiv, diplomatsko utemeljen predlog ZZS. V njem se zavzema za to, da bi tudi zdravniki pri nas v izjemnih primerih smeli uporabljati metode komplementarne medicine, ker bi bilo to za bolnike manj pogubno, kot če to izvajajo nezdravniki. Pred leti sem tudi sam pisal o problemih zdravilstva in našem odnosu do njega ter opozarjal na pomanjkljivo zaščito bolnikov: Isis 1997; 6(4): 27 9 Homeopatija in medicina; 1997; 6(11): 30 1 Drugačna medicina in zaščita bolnika pred njo; 1998;7(6): 60 3 Zdravniki, zdravilstvo in komisija za medicinsko etiko; 1998; 7(10): 66 7 Kako črn hudič je zdravilstvo; 1999; 8(10): 98 Bolniški duhovnik v pomoč bolniku in zdravniku; 2001; 10(5): 121 Zgodba o megaminu in raku. Počutil sem se kot petelin, ki je prezgodaj naznanil jutro. Zato sem raje s pisanjem prenehal in čakam, kdaj in kako se bo spremenil odnos slovenske medicine do vsega tistega, kar (še) ni»znanstveno utemeljeno in strokovno sprejeto«. M. Kordaš v svojem Predlogu ZZS navaja, da si»ni znal predstavljati zdravnika, ki bi mogel skladno s svojo vestjo uporabljati homeopatsko zdravljenje«. Pred leti sem poslušal v Ljubljani predavanje avstrijskega zdravnika practicusa s Koroške, ki uporablja tudi homeopatijo. Povsem odkrito je povedal, da v primeru, ko pride k njemu bolnik z znaki akutnega vnetja žrela sredi tedna, mu predpiše homeopatsko zdravilo in ga naroči čez dan ali dva na kontrolni pregled. Če pa se to isto zgodi na petek, mu za vsak primer predpiše antibiotik. Mislim, da je tako ravnanje»v skladu s svojo vestjo«, saj v praksi ni mogoče v prav vsakem primeru izvesti potrebnih preiskav za razlikovanje bakterijske okužbe od virusne in»v skladu z vestjo«uporabiti antibiotik ali pa ne. Zdi se mi brezplodno čakati na»ustrezne dokaze o uspešnosti homeopatije«in ustrahovati zdravnike, ki se drznejo poskusiti tudi kaj drugega kot trenutno uči naša medicina, še zlasti, ker države okoli nas to tolerirajo, in mačke, ne glede na njihovo barvo, uspešno lovijo miši (prosto po Deng Siao Pingu). Naj navedem doživljaj iz svoje izkušnje. Študij sem končal decembra Ob porodu tretjega otroka avgusta 1972 mi je po rojstvu otroka ob zadržani placenti porodničar, pokojni prim. Cindro, dejal:»kolega, sedaj bom naredil nekaj, za kar bi vi padli pri izpitu«. Ovil si je popkovnico okoli zapestja in potegnil placento ven, kar je bilo v času mojega študija vitium artis, saj je bil takrat zapovedan kot edini»strokovno utemeljen«credejev iztis, ker naj bi vlek popkovnice povzročil krč maternice in onemogočil ločitev placente. Kot mi je še pojasnil, so opazovali srno, ki v takem primeru zaplete popkovnico v grmovje in se z vlekom vstran reši placente. Torej: če bi bili dosledni, bi morali v zakonu natančno določiti»znanstveno utemeljeno in trenutno strokovno sprejeto«! Od antike dalje veljata za zdravnike dve zahtevi, ki bi morali biti nad vsako tekočo zakonodajo: Primum nil nocere! in pa Salus aegroti medico suprema lex esto! Latinska beseda salus lahko pomeni zdravje, dobro počutje, rešitev, blaginjo. Če sem prav informiran, zdravnica, ki ji je zbornično razsodišče izreklo javni opomin, ni prekršila teh dveh zahtev. Tožilec pa jo je preganjal, ker to od njega zahteva trenutna zakonodaja. Sedanji generalni tožilec RS Zvonko Fišer je javno obžaloval vse svoje napake, tudi to, da je preganjal ljudi zaradi prižiganja sveč na»takrat nedovoljenem«mestu. Če bo sprejet Predlog ZZS M. Kordaša, prepričan sem, da se bo to prej ali slej moralo zgoditi, bo moral tudi zbornični tožilec storiti tako?! Revija ISIS - Januar

32 Zdr avstvo»izjem«, kot jih imenuje M. Kordaš, nikakor ni malo niti pri nas niti v državah, ki so to priznale in uredile s predpisi. Pri tem ni pomembno, ali so to storile iz oportunizma ali zaradi spoznanja, da medicina nikoli ne bo mogla izpolniti vseh pričakovanj bolnikov in njihovih svojcev in da včasih zdravilstvo pomaga tudi v primerih, ko medicina tega ne zmore, čeprav si (še) ne znamo razložiti, kako in zakaj. Ta pomoč marsikdaj nima vpliva na samo bolezen, ampak samo na lažje prenašanje različnih težav, ki jih bolezen povzroča. Vedno skupaj z bolniki navajam tudi njihove svojce, saj so po mojih izkušnjah z onkološkimi bolniki svojci mnogo bolj»zaslužni«za uporabo zdravilstva kot sami bolniki. Naj navedem problem kancerofobije, s katerim se v zadnjih letih pogosteje srečujem. Za pristaše uradne medicine je zadeva najbrž enostavna: naj opravijo onkologi vse potrebne preiskave in, če so te negativne, potrebuje bolnik kvečjemu še psihiatra. Dejansko pa s tem bolniku dosti ne pomagamo: 1. ker raka marsikdaj z vsemi možnimi preiskavami ni mogoče zanesljivo»izključiti«; 2. ker imajo negativne preiskave omejen rok veljavnosti; 3. ker tudi kancerofob lahko dočaka raka; 4. ker napotitev k psihiatru takega bolnika prizadene in se največkrat temu raje odreče. Za ilustracijo navajam svojo izkušnjo. Pred več desetletji se je name obrnila gospa, ki je bila prepričana, da ji raste tumor v prsnem košu, ker ne more požirati in občasno izkašljuje krvavo. Ker ni bilo rentgensko ničesar sumljivega, sem predstavil dokumentacijo konziliju na Golniku in zaradi hemoptiz prosil za bronhoskopijo. Tam sem zvedel, da gospo že dobro poznajo kot kancerofoba, saj so jo zaradi njene anamneze že dvakrat bronhoskopirali. Ker je od takrat minilo že kar nekaj časa, so potem le opravili še tretjo bronhoskopijo, ki ni pokazala sprememb, sumljivih na tumor. Seveda gospe s tem nisem prepričal. Kakih deset let kasneje sem obseval njenega moža zaradi ironija inoperabilnega raka požiralnika z vraščanjem v sapnik. Previdno sem ga vprašal, kako je s soprogo.»povsem v redu,«mi je povedal. Da jo je pregledal zdravnik, menda otolog, in ji zagotovil, da jo bo pozdravil.»uspaval«da jo je z injekcijo in ko se je zbudila, ji je pokazal košček krvavega tkiva v steklenički, ki da ji ga je»potegnil«iz grla. Od takrat je povsem mirna in brez težav. Ta zdravnik je upošteval salus aegroti in ne salus medicinae. Kako pomembno je»verovanje v zdravilno moč«, to kar v medicini velja kot placebo, sem se prepričal v 60. letih, ko sem štiri leta deloval kot practicus na deželi. Tridesetletna mati treh majhnih, še predšolskih otrok je zbolela za sarkomom mehkih tkiv, ki je razsejal po kosteh. Zaradi hudih bolečin je potrebovala opijate v injekcijah. Bolnica je stanovala v samotni hiši na hribu, nekaj minut hoje od ceste. Med bližanjem do bolničinega doma sva patronažna sestra in jaz, ki sva izmenoma hodila dajat injekcije, lahko slišala skozi odprto okno stokanje zaradi»bolečin«. Takrat so časopisi poročali o»čudežnem zdravilu proti raku«, ki ga je v Sarajevu sestavil in prodajal pod imenom HTS za drag denar neki zobotehnik. Bolničin mož je odpotoval v Sarajevo in nabavil HTS. Bolnica je pričela jemati HTS in bolečine so popolnoma prenehale. Čez kaka dva ali tri tedne so se bolečine povrnile takoj potem, ko je v časopisu prebrala, da so avtorja HTS zaprli, ker je bilo njegovo»čudežno zdravilo«samo kombiniran prašek, sestavljen iz kofeina, kafre in še nekaterih podobnih sestavin. Danes sem prepričan, da je šlo bolj za skrb, kaj bo z njenimi otroki, kot za bolečine zaradi metastaz po kosteh, HTS pa je bil učinkovit samo toliko časa, dokler je verjela, da gre za zdravilo za raka. Moj kritični odnos do medicine in do zdravilstva, a obenem razumevanje tistih, ki se v stiski zatekajo k različnim metodam zdravilstva, je razviden iz objav v Izidi, Oknu, Vivi, Zdravju in nekaterih dnevnih časopisih. Predlog M. Kordaša podpiram, vendar ne samo zaradi razlogov, ki jih je navedel zanj, ampak tudi zato, ker sem prepričan, da naša medicina še zdaleč ni tako učinkovita, da bi se lahko zdravniki odrekli metodam CAM (Complementary and Alternative Medicine), ki jih že desetletja raziskujejo in uporabljajo v uglednih ustanovah pri zdravljenju raka, o čemer sem tudi že poročal (Onkologija 21. stoletja. Zdrav Vestn 2000; 69: ). Quo-usque tandem (koliko časa še) bo ZZS vztrajala pri predpisu, da sme zdravnik v javnem zdravstvu uporabljati samo to, kar je»znanstveno utemeljeno in strokovno sprejeto«, ne pa tudi metod CAM, čeprav je zanje usposobljen!? 32 Revija ISIS - Januar 2012

33 Kratek intervju: Jurij Gorjanc Marjan Kordaš Jurij Gorjanc je diplomiral leta 1996 na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Specializacijo iz splošne kirurgije je opravil leta Kot kirurg je do začetka leta 2011 delal v SB Slovenj Gradec. Istega leta je na Medicinski fakulteti v Ljubljani zaključil magisterij. Zdaj kot kirurg dela v bolnišnici usmiljenih bratov v avstrijskem Šentvidu ob Glini (St. Veit an der Glan). Spoznala sve se pravzaprav zato, ker ste me opozorili na mojo napako pri prevajanju. Ste se o zadevni problematiki morda pogovarjali s svojimi (avstrijskimi) koroškimi kolegi? V zvezi z akcijo avstrijskokoroške zdravniške zbornice sem res povprašal nekaj kolegov, ker me je zanimal njihov odnos do dogajanja v zdravstveni politiki. Večina zdravnikov od zbornice (upravičeno) pričakuje, da bo v situacijah spremenljive ekonomske in s tem povezane zdravstvene politike na njihovi strani. Še več, da se bodo lahko zdravniki v miru posvetili svojemu delu, zdravniška zbornica pa jim bo krila hrbet pred pritiski, ki so jim vse bolj izpostavljeni. Kdaj in zakaj (čemu) ste odšli delat na tuje? Je bilo ob tem razumno ali nerazumno mnogo birokracije? V Avstrijo sem odšel delat septembra Odločitev za to sem sprejel spomladi istega leta. Sicer dobro utečeno delo v slovenjgraški bolnišnici sem pustil konec leta 2010, ker nisem našel dovolj izzivov za nadaljevanje. Nisem imel možnosti, da bi uvedel kaj novega, ali vpliva, da bi kaj spremenil; pričakoval sem vsaj nekaj posluha pri nadrejenih in upravi. Ob tem se sprašujem, ali nimajo odgovorni včasih zvezanih rok zaradi neke politike, morda celo pritiskov»od zgoraj«. Delovno mesto sem Med operacijo z leve doc. dr. Eberl, inštrumentarka Wilma in intervjuvanec (foto: arhiv Jurija Gorjanca). Intervju vedno dojemal kot okolje, kjer moram rasti strokovno, do določene mere tudi osebnostno. Nekdo od kolegov mi je svetoval, naj bom tiho, hodim v službo, saj bom lahko celo manj delal in prejemal enako plačo. A to nekako ni moj slog. Po odhodu sem se v začetku leta 2011 posvetil zaključku magistrskih obveznosti na Medicinski fakulteti. Ob tem sem prejel nekaj mikavnih ponudb za delo, tudi v terciarnih ustanovah v Ljubljani, za kar sem hvaležen. Odločitev za Avstrijo je bila večplastna. Bolnišnico Usmiljenih bratov sem poznal že od prej, saj sem lahko pretekla leta v prostem času tam asistiral pri operacijah trebušne slinavke. Pri poznanstvu s tamkajšnjim osebjem mi je pomagal pokojni duhovnik krške škofije dr. Stanko Čegovnik. Bolnišnico sem spoznal kot ustanovo, kjer izvajajo vrhunske operacije. Poleg tega gre za ustanovo, kjer ima pomemben lastniški delež in s tem upravljalski vzvod krščanska redovna skupnost in je zato prisotna stalna skrb za dobre medsebojne odnose in etično držo. Ravno nekaj takega sem iskal. Kljub temu, da gre za tujino, mi avstrijsko okolje ni bilo nikoli tako tuje, kot bi mi bilo morda madžarsko ali kakšno drugo. Sedaj poleg delnega bivanja v Avstriji živim v Ljubljani, a izhajam iz slovenskega dela Koroške, kjer je neka minimalna povezanost preko meje vedno obstajala. Birokracije je bilo razumno mnogo. V bolnišnici Barmherzige Brüder sem se s predstojnikom oddelka dogovoril v 10 minutah. Dejal mi je, naj uredim papirje na Koroški zdravniški zbornici ter se mu zopet javim. Delno me je poznal iz prakse preteklih let, predložiti sem mu moral tudi izčrpen življenjepis s posegi, ki sem jih opravil. Dokumentacijo sem med zaključevanjem študija zbiral ekstenzivno; v najboljšem primeru, če bi se mi zelo mudilo, bi skupaj s čakanjem na uradne prevode verjetno zadoščala dva ali trije tedni. Na kratko opišite, prosim, bolnišnico Barmherzige Brüder (Usmiljeni bratje) ter oddelek, kjer trenutno delate. Bolnišnica je v Šentvidu ob Glini na avstrijskem Koroškem, ki leži 20 km severno od Celovca. Je v lasti reda usmiljenih bratov UB ( njihov ustanovitelj je sv. Janez od Boga ( Obenem smo učna bolnišnica Univerzitetnega kliničnega centra v Gradcu. Po značaju gre za javno, ne zasebno ustanovo. Njeno dejavnost tako v večinski meri financirajo zavarovalnice, pomembno mesto pa imajo tudi občine ter red UB. Red ima v Avstriji še sedem podobnih bolnišnic ter pet negovalnih ustanov in zavodov za bolnike s posebnimi potrebami, predvsem duševno prizadeto mladino. Našo bolnišnico vodi skupni direktor (»Gesamtleiter«) ekonomist v soglasju s priporočili lastnika. Pomagajo mu poslovni direktor (»Kaufmannsdirektor«) ekonomist, strokovni direktor (»Ärztlicher Direktor«) in glavna medicinska sestra bolnišnice (»Leitende Krankenschwester«). Poleg njih je v upravi bolnišnice le še nekaj administrativnih delavcev. Ponosni so, da so Revija ISIS - Januar

34 Intervju Med laparoskopsko ultrazvočno preiskavo trebušne slinavke z leve prim. mag. Lackner (radiolog), prof. dr. Tschmelitsch in intervjuvanec (foto: arhiv Jurija Gorjanca). bolnišnica z najnižjim deležem administrativnih delavcev glede na zaposlene medicinske delavce na avstrijskem Koroškem. V preteklosti je bolnišnica pridobila dva različna mednarodna certifikata kakovosti. Medicinski del ustanove sestavlja pet glavnih oddelkov (po velikosti si sledijo: interni, kirurški za abdominalno in splošno kirurgijo, ginekološki s porodništvom, anesteziološki z intenzivno terapijo in terapijo bolečine ter radiološki oddelek). V bolnišnici je zaposlenih 80 zdravnikov. Kirurški oddelek ima 82 postelj, razporejenih na vzhodnem in južnem krilu. Na oddelku je poleg predstojnika devet specialistov, štirje specializanti ter vedno vsaj trije stažisti. Dnevno uporablja kirurški oddelek tri operacijske sobe, ki so večinoma zasedene preko celega dneva. Težišče dela je v onkološki kirurgiji prebavnega trakta, vključno s požiralnikom, trebušno slinavko in jetri; nadalje v operacijah ščitnice; vedno več je kirurgije dojke (bolnišnica ima certificiran Center za obravnavo bolezni dojk). Poleg ostalih splošnokirurških operacij izvajajo kirurgijo debelosti in spodbujajo razvoj laparoskopske kirurgije. Za okraj Šentvid izvaja oddelek tudi urgentne abdominalne operacije. Stacionarnih obravnav na letni ravni je okrog Oddelek ima poleg splošne in travmatološke ambulante še sedem subspecialističnih ambulant. Travmatoloških operacij je malo, občasno jih izvaja en specialist. Ostale kirurške dejavnosti so organizirane ambulantno (ORL, plastična kirurgija, urologija ); omenjeni specialisti delajo drugje in operirajo v bolnišnici po dogovoru oz. če so potrebe (npr. rekonstrukcija dojk, mikrokirurške anastomoze žilja itd.). Nekaj naših bolnikov je tudi na paliativnem oddelku, ki je bil prvi tovrstni oddelek na avstrijskem Koroškem ter je naravi ustanove primerno dobro opremljen in oskrbovan. Ima tudi mobilno paliativno ekipo za obiske na domu. Predstojnik našega oddelka prof. dr. Jörg Tschmelitsch, dr. med., je obenem strokovni direktor bolnišnice. Po mnenju mnogih je eden najboljših avstrijskih operaterjev in tudi to dejstvo je bilo pomembno, ko sem se odločal o novi službi ( site/st_veit/abteilungen/chirurgie/index.html). Upam si napisati, da bolnišnica tudi ali predvsem zaradi njega dosega terciarno raven in ima na avstrijskem Koroškem tako dober glas. Vsak začetek je preskok in zato težak. In četudi niste novinec, je imel pri Vas začetek po novem prav gotovo Pred laparoskopsko operacijo z leve dr. Graefitsch in intervjuvanec (foto: arhiv Jurija Gorjanca). svoje značilnosti tudi kolegialne in jezikovne, še posebej v stikih s pacienti. Opišite jih, prosim. S sodelavci sem se zaenkrat dobro ujel, čeprav delam le delni delovni čas ter se zavedam, da to ni enakovredno. V septembru 2011 so prišli v bolnišnico še drugi»novinci«, s katerimi sem se najprej srečal na t. i. uvajalnih seminarjih. Njihova organizacija je bila zame prijetna novost, saj so nas naučili vse od računalniško-informacijskih trikov do posebnosti klinične obravnave. Na oddelku je bilo zame pozitivno presenečenje, da mojih kolegov marsikaj o meni ne zanima. Osebne stvari so nepomembne. Tam sem zato, da se dokažem z delom. Taka drža mi je zelo blizu, zdi se mi profesionalna in me je v odločitvi za novo delovno mesto potrdila. Res pa je, da si s kakšnim od kolegov povem več; npr. tudi nekaj med njimi je alpinistov in imamo poleg kirurgije še možnosti za kako skupno turo. Za večino kolegov je pomenil moj prihod razbremenitev, saj so pogosto dežurali. Kljub opravljenemu licenčnemu izpitu za nemščino je komunikacija izziv zase. Pogovore večinoma razumem. Sicer vprašam, kar pa je vse redkeje. Preglavice mi dela avstrijskokoroško narečje. Več kolegov je Nemcev ali prihajajo iz drugih avstrijskih dežel; njih zaradi lepše izgovorjave razumem takoj. Sem se pa že zalotil, da sem kakšni stari mami v ambulanti poskušal kaj razložiti v»njenem«narečju. Sicer se trudim govoriti pravilno nemško. Če začutim, da je potrebno, bolniku spregovorim o sebi oz. se na kratko predstavim, da vedo, od kod prihajam oz. kdo jih bo operiral. To se mi zdi redko potrebno, a zahtevnejši bolnik, zavarovan nadstandardno (»Sonderklasse«), lahko vpraša tudi, koliko takšnih operacij sem tam, od koder prihajam, že opravil. Ali se Vaše delo ker ste zaposleni za polovičen delovni čas kakorkoli kvalitativno razlikuje od Vaših kolegov? Moje redno delo je v resnici še krajše 45-odstotno. V pogodbi imam zapisano, da bom v bolnišnici od torka zjutraj do četrtka popoldne med 7.30 in To pomeni uradno sicer le 6-urni dnevni delavnik, vendar je le redko tako kratek. Ostalo so nadure. Na razpolago imam stanovanje tik ob bolnišnici. S predstojnikom sem dogovorjen, da bom v prvih šestih mesecih, za kolikor je sklenjena začetna pogodba, predvsem v operacijski 34 Revija ISIS - Januar 2012

35 Intervju Med delom v helikopterju (foto: arhiv Jurija Gorjanca). Na Velikem Kleku (3789 m) (foto: arhiv Jurija Gorjanca). sobi. To jim ustreza tako kadrovsko kot tudi z vidika spoznavanja, kaj in kako operiram. Na ta način se medsebojno spoznavamo, jaz vidim njihov način dela in hišne posebnosti. Zaradi tega dogovora se počutim nekoliko privilegirano, saj je delo v operacijski sobi kljub določenim odgovornostim manj stresno kot npr. v ambulanti ali na oddelku oz. so obremenitve drugačne narave; v tem se moje delo zaenkrat kvalitativno razlikuje od kolegov. Hvaležen sem, ker sem vključen v vse operacije, ter tudi, da lahko že na samem začetku samostojno operiram. Postopno se bom seveda intenzivneje vključil tudi v ambulantno delo ter delo na oddelku. Poleg rednega dela dežuram, tudi ob vikendih, do štirikrat mesečno. Opišite, prosim, svoj tipičen delavnik po urah; vključite tudi čas za morebitne pogovore s pacienti ter delo za birokracijo. Na oddelek pridem ob 7.00 in si preberem dokumentacijo bolnikov, ki jih operiram ali sem asistent. Številni bolniki, predvsem za rutinske operacije, so namreč sprejeti šele na dan operativnega posega. Ob 7.30 pregledamo z enim od nadzdravnikov oddelka (»Oberarzt«) temperaturne liste (brez vizite) in sveže izvide bolnikov na našem odseku (južno krilo). Seznanimo se z dogajanjem v dežurstvu (poroča sestra) in dogovorimo o najpomembnejših ukrepih. Za to ne porabimo več kot 15 minut. Na vizito gre kasneje (do 9. ure) eden od specialistov (sprotni dogovor), ki ni v operacijski sobi ali ambulanti. Delitve bolnikov po sobah/kirurgih ne poznajo, večinoma vsi kirurgi poznajo vse bolnike (!). Ob 7.45 je jutranji raport, kjer gremo kronološko skozi operacije prejšnjega dne, bistveno dogajanje v dežurstvu ter predstavitev operacij tekočega dne. Na raportu ne sodelujejo ali se predčasno poslovijo kirurgi, ki začnejo z operiranjem; dogovorjeno je, da je kožni rez prve operacije ob Ostali gredo s predstojnikom na vizito v CIT; enkrat tedensko je predstojnikova vizita na obeh kirurških oddelkih. Pred in po operaciji kirurg v okviru»quality Control«opravi preverjanje bolnikovih podatkov, prisotne ekipe; strežnik to vnese v računalnik. Pavze med operacijami so kratke, največ do 15 minut, tudi med večjimi posegi. Operiramo, dokler nismo gotovi z rednim razpisanim programom. Včasih, čeprav redko, je to v kateri od treh operacijskih sob ob 15.00, večinoma delamo do večera. Zgodilo se je že, da smo redni program delali do 22. ure. Samo po sebi umevno je, da so to nadure. Po zaključku dela grem v prebujevalnico in na oddelke pogledat operirane bolnike. Včasih posebej še zvečer, saj stanujem praktično ob bolnišnici; komunikacija z bolnikom pred in po operaciji se mi zdi ključna. Pisarniško delo v nadrobnostih šele spoznavam odpustnice pišejo specializanti, zato smo specialisti vsaj glede tega razbremenjeni. Lahko pa rečem, da je digitalizacija birokracijo precej olajšala. V svojem pismu ste mi med drugim povedali tole:»... Čeprav sem tukaj šele nekaj mesecev, ugotavljam, kako so na mnogih področjih prehodili daljšo pot ali vsaj našli neke rešitve, iz katerih se lahko morda Slovenija kaj nauči. Morda kje tudi obratno. Jaz osebno sem tukaj z delom, organizacijo dela in kolegi zelo zadovoljen. Mislim, da tudi oni z mano....«prosim za kar nadroben komentar o teh Vaših ugotovitvah, še posebej kar zadeva organizacijo dela ter morebiti celo izraz Pflicht, ki ima med nemško govorečimi ljudmi poseben prizvok. In končno: kaj je tisto, po čemer sklepate, da so»oni«(vaši kolegi? predstojnik?) zadovoljni z Vami? V ambulantah ni gneče, čakalnih dob ni niti za najosnovnejše operacije. Menim, da je to v največji meri posledica zadovoljivega števila bolnišnic in zdravnikov na avstrijskem Koroškem. Stresnih ambulant, kjer naj bi zdravnik v petih urah pregledal 50 bolnikov, ni. Vendar je pomembna tudi bolnišnična organizacija operiranje popoldne ter kontrolni pregledi pri sekundarnem specialistu, specialistu v domačem okolju ali pri družinskem zdravniku (»Hausarzt«). S slednjimi je veliko komunikacije, tudi osebno ali vsaj po telefonu. Na ta način se izvaja, če je le mogoče, osebno predajanje bolnikov, ki so nam zaupani v oskrbo. Kontrolni pregledi v bolnišnici so bolj izjema Revija ISIS - Januar

36 Intervju Bolnišnica Barmherzige Brueder v Šentvidu ob Glini (foto: Elisabeth Weitensfelder). kot pravilo. Delno k temu prispeva tudi dejstvo, da veliko bolnikov k nam prihaja iz drugih mest in pokrajin ter kontrolne preglede opravljajo v domačem okolju. Na oddelku sem postal pozoren na izogibanje papirni dokumentaciji, kljub rastočim pritiskom (potrebam?) po dokumentiranju vsakega, še najmanjšega dogajanja. Bolnikove izvide ob sprejemu skenirajo. Iztiskajo le najnujnejše dokumente. Sestra gre na vizito s prenosnikom, ki je v brezžični povezavi z bolnišnično mrežo ter ob bolniku odpre želene datoteke. Konziliarnih listov ni, saj gredo naročila elektronsko. Če je nujno, dodatno po telefonu. Zdravniki izvide diktiramo neposredno v računalnik. V veliko pomoč je tudi notranja računalniška mreža (»intranet«) vseh bolnišnic reda UB v Avstriji. Tako smo povezani z dokumentacijo, strokovnimi članki, objavami bolnišnic na Dunaju, v Salzburgu Elektronskemu»poslovanju«primerno je v bolnišnici dobro kadrovsko zastopan Oddelek za informatiko in računalništvo (»IT«). Na oddelku se ve, kaj je delo specialista (»Facharzt«), specializanta (»Asistenzarzt«), stažista (»Turnusarzt«), medicinske sestre (»Krankenschwester«) in bolničarjev/bolničark (»Krankenpfleger«). Moj naziv je trenutno»facharzt«(specialist). Naziv»Oberarzt«(nadzdravnik ali višji zdravnik) je bolj častne narave in ga specialistom podeljujejo v naši bolnišnici vsako leto 8. marca na godovni dan ustanovitelja UB. Na oddelku ima vsak delavec svojo prepoznavno vlogo in delo, v skladu s strokovno usposobljenostjo. Ne more se zgoditi, da bi nekdo bil nastavljen na katerokoli, tudi vodilno mesto, češ bo že nekako šlo; ponavadi gre takšno delo v takih primerih zgolj»nekako«. Pomembno vlogo imajo za vsak operativni poseg izdelani obrazci za razlago in soglasje (»Aufklärung- in Einwilligungsbögen«). Razlaga posega ni rutina, temveč dolžnost, ki jo mora kirurg z bolnikom opraviti vsaj 24 ur pred posegom. Vključuje kirurški komentar možnih zapletov (krvavitev, popustitev anastomoze ), kar je treba razložiti vsakemu bolniku (!). Spomnim se situacije, ko bolnika ob podpisu soglasja proktološke 36 Revija ISIS - Januar 2012 operacije nisem opozoril na neko potencialno možnost, kar sem želel nadoknaditi zjutraj na dan posega. Predstojnik mi tega ni dovolil, saj bi bilo pojasnjevanje na dan posega zaradi bolnikovih pravic že prepozno. Obrazci so enotni po vsej državi, se stalno posodabljajo v zvezi s smernicami, ki so okvirno navedene na obrazcu. Že to zagotavlja vsaj minimalno primerljivost posegov med ustanovami ter navaja na delo po smernicah. Zgolj nekaj primerov na podlagi obrazca se npr. ne more zgoditi, da bi se kirurg v primeru indikacije za gastrektomijo odločil za delno resekcijo želodca, ker gastrektomije morda ne obvlada ali jo izvaja redko; ali da bi pri operaciji dojke ne opravil metode biopsije in hitrega pregleda varovalne bezgavke, ker patologa tisti dan ni v hiši; ali da bi operacijo kile naredil po metodi, ki ni več aktualna oz. najboljša ipd. Dnevne obravnave ter s tem povezanih operacij ne poznajo. Tukaj se lahko morda kaj naučijo od nas. Da so kolegi in predstojnik z mojim dosedanjim delom zadovoljni, sklepam po določenem zaupanju. Kljub dejstvu, da sem tujec, mi po enomesečni»poskusni«dobi omogočajo samostojno operirati in dežurati. Predstojnik me za operacije razpiše tudi z asistenco specializantov in/ali stažistov. Trenutno se mi zdi zanimivo najteže opravljati vizito, saj zaradi pomanjkanja kontinuitete dela ne poznam vseh bolnikov. To poskušam nadoknaditi ob večerih, ko prebiram njihovo dokumentacijo. Izraz Pflicht pomeni sicer obvezo, obveznost, dolžnost, a je v Avstriji vseeno povezan z neko samoumevnostjo, ki lahko meji celo na častnost. Razume se, da vse zgoraj našteto spada tudi v ta pojem; a ker je utečeno,»obveznosti«ni zaznati. Prešla je v»sistem«in način dela. V slovenskem okolju izraz dojemamo prej kot prisilo, poskus tlake. Tudi sam se sprašujem, zakaj je tako? Dalje ste mi v pismu povedali tole:»...prejel sem tudi značko, ki je namenjena za zdravniško haljo z napisom Wir machen keine Politik, wir machen Sie gesund....«. Kako so to značko sprejeli zdravniki? Kako se na to zanimivo geslo zdravnikov, da se ne ukvarjajo s politiko, temveč da zdravijo bolnike, odzivajo pacienti? Tudi zato, ker je obljuba»... wir machen Sie gesund«(»mi Vas ozdravimo«) medicinsko kar problematična. In če zdaj svoje izkušnje s koroškimi (avstrijskimi) pacienti primerjate s slovenskimi, obstojijo kake razlike? Vzroki za akcijo Zdravniške zbornice avstrijske Koroške (Aerztekammer Kaernten) so se kopičili že dlje časa, povod pa je bilo nedavno dogajanje predvsem v deželnih bolnišnicah (tudi v LKH v Celovcu, ki so jo zapustili nekateri specialisti in se sooča s pomanjkanjem kadrov). O tem ste v reviji Isis Vi že poročali. V naši bolnišnici je problematika manj aktualna. Večini zdravnikov, ki so vsakodnevno zasuti z delom z bolniki, je ukvarjanje s politiko odveč. Nekaj kolegov sem vprašal, kako doživljajo omenjeni slogan. Predvsem ga dojemajo kot zavezo deželne zbornice, da jih podpira v drži ukvarjanja z bolniki oz. da jih nekako varuje pred vdiranjem politike v zdravstvo. Manj doživljajo stavek kot obljubo, da vse bolnike ozdravimo, ker jih seveda ne moremo. Bolj se to nanaša na odvračanje od politike.

37 Intervju Bolniki so precej ozaveščeni glede (svojih) bolezni. Presenečen sem, kako tudi starejši razumejo poljudno medicinsko razlago, ker so o tem nekje, nekoč že slišali. Mnogi si zavestno prizadevajo za zdrav način življenja. Vse našteto je kirurgu v olajšanje pri razlagi in tudi pri operaciji. V času socializma sem slišal trditev, da je plača (ki omogoča preživetje ter definira standard) tudi merilo, s katerim družba izrazi pomembnost položaja tistega, ki plačo prejema. Menim, da v kapitalizmu ni nič drugače; ugled (v družbi) se odraža v plači in obratno. Kar zadeva Avstrijo, se zdi, da je zdravnik po obeh vidikih prav pri vrhu. V Sloveniji pa je vsaj kar zadeva ugled zelo drugače, mar ne? Komentar? Leta 1991 smo v Sloveniji na prvih demokratičnih volitvah med drugim volili tudi za tržno gospodarstvo, kajne? Kdor dela bolje in več, je lahko bolje in več plačan; a želimo včasih miselno kljub vsemu nazaj v prejšnji sistem. Menim, čeprav je to moja subjektivna in laična ocena, da slovenska medicina, gledano z ravni izobrazbe, strokovnih zmožnosti in osebne odgovornosti, veliko manj zaostaja za avstrijsko, kot zaostajajo nekatere druge panoge v Sloveniji (gospodarske in negospodarske). To je verjetno posledica dejstva, da se moramo zdravniki, če hočemo (p)ostati zelo dobri, redno izobraževati v tujini. Na ravni terciarnih ustanov bi o zaostanku sploh težko govoril. Plače zdravnikov v Sloveniji niso nesolidne, a razlika je očitna. V Sloveniji je zdravnik za državo še vedno le eden od uslužbencev t. i. javnega sektorja in ne nekdo, ki se mora stalno učiti, ob vikendih dežurati ter bolnike hočeš nočeš v glavi nositi s seboj domov, na morebitne koncerte in na morje. To lahko prispeva k drži zakaj bi se gnal, saj v vsakem primeru dobi enako plačo. V Avstriji še nisem srečal zdravnika, ki bi se nič ali malo izobraževal ter hodil v službo zato, da bi prejemal plačo, čeprav verjetno tudi taki obstajajo. Zdravnik ima po mojem moralno zavezo, da (p)ostane dober, če ne celo odličen. Menim, da ugled zdravnikov v Sloveniji ni slab, kljub sporadičnim dogodkom, ki govorijo nasprotno. Bolj se mi zdi v Sloveniji problem miselnost, da je zdravništvo nekaj, kar sicer mora biti odlično, a ne nujno pri plačah. Soglašam, da je to neločljivo. Navsezadnje bomo s tako držo vsi pridobili. Tako bolniki, zdravniki in družba. Ali povedano drugače, v Sloveniji je vsaka odličnost, ker je po definiciji»ven štrleča«, vsaj za nekoga moteča. V Avstriji tega razmišljanja nisem doživel, prej nasprotno. Zaradi večje odličnosti nekega kolega nihče od bližnjih kolegov ni manj samozavesten, ker njihova samozavest ne izhaja iz neuspeha drugih. Kvečjemu obratno njihova samozavest izhaja tudi iz uspeha bližnjih. Vtis imam tudi, da je javno mnenje v Avstriji naklonjeno dejstvu, da ima zdravnik zelo dobro plačo, oz. mu jo privoščijo, ne nazadnje bo nekoč zdravil tudi njih in takrat mora dati»vse od sebe«. O tem sicer nisem prebral nobene ankete, zato to moje mnenje ni»evidence based«, temveč če uporabim skovanko kolega kirurga»eminence based«. Za delovanje vsakega sistema je nujno, da se dogovorjeno tudi izvede. In če za primerjavo Avstrije in Slovenije uporabim svoj arbitraren pristop, se mi zdi, da se v Avstriji izvede mnogo (npr. 80 odstotkov) v Sloveniji pa malo (npr. 20 odstotkov) dogovorjenega. Komentar? Višino deležev težko ocenim. A razlika je očitna. Dogovorjeno (celo, če ni zapisano) ima v Avstriji veliko veljavo. Posameznik na podlagi dogovora skoraj z osebno odgovornostjo (Pflicht?) jamči, da bo nekaj narejeno. Ko se boste spet zaposlili za poln delovni čas, kje boste delali kot kirurg in zakaj? Menjava delovnega mesta ni majhna stvar in dobro sem premislil, preden sem se odločil. Zato kratko- in srednjeročno ne nameravam menjati službe, seveda če bodo za to v tej bolnišnici še naprej možnosti. Trenutna ureditev mi gre zelo na roko, ker v Ljubljani dva dni tedensko opravljam obveznosti za doktorat. Greben na Košuti (foto: arhiv Jurija Gorjanca). Revija ISIS - Januar

38 Intervju Zato je delno tudi od tega odvisno, kdaj se bom lahko zaposlil za poln delovni čas. Upam, da čim prej. Še vedno delate kot gorski reševalec; v Sloveniji že dolgo, v Avstriji pa od predlani. Kaj je Vaš motiv za delo te vrste in kaj je Vaše sporočilo reševalcem pri nas in na oni strani plota? Hribolazenje je moj šport (čeprav je več kot šport). Biti zdravnik v gorah je zame že med dodiplomskim študijem pomenilo sodelovati v Gorski reševalni službi; ne nazadnje na Prevaljah, od koder izviram, veliko drugih interesnih dejavnosti ni bilo. Gorsko reševanje mi pomeni tudi priložnost za prostovoljstvo. V Sloveniji in Avstriji občasno ob prostih vikendih dežuram v helikopterski službi. Če bom v prihodnjih letih več bival v Celovcu in manj v Ljubljani, se bom javil celovški postaji gorske reševalne službe, da bom na razpolago tudi za morebitne kopenske intervencije v Karavankah. Sporočila reševalcem pravzaprav nimam, saj so ravno gorski reševalci z obeh strani Karavank pravzaprav tisti, ki že leta sodelujejo tako, kot da meja sploh ni. Vsi so»fejst fantje«, ki so pripravljeni iti pomagat kadarkoli. V Avstriji se pozimi zaradi smučarske sezone helikopterske baze pomnožijo. Po državi jih je okrog 35. V recesiji ni pričakovati, da bi Slovenija zmogla kupiti vsaj en namenski reševalni helikopter. Morda ta hip to niti ni potrebno. Menim, da bi lahko vsaj en vojaški ali policijski helikopter že zdaj namensko uporabljali zgolj za reševanje (ga v ta namen prebarvali) in se tako izognili različnim interesom in pravilom, ki ga kot leteče reševalno vozilo ta hip ne usmerjajo tja, kamor spada k ponesrečencu. Dokler se to ne zgodi, zamisel za tu in zdaj: v Avstriji se zaradi megle obstoječe helikopterske baze pomaknejo više in na obrobja mest. Nekaj podobnega bi veljalo uresničiti tudi pri nas, saj helikopter večji del zime zaradi megle na Brniku sploh ne more vzleteti (ne sme). Premik na letališče Lesce ali kam drugam bi zadevo rešil takoj. Zdravniki le upamo, da se taki rešitvi ne bi postavila po robu kaka birokratska gora; proti njim smo nemočni. V neki recenziji se mi je zapisalo tole:»v islamski teologiji obstoji pojem Al Araf, zid med rajem in peklom. Na tem zidu bivajo duše tistih pokojnih, ki so se za pravo vero (!) bojevali proti volji svojih staršev. Ki zaradi vere v pravo vero ne morejo biti pahnjeni v pekel in ki zaradi greha proti svojim staršem ne morejo biti vzeti v nebesa. In ker ne morejo bivati ne tu ne tam, so obsojeni na bivanje na tem zidu tako, da vidijo tako nebesa kot pekel. In ker vidijo (vidijo!) na obe strani, jim to omogoči uvid. Uvid, ki je v bistvu spoznanje.«če torej malo pretiravam, je asist. mag. Jurij Gorjanc, dr. med., trenutno na tem zidu in vidi na obe strani. V Avstriji sicer (še) ni zaresnih nebes, v Sloveniji pa (še) ni zaresnega pekla; vice pa skoraj gotovo so že tu in zdaj. Kaj je Vaš uvid, ki bi ga lahko posredovali ne le svojim avstrijskim, temveč tudi slovenskim kolegom? Kako imenitno, a tudi težavno vprašanje! Najraje bi se izvil z odgovorom, da bom čez kako leto dni lahko podal boljše mnenje. Tudi ko sem zadevo prespal, nisem vedel, kaj povedati. Zato sem sklenil, da se na neobičajno vprašanje do odgovora dokopljem na neobičajen način: po zaključku delovnega tedna v Avstriji sem se med večerno vožnjo proti Ljubljani ustavil v Podljubelju. Nočno turo proti Kofcam sem nadaljeval in z bivakom zaključil na grebenu Košute. Ko sem se zjutraj razgledal z Velikega vrha (2088 m) čez»mejni zid«košute in se ozrl na levo v prepadne stene nad Selami, me je kar malo stisnilo. Čeprav strmina ni presegla nekega bivaka v stenah pod Everestom. Pretirano pa me ne bi smelo skrbeti, saj bi v primeru nočnega zdrsa na sever pristal v»skorajšnjih«nebesih. Če bi se zapeljal po južnem pobočju, pa strmina ne bi zadoščala, da bi se hitro znašel v»skorajšnjem«peklu. Privilegiju videti na obe strani zidu se je pridružil še privilegij alpskega sončnega vzhoda, kot se ga vidi le iz spalne vreče. V svežini gorskega jutra in misli sem začel hoditi po mejnem zidu 1. Razlike temperamenta enega in drugega naroda so zgodovinska danost in vsak ima pozitivne lastnosti in prednosti. Slovanska spontanost in zaupljivost lahko prideta v medicini do izraza kot višja kakovost obravnave, lahko celo kot neka dodana vrednost. So zato slovenske medicinske sestre v Avstriji tako cenjene? Germanska urejenost se zrcali v prispodobi, ki jo je ubesedil eden od znancev z:»vertrauen ist gut, aber Kontrolle ist besser«(zaupanje je dobro, a kontrola je boljša). To se mi zdi nekoliko pretirano. Moj uvid (izkustvo) je, da je združitev obojega drže s severa in z juga mogoča. 2. Med zdravnikoma na severu in jugu kot strokovnjakoma ni bistvenih razlik. Medicinska fakulteta na jugu da solidno znanje, s katerim se lahko zdravnik kjerkoli samozavestno predstavi. Kaj je torej tisto, kar naredi medicino v Avstriji drugačno? Menim, da je tam zdravnik manj izpostavljen»nemedicinskemu«stresu. Od jutra do večera se ukvarja z bolniki, konec koncev je za to študiral. Zdravnik na jugu je»nemedicinskemu«stresu izpostavljen bolj. Včasih porabi celo dopoldne, da za»svojega«bolnika pridobi slikanje z magnetno resonanco še isti teden, ali troši najboljšo energijo, da bolnika z rakom spravi na operativni program naslednji teden in ne čez tri tedne. Okrog svojega bolnika mora pogosto zgraditi mini zdravstveni sistem, da je pred svojo vestjo, ki jo je oblikoval tudi v tujini, zadovoljen. Včasih se mora zdravnik na jugu seveda ukvarjati tudi s polaganjem ploščic, napeljavami in betonskimi zidovi. Koliko je za to študiral? Zdravnik na severu lahko torej v svoji karieri oskrbi več bolnikov in prej, je zato morda kvantitativno bolj učinkovit? Zdravnik na jugu mora biti v okoliščinah krpanja sistema bolj iznajdljiv, ali je zato bolj kvalitativno učinkovit? 3. Gotovo tudi v Avstriji glede naštetega niso nebesa, temveč kot pravite»vice«, ki so po definiciji povezane z očiščevanjem. A če je pekel nesmiselno, so vice smiselno trpljenje, v zavedanju in pričakovanju odrešitve. In bolj kot je trpljenje smiselno, bolj je znosno. Smiselnost prinaša (tudi v medicino) predvidljivost. In morda si prav tega najbolj želimo. 38 Revija ISIS - Januar 2012

39 Medicinska Ljubljana Šlajmer v srcu ljubljanskega bolnišničnega mesta Zvonka Zupanič Slavec Ko se sprehajamo po ljubljanskem»bolnišničnem mestu«, smo na vsakem koraku obdani z zgodbami preteklosti. Okoli nas so imena, ki zvenijo domače in smo jih ponotranjili, kipi, ki se zdijo samoumevni in o njih ne razmišljamo, poimenovanja ulic, zgradb ali mostov, med katerimi se dnevno gibljemo in jih sprejemamo. Misli si mimogrede prikličejo dobo nastanka nečesa, stoletje gor ali dol, izvor imena, ki pa večinoma vendarle ostaja nejasen. Razmišljamo, da so Leonišče, gluhonemnica ali prisilne delavnice res čudna imena za neke stavbe. Kaj šele Meksika, ki stoji še korak dlje in že po imenu asociira, da je del neke druge zgodbe. A tukaj smo, dnevno hitimo mimo»rdeče hiše«po Šlajmerjevi ulici z nenavadno oblikovano predavalnico, kjer je v štiridesetih letih še domovala bolnišnična kapela, se v parku ob ulici hladimo v senci krošnatih dreves ob mogočnem kipu, ki mu je bakreni volk prekril oči, da po homerjevsko slepo bolšči v mimoidoče. V nas se ob tem podzavestno utrinjajo bežne reminiscence spomina na nekoga, ki je najverjetneje nekdaj nekaj pomenil. Morebiti v medicinski stroki? Ali pa je tukaj kar tako? Stanovska klenost in poistovetenje temeljita na koreninah, znanju, protagonistih, ustanovah, ki so poganjali voz napredka in se ob tem neredko upehali, okužili, obnemogli. A za njimi Šlajmerjev dom iz tridesetih let 20. stoletja današnja Ortopedska klinika v Ljubljani kot bolnišnica z veliko duše kaže na skrbno izbiranje arhitektov, Plečnikovih učencev, Domicijana Serajnika in Janka Omahna, ki sta znala funkcionalnosti sanatorija dati tudi lepoto. Na to kažejo različni brezčasni detajli, ki osebju in bolnikom govorijo o medicini kot umetnosti. iz zgodovine medicine Z inicialkama ŠD na zahodnem pročelju ohranja Šlajmerjev dom svoj unikatni spomin na velikega kirurga in kirurško stroko, ki domuje v njem. so ostala dela, temelji, smerokazi novim generacijam, in njihov pogum, ki je ustvaril novo podobo nečesa, odkril metodo, ki je bolnikom pomagala k boljšemu zdravju, ali jo prenesel iz daljnega sveta v majhen slovenski prostor. Del tega, kar nas v»medicinski Ljubljani«obdaja, kamor so domači snovalci stavbne dediščine Vurnik, Plečnik, Fabiani in drugi prelili svojo ustvarjalno slo, bi radi predstavili v seriji zapisov, opremljenih s sodobnimi fotografijami študenta medicine Blaža Bertonclja. Beseda in slika bi oživili spomin na prehojeno pot zdravstva v osrednji Sloveniji, z njenimi snovalci, sotrudniki in ustanovami, in reflektirali njihov pomen v današnji čas. Naj oživijo anekdote in zgodbe medicinske Ljubljane, se osvežijo korenine zapisanega, ki so skozi čas v svoje krošnje marsikje vtkale zlate liste boljšega zdravja, kakovostnejšega življenja, podaljšane življenjske dobe, medicinskega izobraževanja, raziskovanja v medicini, pa tudi izzvenevanja starega in prihajanja novega. Po Šlajmerjevih ljubljanskih stopinjah Medicina s preloma 19. v 20. stoletje velja za zlato dobo medicinskih odkritij, ko so s hitrim razvojem naravoslovnih znanosti nova spoznanja iz leta v leto delala velike korake napredka in so stare metode dela menjevali z novejšimi. Zastarel medicinski instrumentarij so pošiljali v odročne kraje in na bojna polja, v sodobnih ordinacijah in bolnišnicah pa so mikroskopu, stetoskopu in Riva Rocciju dodajali laboratorijske metode, krvne Revija ISIS - Januar

40 iz zgodovine medicine analize, rentgenske in EKG-naprave V operativnih strokah so etru, odkritju iz srede 19. stoletje, ki se je že takrat, kot danes preko medmrežja, v trenutku razširil po vsem svetu, pridružili še antisepso in asepso, da je kirurgija dobila krila. V takratno ero se je rodil Edo Šlajmer ( ). Kdo je bil in zakaj je ostal v slovensko medicino tako čvrsto zapisan? Dr. Edo Šlajmer je bil zdravnik kirurg in univerzitetni profesor, ki velja za utemeljitelja moderne kirurgije na Slovenskem. Rodil se je 8. oktobra 1864 v hrvaškem Čabru, v neposredni bližini slovenske meje. Maturiral je na Reki, nato pa je šolanje nadaljeval na medicinski fakulteti v Gradcu, kjer je kot učenec Wölflerjeve graške šole (slednji je bil na Dunaju učenec velikega pruskega kirurga Theodorja Billrotha) promoviral leta Prva leta je delal v Gradcu ter s temi izkušnjami leta 1891 prišel v Ljubljano na tamkajšnji kirurški oddelek deželne bolnice že kot priznan strokovnjak. Sprva je bil asistent in namestnik vodje kirurškega oddelka, primarija dr. Frana Fuxa ( ). Že leto dni po zaposlitvi in predstojnikovi smrti je Šlajmer postal primarij in vodja ljubljanske kirurgije. Kirurški oddelek je vodil do predčasne upokojitve leta 1911 in ga v tem času dodobra prenovil in reorganiziral. Že leta 1907 je kirurgijo razdelil na t.i. septiko in aseptiko ter s tem pripeljal ljubljansko kirurgijo v novo dobo. V prakso je vpeljal rentgensko diagnostiko, pomembno pa je vplival tudi na razvoj področne in splošne anestezije. Med leti 1847 in 1945 splošna anestezija ni bistveno napredovala: uporabljali so hlapljivi anestetik eter, ki so ga bolniki vdihavali preko maske, nato se je začela razvijati venska anestezija. V Šlajmerjevem obdobju se je razvijala predvsem področna anestezija: že v prvih letih po njenem začetku je kirurg Šlajmer leta 1901 izvedel prvo subarahnoidno anestezijo, nekaj let kasneje pa je že poročal o 4000 takšnih anestezijah! Z vpeljavo novih metod dela v medicini je zagotovil razvoj slovenske kirurgije in je hkrati pomembno zmanjšal smrtnost pri operacijah. O začetku nevrokirurgije v Sloveniji nimamo zanesljivih podatkov, a verjetno je že dr. Šlajmer operiral poškodbe glave. Po izkušnjah na srbski fronti v 1. svetovni vojni je pisal o poškodbah lobanje; morda je kakšne, ki so same silile v ukrepanje in jih je bilo lahko spoznati, recimo impresijske zlome svoda, tudi operiral. Kot vojni kirurg in sanitetni častnik je delal v obeh balkanskih vojnah. Bil je eden prvih prostovoljcev, ki so se med balkansko vojno odpravili na pomoč v Srbijo; skupino, ki je odšla najprej, so sestavljali poleg dr. Eda Šlajmerja še dr. Ivan Oražen, dr. Edo Krajec, dr. Šabec, dr. Fedransperg in medicinec Bruno Vajksl. Šlajmer je bil aktivno udeležen tudi v 1. svetovni vojni. Na sestankih Društva zdravnikov na Krajnskem, katerega član je bil, je dr. Edo Šlajmer velikokrat častno zastopal kirurško stroko. Takratna kirurgija med Slovenci je že pred 1. svetovno vojno dosegala evropsko raven, hkrati pa bila specifično slovenska. Povezave z drugimi sorodnimi društvi z medsebojnimi Pred vhodom v Šlajmerjev dom bolnike in zdravstveno osebje navdihuje marmorna plastika akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja. Zdravstvenemu osebju stoji ob strani pri njihovem delu grška boginja zdravja Hygieia, hči grškega boga medicine Asklepia. Plastika je nastala leta 1940 in je ena najlepših v slovenski medicini (velikost 160 x 70 cm). Detajl Dolinarjeve plastike Hygieiae»polaganje rok«božanski dotik zdravnika, ki zdravi, spodbuja, vliva zaupanje in pomirja. 40 Revija ISIS - Januar 2012

41 iz zgodovine medicine obiski srbskih in posebno hrvaških zdravnikov so dopolnjevale slovenski razvoj, služile za izmenjavo znanja in operativnih izkušenj. Edo Šlajmer je bil častni član srbskega zdravniškega društva in združenja čeških zdravnikov ter njun dopisni član, poleg tega pa je bil tudi član najvišjega sanitetnega sveta na Dunaju in mednarodnega zdravniškega združenja v Bruslju. Po upokojitvi se je dr. Šlajmer za nekaj časa posvetil zasebni praksi, leta 1922 pa se je preselil v Šentvid pri Ljubljani in z delom povsem prenehal. Umrl je 23. decembra Pokopan je na ljubljanskem Navju. Mestna občina Ljubljana ga je že 10. februarja 1914 izvolila za častnega meščana, Ljubljančani pa so se mu po njegovi smrti poklonili še s spomenikom in Šlajmerjevo ulico. Šlajmerjev dom Na Slovenskem so ob koncu 19. stoletja, večina pa med obema svetovnima vojnama, nastajali prvi zasebni sanatoriji. Običajno so bili zgrajeni na pobudo premožnejših posameznikov; samoplačnikom naj bi omogočili kakovostne zdravstvene storitve, možnost izbiranja zdravnika in bolj oseben pristop. Šlajmerjev dom je bil v lasti Trgovskega bolniškega in podpornega društva. Ustanovljen je bil leta 1932 in imel 32 postelj; s prizidkom leta 1938 se je število postelj povečalo na 90 in je tako postal največji slovenski sanatorij. Šlajmerjev dom sta leta 1930 projektirala slovenska arhitekta Domicijan Serajnik in Janko Omahen, Plečnikova učenca. Gradili so ga med leti 1931 in 1940, in sicer s sredstvi Trgovsko bolniškega in podpornega društva, Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani in Mestne občine ljubljanske. Obsegal je fizioterapevtski oddelek v kleti, otorinolaringološko in internistično ambulanto, rentgensko sobo, interni oddelek v pritličju, kirurški oddelek v 1. nadstropju ter porodniški oddelek in ambulanto za šoloobvezne otroke v 2. nadstropju. Kača na stopnišču Šlajmerjevega doma, lep detajl Plečnikovih učencev. Detajl s stopnišča pred Šlajmerjevim domom. Spominska plošča ustanoviteljev Šlajmerjevega doma iz preddverja stavbe današnje Ortopedske klinike. Nad njo slika kirurga Eda Šlajmerja. Še en detajl iz avle. Revija ISIS - Januar

42 iz zgodovine medicine Namenjen je bil predvsem operativnemu zdravljenju članov društva, vodil ga je zdravnik kirurg dr. Lojze Kramarič. Med 2. svetovno vojno so v njem konspirativno zdravili partizanske ranjence in pod lažnimi diagnozami skrivali ilegalce. Po 2. svetovni vojni je bil nacionaliziran in spomladi 1947 se je v stavbo vselila Ortopedska klinika, ki je tu še danes. Šlajmerjeva ulica Kjer je bila nekoč Stara pot, danes od Zaloške ceste do Malenškove ulice poteka Šlajmerjeva ulica s hišnimi številkami od 1 do 8. Če se sprehodimo kar po vrsti, na začetku ulice vidimo nekdanji sanatorij, ki je bil v lasti Cerkve, Leonišče, kjer je dr. Šlajmer pogosto operiral, zdaj pred njim stoji njegov spomenik. Danes v Leonišču domujejo Center za hemodializo Kliničnega centra in ginekološke ambulante. Le nekaj korakov naprej po Šlajmerjevi ulici pridemo do ljubljanske porodnišnice in ginekološke klinike, proti koncu ulice pa se nahaja Zavod RS za transfuzijsko medicino. Spomenik Edu Šlajmerju Poleg ulice, poimenovane po njem, nas na vélikega kirurga spominja tudi njegov kip, ki stoji ob Leonišču. Zanj se je zavzel mestni svetnik Viktor Andrejka, tako da je bil v začetku leta 1937 ustanovljen poseben odbor. Njegov predsednik je bil župan, dr. Juro Adlešič, prvi podpredsednik je bil primarij dr. Ivan Jenko, drugi podpredsednik Viktor Andrejka, člani pa so bili dr. Božidar Lavrič, dr. S. Kranjec, dr. Lojze Kramarič, dr. France Stele in dr. Rudolf Molè. Odbor je v sodelovanju z Zdravniško zbornico zbral denar in objavil natečaj za Šlajmerjevo podobo. Izbran je bil predlog kiparja Zdenka Kalina, ki je dobil naročilo za izdelavo kipa. V bron ga je vlil livar Franc Mostar. Okolico spomenika so uredili po zamisli arhitekta Iva Spinčiča, inženir Lenarčič pa je iz svojega kamnoloma v Ribnici na Pohorju daroval granit za podstavek. Ko je bil spomenik nared, ga je Viktor Andrejka pred številnimi zbranimi slovesno odkril 18. maja Navzoča je bila Šlajmerjeva družina, potomci in drugi sorodniki, župan mestne občine dr. Juro Adlešič, člani spomeniškega odbora, zastopniki banske in vojaške uprave ter predstavniki univerze in številnih drugih ustanov. Tako je Edo Šlajmer, pionir sodobne slovenske kirurgije, izjemno bogato ohranjen v osrčju slovenske medicine in je domač ne le zdravstvenemu osebju, ampak tudi laični javnosti. Foto: Blaž Bertoncelj Mesto Ljubljana je ponosno na svoje velike ustvarjalce. Bolnišnično mesto naj bi prepredale ulice, poimenovane po pionirjih slovenske medicine, kot je to na Dunaju. Šlajmerjeva ulica s samo devetimi številkami je pri tem svetla izjema. Popravek V prispevku o nevrologu prof. dr. Ivanu Marinčiču v decembrski številki revije Isis je napačno zapisano, da je učbenik nevrologije iz leta 1968 spisal prof. Marinčič. Njegov avtor je bil prof. dr. Peter Kartin. Šlajmerjev bronasti kip, delo akademskega kiparja Zdenka Kalina iz leta Stoji pred Leoniščem in ponosno čuva visoko kirurško umetnost v ljubljanski bolnišnici. 42 Revija ISIS - Januar 2012

43 Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec prejela visoko nagrado Mestne občine Kranj Jana Furlan Hrabar Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, zdravnica in profesorica na Inštitutu za zgodovino medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki se strokovno ukvarja predvsem z zgodovino slovenske medicine 19. in 20. stoletja, je prejela na predvečer občinskega praznika Mestne občine Kranj in pesnikovega rojstva Prešernovo nagrado mesta Kranj. Nagrado je prejela prav na večer, ko bi sicer vodila zdravniški koncert v Slovenski filharmoniji, kot že skoraj 20 let zapored. V Kranju, kjer živi, so prepoznali njen pomemben prispevek k ohranjanju zgodovine zdravstvene kulture na Slovenskem in tudi v njihovem kraju. Opus prof. dr. Zupaničeve je kljub mladosti presenetljivo obsežen, bibliografija obsega nad 900 del, med njimi nad 50 knjig, izstopa predvsem delo Družinska povezanost grofov Celjskih, ki sloni na preučevanju njihovih lobanj, nadalje okoli 500 člankov, nad 100 radijskih in televizijskih oddaj ter razstav. Pogosto nas seznanja v reviji Isis in Zdravniškemu vestniku z zanimivimi življenjepisi slovenskih zdravnikov. Večkrat je vabljena predavateljica doma in v tujini. Skoraj 20 let že vodi ljubljanski KUD Kliničnega centra in Medicinske fakultete, je duhovita in simpatična voditeljica na njihovih številnih prireditvah ter zdravniških koncertih. Kranjskemu okraju in mestu Kranj, kjer živi s svojo družino s tremi otroki, je tudi posvetila pomembne prispevke: preučevala je zgodovino bolnišnice Golnik in v prvem delu podrobno raziskala in osvetlila epidemijo jetike na Slovenskem. Skupno je objavila za Golnik tri monografije. Nadalje je objavila knjigo Ruska kapelica pod Vršičem, ki je posvečena ruskim ujetnikom med prvo svetovno vojno. Osebno jo je predstavila v Moskvi, v ruski Dumi in bila leta 2007 izbrana med gorenjske osebnosti leta. Konec novembra 2011 je objavila knjigo o projektih znanega kranjskem gradbenika in podjetnika Josipa Slavca ( ) (po letu 1945 je iz njegovega podjetja nastalo jedro Gradisa). Z njo je iztrgala iz pozabe njegov prispevek pri izgradnji za Kranj prepoznavnih zgradb, številnih mostov in cest na Gorenjskem in drugod, v povojnem obdobju pa je zgradil tudi večino zdravstvenih stavb v Kranju. Prav tako je na Golniku gradil in obnavljal stavbe bolnišnice v pred- in povojnem času. Na stavbi nekdanjega hotela Stara pošta, ki ga je zgradil, so med svečanostjo ob izidu knjige 30. novembra 2011 postavili njegov doprsni kip, delo akad. kiparke Irene Brunec - Tébi. Odkritje kipa so spremljale prelepe slovenske domoljubne pesmi. Zaradi vseh omenjenih dosežkov, vključno s številnimi družbenimi aktivnostmi, je prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec prejela 2. decembra 2011 veliko plaketo mestne občine Kranj; čeprav rojena Štajerka, je postala tudi priljubljena meščanka mesta Kranj. Ugleden tržaški zdravnik Marino Andolina med dobitniki zahvalne listine na zaključni slovesnosti akcije Ljudje odprtih rok Jožica Planinc O dobrih dejanjih se v primerjavi s slabimi premalo piše. In kaj so sploh dobra dela? To so tista dejanja, za katera ne zahtevate plačila, so narejena s srcem, s pravim občutkom za sočloveka. Dobra dela so mnogim zdravnikom in zdravnicam Zanimivo Zgodovinarka medicine prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec prejema veliko plaketo Mestne občine Kranj (foto: Boni). del vsakdanjega življenja. Eden izmed njih prof. dr. Marino Andolina iz Trsta je bil 16. novembra 2011 na prireditvi v Narodni galeriji v Ljubljani deležen javne zahvale za svoja dobra dela za blaginjo soljudi. Ni se sicer povzpel»na najvišjo Revija ISIS - Januar

44 Zanimivo stopničko«, a je bilo njegovo humanitarno delovanje doma in po svetu opaženo in mnogo je tistih, ki so mu za njegova človekoljubna prizadevanja hvaležni prejel je namreč zahvalno listino, kar je hkrati za zamejsko zdravstvo še posebej spodbudno. Male bolnike, ki jim v domačih državah niso mogli in niso znali pomagati (tudi iz Iraka, Černobila, držav nekdanje Jugoslavije v okviru fundacije, katere ustanovitelj je dr. Andolina), so namreč prav v Trstu operirali, tudi brezplačno, kar pa zaradi aktualnih gospodarskih težav postaja vse težje. Prof. dr. Marino Andolina, zdravnik v otroški bolnišnici Burlo Garofolo v Trstu, je človek z velikim srcem, humanist, veliko je naredil za male paciente iz vseh koncev sveta. Diplomiral je pred štiridesetimi leti, končal specializacijo iz pediatrije in kasneje še imunologije. Njegova stalna postaja je Trst, številne občasne pa po vsem svetu. Na noge je pomagal centru za presaditve kostnega mozga v Genovi, prve presaditve je opravil v Bagdadu, Beogradu ter Samari v Rusiji. Humanitarni delavec je postal v katastrofalnem potresu v Furlaniji leta 1976, pomagal je v Armeniji, Libanonu, Bosni, na Kosovu, v Iraku, Afganistanu, Darfurju (M. Muženič). Marino Andolina je drzen in obenem znanstveno neoporečen. Pozornost posveča predvsem najšibkejšim članom družbe, ker so je potrebni in se zanje le malokdo zmeni (S. Spetič). Ker sta v novembru sovpadala dva dogodka: zaključek akcije Ljudje odprtih rok v Ljubljani (16. novembra) in otvoritveni dogodek projektatrans2care (21. novembra) na sedežu Univerze v Trstu (v tem projektu v okviru čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo partnersko med trinajstimi raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami ter ustanovami zdravstvene oskrbe sodelujeta tudi Pediatrični inštitut IRCCS Burlo Garofolo v Trstu ter Univerza v Novi Gorici UNG), sem na UNG naslovila vprašanje, ali je UNG doslej že navezala stike z dr. Marinom Andolino, znanstvenikom z mednarodnimi izkušnjami. Dr. Andolina namreč meni, da ima Slovenija vrhunsko medicinsko stroko in dobre bolnišnice, in si že nekaj let želi sodelovanja na znanstveni ravni. Iz kabineta rektorja UNG je Andreja Leban, dipl. ekon., za Isis posredovala naslednjo informacijo:»direktnega sodelovanja z dr. Andolino še nismo vzpostavili, pač pa teče sodelovanje z njegovimi sodelavci na Institute of Child Health IRCCS Burlo Garofolo v Trstu, ki je partnerska institucija v projektu Trans2Care in ga bomo v okviru tega projekta ( ) s skupnimi raziskavami na področju celiakije še poglobili.pomembna je medsebojna povezanost,«nagovarja drugi dobrotnik dobitnik zahvalne listine 2011 za svoja dobra dela, divaški župnik Tomaž Kodrič, ki vidi pot»v predanem delu in veri«. Meni namreč, da gresta»bogoslužje in karitativnost z roko v roki«. Tako bi lahko trdili, da gresta z roko v roki medicina in humanitarno delovanje. Človeka preseneti in gane, da je v današnji družbi toliko dobrih ljudi, za katere nihče ne ve, malih darovalcev, tudi po nekaj evrov, ki si jih odtrgajo in darujejo še bolj potrebnim od njih. Kako izpostaviti te male dobrotnike? V medijih so Prof. dr. Marino Andolina na slovesnosti ob zaključku akcije Ljudje odprtih rok v Narodni galeriji v Ljubljani po prejemu zahvalne listine»dobrotnik 2011«. izpostavljeni tajkuni, govori se o njihovem bajnem»zaslužku«, o malih dobrih ljudeh in njihovih dobrih delih, vsakodnevnih, ki pletejo zlate nitke iz srca v srce, vlivajo upanje ter prižigajo iskrice v očeh, se molči. A prav zaradi teh ljudi je življenje lepše. Javno se ne izpostavlja ljudi, ki namesto zdrah nagovarjajo k lepemu in dobremu, skrbijo za bolj kakovostno življenje soljudi tiho, vztrajno iz dneva v dan skozi vse leto. Tudi zdravniki, saj njihovega razdajanja soljudem ne moremo izmeriti. Preprosto ne morejo delati več ali manj, ker enostavno naredijo vse za bolj kakovostno življenje pacienta. Ker je to zahteva njihovega poklica. Pa četudi pogosto na račun kakovosti lastnega življenja to je plemenitost. In prav ta»materialna in duhovna dobrota«, ki se nevidno pretaka med ljudmi, kamor roka države in institucij ne sega, vliva upanje v jutri, pomaga marsikomu preživeti danes.»tisoč nitk nas povezuje med seboj in med temi nitkami je tudi akcija»ljudje odprtih rok«, ki jo revija Naša žena prireja že osemnajsto leto zapored,«je prisotne nagovorila povezovalka slovesnosti. Akcijo podpira Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve je v slavnostnem nagovoru poudaril, da država ne zmore vsega in da zato pomenijo prostovoljstvo, solidarnost in dobrodelnost pomembno dopolnilo. Izrazil je tudi vse spoštovanje dobitnikom priznanj in zahvalnih listin za njihova dobra dela, za pristno skrb za sočloveka, še posebej, ker stojijo ob strani otrokom in ostarelim ter tako s svojimi dejanji dajejo zgled za dobrodelnost. 44 Revija ISIS - Januar 2012

45 Zanimivo V letu 2011 sta v komisiji za izbor prvih treh sodelovali tudi onkologinja Metka Klevišar, izjemna osebnost 1994, ter anesteziologinja Mojca Senčar, izjemna osebnost Priznanja z zlatim golobčkom, posnetkom okrasne zaponke iz 5. stoletja, pa so letos prejeli: za dobrotnico Danica Ozimic iz Mežice, za darovalca Novalija Muminovič iz Šoštanja, za izjemno osebnost Majda Štruc iz Maribora, za dobrega človeka so bralci izglasovali Nado Verbič iz Ljubljane. Prireditev sta popestrili pevka Julija Kramar ter folklorna skupina Veseli Marki iz OŠ Beltinci. Toliko topline v srcih sodelujočih in obiskovalcev, ki je je bilo namenjene ta dan dobitnikom priznanj in zahval za njihova dobra dela, s katerimi dan za dnem skrbijo, da je nemočnim in pomoči potrebnim vsaj za trenutek lepše in boljše, nas je med seboj zares povezalo z zlato nitko ter spodbudilo, da še naprej sleherni izmed nas doda kapljico dobrote. Urednica Naše žene Marta Krpič je v svojem nagovoru poudarila, da drug brez drugega ne moremo in da je prav 16. november 2011 dan, ko je bila vsa pozornost namenjena dobitnikom priznanj in javnih zahval, da bi začutili našo hvaležnost. Kdaj bo na vseh področjih, tako kot je to v zdravstvu, skrb za drugega postala osrednja vrednota? Čeprav brez posebnega vidnega priznanja družbe uresničuje to vrednoto, ko opravlja svoje poslanstvo, na stotine zdravnikov in zdravnic ter drugih zdravstvenih delavcev, je fluid njihovemu delu vedno znova od primera do primera prijeten občutek, da so naredili nekaj dobrega in koristnega za izboljšano življenje soljudi, svojih pacientov. HPV, preventiva in kralji ulice Alenka Trop Skaza Kot epidemiologinja iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje sem se udeležila (žal) le drugega dneva 42. Memorialnega sestanka profesorja Janeza Plečnika z naslovom Tumorji v povezavi z okužbo s človeškimi virusi papiloma (HPV). Mednarodni simpozij se je odvijal 1. in 2. decembra na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Prvega decembra sem imela obveznosti s»pokrivanjem«regijskih medijev obveščanja, ki tradicionalno poročajo o svetovnem dnevu boja proti aidsu in v pogovorne oddaje vabijo predstavnike območnih zavodov za zdravstveno varstvo. Že dan pred 1. decembrom smo imeli v hiši pravo paniko, saj je kot po čudežu izginila skromna zaloga rdečih pentelj in kondomov, ki so jih imele shranjene moje sodelavke, odkar je čas»debelih krav«pokrivanja s»promocijskim«materialom mimo.»le kje bomo letos dobile vsaj nekaj rdečih pentelj?«zadrego smo rešile z nakupom rdečega traku v cvetličarni in hitro izdelavo simbola boja proti aidsu. In z grenkobo se spomnim, kako smo včasih območni zavodi za zdravstveno varstvo pred 1. decembrom dobili pošiljko kondomov, rdečih pentelj, plakatov, s katerim smo oskrbeli regijske koordinatorje zdravstvene vzgoje, zdravstvene domove, šole, imeli promocijske stojnice Vse to je že oddaljen spomin. Kot že napisano v uvodu, sem se v petek, 2. decembra, iz Celja odpravila v Ljubljano. Megla na cesti, zoprno vreme, previdna vožnja v drugo klet parkirne hiše in sprehod do Korytkove 2. Bogat strokovni del srečanja, pavza in klepet s kolegicami, s katerimi se srečujemo bolj oziroma manj pogosto. Beseda da besedo tudi o službi oziroma ustanovah, kjer smo zaposlene. In me ena vpraša, ali sem še vedno na IVZ-ju? Pojasnim, da je IVZ (Inštitut za varovanje zdravja) krovna preventivna organizacija v državi, da pa imamo v vsaki od devetih regij Območni zavod za zdravstveno varstvo, kjer izvajamo naloge javnega zdravja. In se spomnim nomenklaturne»tranzicije«s področja zdravstva, ko je ZIRS (Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije) še velikokrat sanitarni inšpektorat, Ministrstvo za zdravje Ministrstvo za zdravstvo Še dobro (komentiram za svoje področje dela), da kolegi in ljudje vedo, kaj delamo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, pa čeprav nas včasih še vedno kdo poimenuje Zavod za socialno medicino in higieno. Odmor se je končal, srečanje se je nadaljevalo. Osebno me je zelo zanimal sklop Cepljenje in preventiva. Odkar je v Slovenijo prišlo cepivo proti HPV in s tem najuspešnejša preventiva proti HPV-okužbam, se v svoji regiji skupaj s številnimi kolegicami in kolegi trudim ozaveščati o pomenu tega cepljenja. In kaj so pokazali odstotki precepljenosti za prvo kohorto šestošolk, ki smo jih v šolskem letu 2009/10 v okviru rutinskega programa cepljenja cepili proti HPV? Podatki so pokazali, da je cepljenih blizu polovica deklic (1).»Zakaj ne dosežete višji odstotek cepljenja?«sprašujejo na Ministrstvu za zdravje in kot merljivi cilj uspešnosti stroke zahtevajo boljši rezultat precepljenosti. Izkušnje pa kažejo, da v regijah, kjer so bili uspešni v neposredni komunikaciji s starši, dosegajo bistveno višji odstotek precepljenosti, kot je slovensko povprečje. In kaj to v praksi pomeni? Pomeni, da v svojem prostem času ob petih popoldne skupaj s kolegicami hodimo po osnovnih šolah in na roditeljskih sestankih seznanjamo starše o HPV, posledicah okužbe, ABC-preventivi in cepljenju. A celjska regija je velika, ima prebivalcev, 74 osnovnih matičnih šol, da o podružnicah ne govorim. Smo za ozaveščanje in zdravstveno vzgojo odgovorni le neposredni izvajalci na terenu brez nacionalne strategije promocije, informiranja in denarja za te namene? Po drugi strani kažejo podatki iz evropskih držav, ki so prav tako kot Slovenija uvrstili cepljenje proti HPV v rutinske programe cepljenja, da v večini dosegajo podobne ali pa nižje odstotke precepljenosti ciljne populacije. Države, ki so v zajetju uspešnejše, pa so imele izdelane nacionalne kampanije ozaveščanja in promocije (2). Revija ISIS - Januar

46 Zanimivo Ozaveščanje je temelj preventive in tudi korak k zmanjševanju neenakosti v zdravju, saj je popolnoma drugače, če cepljenje zavrača dobro poučena in informirana oseba, kot pa če ga ljudje zavračajo zaradi nepoučenosti, nekritičnih in nepopolnih informacij. In sem zopet pri svoji»priljubljeni«promociji cepljenja, v katerega trdno verjamem. Sama sem že v januarju leta 2007 proti HPV-okužbi cepila svojo hčerko. In ko sem se o koristih cepljenja pogovarjala s kolegico ginekologinjo ter ji svetovala, da naj proti HPV cepi svojo hčer, je bil komentar»da bo pogledala, kakšnega fanta bo hči imela.«breme raka na materničnem vratu v Sloveniji je kljub velikemu uspehu programa ZORA (zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb) še vedno visoko v primerjavi z razvitimi državami Evrope. V letu 2009 je bilo v Sloveniji odkritih 129 žensk z rakom na materničnem vratu (incidenca 12,5/ ), kar je bistveno manj kot v letu 2003, ko je bilo odkritih 210 žensk in je bila incidenca 20,6/ (3). Kako doseči še boljše zajetje žensk, je temeljni problem, saj podatki kažejo, da večina bolnic z rakom materničnega vratu že leta ni bila na ginekološkem pregledu. Tako je bilo zamujeno odkrivanje predrakavih sprememb na materničnem vratu in njihovo zdravljenje. Strokovno srečanje se je končalo, hitim proti garažni hiši. Pri parkirnem avtomatu za plačilo parkirnine naletim na mlado prodajalko Kraljev ulice. Še nikoli nisem kupila časopisa. Če me»klošarji«nagovarjajo za drobiž, pobrskam po denarnici in dam, kolikor drobiža imam. Včasih me kdo začudeno pogleda, a jaz pravim, da zaradi tega ne bom obubožala, bom pa nekomu tako ali drugače polepšala dan. Dekle me vpraša, ali bom kupila časopis.»počasi, naj najprej plačam,«ji odvrnem. Vtaknem bankovec za 20 evrov (račun je znašal 16 evrov), avtomat mi vrne razliko. Dekle vprašam, koliko stane časopis.»evro,«odvrne»pa če imate kakšen kovanec viška «Stresem denarnico, pridodam štiri evre in žalostna grem dalje. Dekle je zelo mlado, imam hčerko njenih let. Med vožnjo domov razmišljam o usodah ljudi, o temah, ki sem jih ves dan poslušala, o delu, ki me čaka, ko pridem domov, poslušam radio, kjer komentirajo aktualno politično dogajanje, kilometri polzijo, tuneli so že vsi za mano. Še malo, pa bom doma. 1. Inštitut za varovanje zdravja. Precepljenost (delež cepljenih) deklic 6. razredov OŠ s tremi odmerki cepiva proti HPV, šolsko leto 2009/ Pridobljeno s spletne strani: 2. Eurosurvaillance.The current state of introduction of human papillomavirus vaccination into national immunisation schedules in Europe: first results of the Venice survey. Pridobljeno s spletne strani: viewarticle.aspx?articleid= ZORA. Državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu. Onkološki inštitut Ljubljana. Pridobljeno s spletne strani: zora.onko-i-.si/ Skodelica kave, simpatični Francozi, obisk knjižnic v Lillu in študij medicine Strokovno izpopolnjevanje na Katoliški univerzi v Lillu, od 16. do 20. maja 2011 Stanka Jelenc Uvod Francijo je sredi maja stresla politična afera, ki jo je sprožil 62-letni Dominique Strauss-Kahn, sedaj že nekdanji direktor Mednarodnega denarnega sklada, ko je domnevno spolno napadel sobarico v enem izmed newyorških hotelov. Njegove fotografije je bilo opaziti na naslovnicah dnevnih časopisov, za njimi pa so se skrivali mrki in togi obrazi njegovih privržencev, pa tudi hudomušni obrazi nasprotnikov, ki so ob pitju jutranje kave spremljali domače dogajanje. Tudi obrazi študentov na Medicinski fakulteti v Lillu so bili v ponedeljek 16. maja precej resni, predvsem pa zaskrbljeni. Njih burno dogajanje na političnem prizorišču ni preveč zanimalo. Pred njimi je bila precej težja preizkušnja, imenovana»concours«, selektivni izpit ob koncu 1. letnika, ki bo le enemu izmed petih študentov odprl vrata v višji letnik. Ponedeljkovo jutro se je že počasi prevesilo v popoldne, ko sem v družbi simpatičnega Olivierja Bodarta spoznavala kampus 46 Revija ISIS - Januar 2012 katoliške univerze v Lillu. Pred mano je bil zanimiv teden usposabljanja na francoski univerzi v okviru programa Erasmus mobilnost zaposlenih. Še toliko bolj, ker sem se znašla v francosko govoreči deželi, ki me je očarala s svojo kulturo, prijaznimi ljudmi in nadvse lepo zvenečim jezikom. Oh, kako so me roke bolele že prvi dan, ko sem na ulici v svoji minimalistični francoščini iskala restavracijo, potem pa sem za večerjo namesto ribe (poisson) naročila kar strup (poison). Francozi so bili strašno prijazni in pripravljeni pomagati, kar naprej so me naslavljali z»madame«in mi ponujali»café«, le angleščine niso znali ali pa je niso hoteli govoriti. Na univerzi je bilo seveda povsem drugače, saj je večina komunikacije potekala v angleškem jeziku. Mesto Lille je čudovito»lille est une belle ville!«je skovanka, s katero domačini svetu predstavljajo svoje lepo mesto, ki je bilo leta 2004 tudi evropska prestolnica kulture. Tudi še danes je po zaslugi županje Martine

47 Zanimivo Aubry v mestu čutiti živahen kulturni utrip, veliko je gledališč in kinodvoran, male ozke tlakovane ulice v centru so namenjene samo pešcem, vsepovsod so prijetni lokali, mali butiki, pekarne in slaščičarne. Lille leži na severu Francije, zaradi bližine Belgije je čutiti močan flamski vpliv, ki se še najbolj odraža v rdeče-rjavih opečnatih stavbah, ki prevladujejo v starem delu mesta. S hitrimi vlaki TGV si v 35 minutah v Bruslju, eno uro potrebuješ do Pariza, do Londona pa potovanje traja slabi dve uri. Približno 100 milijonov Evropejcev živi in dela na tem širšem področju, ki predstavlja eno najbolj gosto naseljenih in najbolj razvitih regij v tem delu Evrope, kot tudi na svetu. Lille je tudi rojstno mesto dveh pomembnih osebnosti, generala in revolucionarja Charlesa de Gaulla ter mikrobiologa Louisa Pasteura.»La Cathó«Po številu prebivalcev je Lille nekoliko manjši od Ljubljane, ima pa kar študentov, kar ga uvršča med najpomembnejša univerzitetna mesta v Franciji. Ima tri javne in eno zasebno univerzo, že omenjeno katoliško univerzo Université Catholique de Lille.»Vprašaj za La Cathó!«mi je svetoval Olivier, ko sem se v prvih dneh zgubljala v ozkih mestnih ulicah starega dela Lilla in nikakor nisem našla poti nazaj do svoje sobice v študentskem naselju. V mestu je tudi zelo znana Fakulteta za novinarstvo, ena najstarejših in najboljših v Franciji. Katoliška univerza je bila ustanovljena že leta 1875, kasneje, tj. leta 1973, pa so se fakultete in raziskovalni centri združili v enotno federacijo, danes imenovano Université Catholique de Lille. Na največji zasebni francoski univerzi je šest fakultet, 20 visokih šol in inštitutov ter zasebni bolnišnični kompleks s 700 posteljami, kjer študenti medicine ter sorodnih ved opravljajo prakso.»la Cathó«se nahaja v samem mestu in ne na njegovem obrobju, kar je neke vrste posebnost in zanimivost tega kampusa. Do centra je slabih 15 minut hoda, do bližnjega parka še manj. Ko so pred leti študente v anketi spraševali, ali bi se želeli preseliti na novo lokacijo na obrobju mesta, je večina odgovorila negativno. Stare opečnate stavbe v gotskem stilu delujejo precej vzvišeno in turobno. Prostora zmanjkuje in niti ne ustreza več sodobnim načinom poučevanja v 21. stoletju, zato so v zadnjih letih zgradili številne nove stavbe in prizidke, ki se včasih bolj, včasih manj lepo skladajo s celotno podobo univerze. Trenutno je na univerzi rednih študentov na 140 različnih študijskih programih. Poleg domačih imajo tudi tujih študentov iz 88 držav.»la Cathó«sodeluje kar s 350 univerzami, med njimi sta tudi Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru. Mednarodnih izmenjav v tujih deželah se vsako leto udeleži približno študentov. Na kampusu je sob oz. manjših apartmajev namenjenih študentom, ostali prebivajo v podnajemniških stanovanjih. Sredi Zanimiva notranjost Medicinske fakultete (Faculté Libre de Médicine). maja je bilo kar živahno, predavanja so se zaključila, začelo se je obdobje izpitov. Študij medicine v Franciji in zloglasni»concours«pa se vrnimo k študentom medicine in že omenjenemu»concoursu«.»zelo težak študij! Najtežje je priti v 2. letnik, le malemu številu študentov to uspe.grem raje v Švico, študij medicine se zdi v Franciji res precej grozen!«takšna in podobna mnenja sedanjih in bodočih študentov sem našla na spletnih forumih, kar se je potrdilo tudi v času mojega obiska v Lillu. Vrata v 1. letnik medicine so odprta vsem študentom po opravljenem zaključnem izpitu ob koncu srednje šole. Sprejemnih izpitov ni. Prava selekcija nastopi ob koncu 1. letnika, ko sredi maja po vsej Franciji študenti opravljajo že omenjene izpite»concours«. Le vsak peti študent ga opravi uspešno, povrh vsega pa je število vpisnih mest v 2. letniku še dodatno omejeno s posebno kvoto, imenovano»numerus clausus«, ki jo določita pristojni ministrstvi za zdravje in za šolstvo. Če ti ne uspe prvič, lahko izpite ponovno opravljaš naslednje leto. Če tvojega imena tudi takrat ni na seznamu uspešnih študentov, ni več druge možnosti, kot da se odločiš za študij v tujini ali pa za sorodna področja, npr. zdravstveno nego, babištvo ali farmacijo. Na žalost si po letu ali dveh še vedno povsem na začetku. Revija ISIS - Januar

48 Zanimivo V Franciji se za študij medicine vsako leto odloči približno študentov, le 10 do 20 odstotkov jih uspešno opravi»concours«. Lahko si predstavljate kruto razočaranje in frustracije vseh teh mladih ljudi po končanem prvem letniku, ko ostanejo povsem praznih rok ne glede na ves vloženi trud. Poleg bolonjske reforme v letu 2007, v Franciji v šolskem letu 2010/11 poteka tudi nacionalna prenova študija medicine, ki naj bi rešila omenjene težave. Študijske programe splošne in dentalne medicine, farmacije ter babiške nege so v 1. letniku združili in jih poimenovali v»health studies«, za vse smeri pa so uvedli enoten predmetnik v 1. semestru. Po končanem 1. letniku študenti lahko opravljajo izpite iz enega od navedenih predmetov, v primeru, da»concoursa«ne opravijo, pa imajo več možnosti za nadaljevanje študija na sorodnih študijskih smereh in jim ni treba začeti povsem od začetka. Še druga preizkušnja na poti do zdravniškega poklica Naslednja preizkušnja v študijskem obdobju bodočega zdravnika nastopi v 4. letniku, ko se začno priprave za končni izpit, imenovan»examen national classant«. Tudi ta poteka na nacionalni ravni ob koncu 6. letnika, dosežen uspeh pa močno vpliva na izbiro specializacije, tako na vrsto kot tudi kraj izvedbe. Teh je omejeno število, vsako leto potrebno kvoto določi vlada, ministrstvo za zdravje v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo. V letu 2011 je na voljo specializacij za 11 različnih področij, največ jih je razumljivo za Pariz, in sicer kar Manjša mesta jih dobijo manj, npr. Lille le 477 mest. Za kirurga v Parizu je potreben precej boljši rezultat kot za družinskega zdravnika v kakem manjšem francoskem mestu. Najboljši lahko izbirajo, tisti s slabšimi rezultati sprejmejo, kar je še ostalo. Obvezni staž za bodoče zdravnike traja različno dolgo, do 3 leta za zdravnika splošne medicine ter 4 do 5 let za specialistična področja. V obeh primerih se 9- do 11-letno obdobje zaključi s pripravo in zagovorom diplome pred komisijo, ko prejmeš naziv»diplome d Etat de docteur en médecine«. Stara medicinska fakulteta»danes je pa precej glasno pri nas!«se je opravičeval Olivier in hitel zapirati okna svoje pisarne. Na dvorišču sem že ob prihodu opazila dva delovna stroja, nekaj delavcev, s streh pa je pred tem priletelo par starih opek. Medicinska fakulteta»faculté Libre de Médecine«namreč domuje v stari, sicer ugledni in spoštovanja vredni zgradbi iz leta Pa sem ga hitro potolažila, da imamo tudi v Ljubljani trenutno gradbišče in da sem že vajena brnečih zvokov vseh vrst strojev. Razlika je le v tem, da bo prenova njihove fakultete trajala kar tri leta, kar bo verjetno kar precej naporno za študente. Vhod v stavbo obkroža velik, urejen vrt z visokimi drevesi, za katerim se je skrivalo temačno pročelje fakultete. Notranjost je precej bolj prijazna, gotski rebrasti oboki so prijetno osvetljeni in živahnih barv, kar je rezultat obnove v zadnjih letih. Pred tajništvom sem si ogledala na steni nanizane fotografije bivših dekanov, tam je stala tudi stara lesena omara z anatomskimi modeli in skeleti. Na vratih sobe številka 16 je bil velik napis»ne moti, izpiti!«, pomen besede»concours«pa sem tisti dan že poznala. Na oglasni deski je mojo pozornost pritegnil seznam letošnjih mednarodnih izmenjav, na katerem so poleg velikih dežel, kot npr. Kanada, dejansko prevladovala imena držav tretjega sveta, kot so Kamerun, Mjanmar (bivša Burma) ipd. Kasneje so mi obrazložili, da štejejo francoski študenti izmenjavo delno tudi za humanitarno pomoč v bivših francoskih kolonijah, znano pa je, da ima Francija v njih tudi še danes velik politični vpliv. V letu 2011 študira na fakulteti skupno študentov, in sicer največ na programu medicine, malo manj pa na programih babiške nege, odontologije, fizioterapije in farmacije. Od 480 vpisanih študentov v 1. letniku medicine študij nadaljujeta le 102 študenta. Knjižnice kot srce univerze Moj obisk je vključeval tudi ogled knjižnic na samem kampusu. Medicinska fakulteta ima povsem svojo knjižnico, morda zato tudi najmanjšo. Ostale fakultete si delijo Univerzitetno knjižnico Vauban. Mlada Francozinja Alicia Decouvelaere me je popeljala v svet medicinske literature. Učbeniki, obvezni in dodatni, ter različne vrste priročnikov ter druge dodatne literature so bili skrbno razvrščeni po policah. Knjige so v glavnem v francoskem jeziku, angleščina je prava redkost. Za francoski trg skrbita dva založnika: Elsevier Masson in Editions Vernazobres-Grego. Študenti so v teh dneh večinoma vračali izposojeno gradivo. Tako kot pri nas, je knjig premalo za vse, zato je izposoja možna le za dva tedna z možnostjo enega podaljšanja. Medicinska knjižnica je odprta ob popoldnevih, od ponedeljka do petka med 13. in 19. uro, avgusta pa je zaradi poletnih počitnic zaprta tri tedne. Tu naj omenim problem odprtosti francoskih univerzitetnih knjižnic, s katerim se ubadajo predvsem tuji študenti, saj jim ni jasno, kako da so odprte manj kot 50 ur tedensko, kar je nekoliko pod evropskim povprečjem. Sam predsednik Sarkozy je temu problemu namenil veliko pozornosti in je oz. bo univerzitetne knjižnice finančno podprl, če se bodo odločile za daljši odpiralni čas. Trenutno uspehov še ni prav veliko. Z obiskom sem nadaljevala v univerzitetni knjižnici Vauban, dokaj moderno opremljeni ustanovi iz leta Je v treh nadstropjih z osrednjim informacijskim pultom, 34 računalniškimi mesti, manjšimi in večjimi študijskimi kotički ter čitalnico in celo avtomatom za vračanje knjig, ki pa je ravno v času mojega obiska prenehal delovati.»vauban«dejansko pokriva potrebe vseh ostalih fakultet na kampusu. Poleg klasične ponudbe knjig, revij, priročnikov ter drugih tiskanih publikacij je tako kot povsod po svetu na voljo tudi vse več elektronskih virov. Z nekaj kliki prebereš poglavje v določeni knjigi, prelistaš najnovejšo številko revije s svojega področja, 48 Revija ISIS - Januar 2012

49 Zanimivo Glavni vhod v medicinsko fakulteto. si določen članek natisneš ali pa ga po elektronski pošti posreduješ kolegu. Tovrstna sodobna ponudba je na voljo v okviru Digitalne knjižnice Katoliške univerze v Lillu. Imena založnikov Ebsco, Jstor, Sage in Elsevier pa vsepovsod v razvitem svetu pomenijo kakovostno znanstveno literaturo, ki je vsako leto dostopna po višji ceni. Kako zagotoviti zadostna finančna sredstva, pa je klasično vprašanje, ki zaposluje bibliotekarje in vodstvo fakultete tako v Franciji kot tudi pri nas. Kot zasebna izobraževalna ustanova»le Cathó«za omenjene elektronske vire plačuje precej višjo ceno, kakor velja za javne univerze. Tako kot v Sloveniji, je tudi v Franciji govora o skupni nacionalni licenci, ki bi prost dostop do informacijskih virov ponudila vsem, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, raziskovanjem in nasploh delujejo v skupno dobro. Digitalna knjižnica trenutno nudi dostop do elektronskih knjig, e-revij ter 55 podatkovnih baz za različna področja znanosti, od naravoslovja, družboslovnih ved in humanistike. Dokumentacijski center za biomedicinsko etiko To je povsem samostojen specializiran dokumentacijski center, ki deluje v okviru Katedre za etiko na Medicinski fakulteti. Na katedri je zaposlenih devet ljudi, njihova izobrazbena struktura pa je precej raznolika: imajo filozofa, sociologa, pravnika, medicinsko sestro in celo duhovnika. Na katedri poteka dodiplomski študij za področje etike in zdravja ter paliativne nege. V dokumentacijskem centru, ki obstaja od leta 1989 dalje, me je sprejela prijazna gospa Geneviève Regheere. Center načrtno zbira»le Cathó«. različne vrste informacij in dokumentov, ki zadevajo različna moralno-etična vprašanja, poleg tega pa je namenjen tudi raziskovanju in izobraževanju študentov ter zaposlenih na Medicinski fakulteti, Šoli za zdravstveno nego ter Šoli za babištvo. Nova znanstvena spoznanja na področju genetskega inženiringa, reproduktivne tehnologije in evolucijske biologije človeku nudijo nove možnosti za spreminjanje lastne narave in svojega okolja. Teme, kot so samomor, uporaba matičnih celic, splav, medicinski poskusi na živalih, evtanazija, darovanje organov ipd., niso samo občutljiva vprašanja, pač pa nudijo možnosti za zlorabo. Reševanje tovrstnih dilem zahteva multidisciplinarni pristop različnih strokovnjakov. Geneviève že več let gradi svojo podatkovno bazo za področje bioetike, v njo pa skuša vključiti članke, objavljene v znanstvenih revijah, prispevke iz knjig, poročila s konferenc in kongresov, delovna gradiva različnih komisij, ki delujejo v Evropski uniji, skratka poskuša najti vse, kar bo v pomoč njenim sodelavcem in bodo sami najbrž zaradi pomanjkanja časa spregledali oz. sploh ne bodo našli. Vsak zapis opremi s ključnimi besedami, ki so ne glede na jezik izvirne publikacije vedno v francoščini. Trenutno je v zbirki že bibliografskih enot, ki uporabniku nudi enostavno»guglovsko«iskanje po avtorju, vrsti dokumenta in temi. Bil je petek, nad Cathójem je sijalo popoldansko sonce. Z Olivierjem spijeva še zadnjo kavo in se posloviva. Obljubi, da bo kmalu spet obiskal Ljubljano. Zatem pa odhitim na TGV in nazaj proti Parizu, tam me čakajo Montmartre, Monet in židovska četrt Le Marais. To je pa že druga zgodba. Revija ISIS - Januar

50 Medicina K naslovnici revije: začetki in sodobnost naših medicinskih učbenikov Interna medicina Andreja Kocijančič Po osvoboditvi Jugoslavije sta se dr. Igor Tavčar in dr. Ljudevit Merčun, profesorja interne medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani, lotila pisanja Osnov interne medicine. Prvi zvezki so izšli že leta, torej dve leti po osvoboditvi. Prof. dr. Igor Tavčar je napisal naslednje zvezke: Klinika krvi, Klinika krvnih obtočil, Klinika ledvic in sečnih vodov. Prof. dr. Ljudevit Merčun je istega leta dokončal Kliniko želodca in črevesja. Naslednje leto so izšle Klinika jeter ter Klinika žolčnih vodov in trebušne slinavke, ki jih je ustvaril prof. dr. Igor Tavčar, prof. dr. Ljudevit Merčun pa je prispeval Kliniko presnove, Kliniko endokrinih žlez in Kliniko pljuč (brez tuberkuloze). Deseta knjiga (Klinika prehrane) je nekoliko zamujala. Leta 1952 jo je izdal prof. dr. Ljudevit Merčun. Čeprav je delo izhajalo v posameznih zvezkih, sta avtorja pokrila celotno področje interne medicine. Paginacija teče skozi vseh deset zvezkov. To je dodaten dokaz, da sta avtorja pisala učbenik popolne interne medicine, ki pa je izhajal postopno, najverjetneje zaradi izrazite potrebe študentov tistega časa. Avtorja sta delo skromno poimenovala Osnove interne medicine. Pa ni tako. Ko danes prebiram njune knjige, sem prepričana, da sta posegla mnogo dlje kot samo v osnove. Podala sta za tiste čase zelo izčrpne in sodobne poglede na medicino, kar jim je med drugim omogočil tudi študij na tujih priznanih medicinskih fakultetah. Samo primer iz endokrinologije, kjer sem najbolj doma. Prof. dr. Ljudevit Merčun piše v svoji Kliniki endokrinih žlez med drugim tudi o tkivnih hormonih, kar je bilo za tiste čase izrazito napredno. Citiram: Poleg žleznih hormonov, ki jih izločajo endokrine žleze, poznamo še nežlezne hormone, to je snovi, ki nastajajo v tkivu ter učinkujejo samo na mestu nastanka ali v bljižni soseščini. K tkivnim hormonom prištevamo tudi nevrohormone... V letošnji izdaji Interne medicine v poglavju Bolezni endokrinih žlez je skoraj enaka razlaga tkivnih hormonov. Avtorica piše: Drugo mesto nastanka hormonov in drugih kemičnih glasnikov so nevrosekrecijske celice, ki so lahko združene v možganska jedra... Hormon oz. celični glasnik lahko deluje že v celici, v kateri je nastal. Nadalje lahko prehaja v sosednje celice in uravnava njihovo delovanje. Avtorja sta očitno bila na tekočem s sodobno svetovno literaturo in sta s presenetljivo jasnovidnostjo povzela smeri, ki so se izkazale v naslednjih desetletjih za pravilne. Seveda pa so očitne in izrazite razlike med obema učbenikoma v navajanju diagnostičnih možnosti in v naštevanju različnih oblik zdravljenja. Sodeč po uvodu prof. dr. Igorja Tavčarja v prvem zvezku sta hotela avtorja s pisanjem knjig dati študentom medicine slovenski tekst za učenje osnovnega predmeta medicine. Ta ista pobuda je vodila avtorje prve izdaje učbenika Interna medicina leta 1993, torej dobri dve leti po osamosvojitvi Slovenije. Pisanje učbenika interne medicine je spodbudilo tudi druge katedre Medicinske fakultete v Ljubljani, da so pričeli s pisanjem lastnih učbenikov. Ni mi znano, na kolikšno, če sploh kakšno, naklonjenost je naletelo pisanje prof. dr. Tavčarja in prof. dr. Merčuna med študenti in med ostalim učnim osebjem tedanje Interne klinike. Vem pa, da naša odločitev, napisati lastni učbenik interne medicine, na Katedri za interno medicino MF ni naletela na splošno odobravanje. Obratno, morali smo se zelo potruditi, da smo prepričali nekatere posameznike, da slovenski študentje medicine zaslužijo pisano slovensko interno medicino, pa čeprav ne bo v vseh segmentih taka, kot so veliki in priznani angleški učbeniki. Sreča je bila, da je bilo več posluha na dekanatu in je zato naše delo dobilo status učbenika interne medicine. Osnove interne medicine sta pisala dva avtorja, zadnjo izdajo Interne medicine pa 167. Osnove interne medicine imajo skupno 781 strani, četrta izdaja Interne medicine pa 1145 strani. Interna medicina se je v zadnjih 60 letih tako razmahnila, da obvladovanje celotne ali vsaj polovice interne medicine ni več možno. Učbenik s toliko avtorji ima svoje pomanjkljivosti, hkrati pa tudi svoje prednosti. Prisili avtorje, da na interdisciplinarnih področjih poenotijo svoje poglede. Deluje torej kot faktor kohezije med posameznimi vejami interne medicine. Hkrati promovira učbenik v okoljih, iz katerih izhajajo različni avtorji, in ga na ta način popularizira. Neverjetno je, kako hitro je vseh deset knjig Osnove interne medicine potonilo v pozabo. Sama sem interno medicino v Ljubljani študirala leta 1963 in V tem času nihče, vklučno z mano, ni vedel, da obstaja slovenski učbenik, kaj šele, da bi kdo razmišljal, da ga je treba dopolniti, posodobiti. Učili smo se po hrvaškem učbeniku Ivana Botterija iz leta 1959 oz in seveda po zapiskih s predavanj naših učiteljev. Prvič sem se srečala z Osnovami interne medicine šele leta 1990, ko smo se lotili pisati prvo izdajo Interne medicine. Zakaj ta pozaba? Zakaj ta skoraj selektivna pozaba? Saj sem se v istem času učila hematologijo po odlični knjigi A. O. Župančiča, ki je izšla leta Bojim se, da mi bodo te stvari ostale za vedno prikrite. Vendar sem se iz te zgodbe naučila, da je potrebno pri izdajah učbenikov vztrajati. Učbenike je potrebno stalno dopolnjevati. Izdajanje slovenskih učbenikov mora postati splošno sprejeta ideja, še več, obveza določene skupine strokovnjakov. Vsaj vsako četrto do peto leto je potrebno učbenik ponovno izdati. To je strašen napor, ki ga en sam ne zmore. Možno pa je navdušiti tim mlajših zdravnikov, da delajo na projektu, prispevajo vedno novo energijo in nova znanja. In prav to smo s sedanjo Interno medicino dosegli. Komaj je izšla četrta izdaja, že so se začele priprave na peto. Samo tako lahko gradimo tradicijo slovenske medicine. Oba učbenika interne medicine sta nastala v, za slovenstvo, prelomnih časih in oba iz iste želje: posredovati študentom osnove interne medicine v maternem jeziku. To poslanstvo ni zanemarljivo in postaja vedno bolj obvezujoče. Slovenski jezik bomo ohranili kot jezik intelektualcev samo, če bomo znali tudi najbolj zapletene stvari in pojme povedati slovensko. 50 Revija ISIS - Januar 2012

51 Uspešno uvajanje endoskopskega endonazalnega pristopa za operacije tumorjev lobanjske baze v UKC Maribor Janez Ravnik, Boštjan Lanišnik V UKC Maribor sva zgoraj navedena avtorja pričela s popolnoma endoskopskim endonazalnim (oz. transnazalnim) pristopom do določenih tumorjev lobanjske baze. Ideja se je rodila iz potrebe po boljši vizualizaciji pri pristopih skozi nos do običajnih tumorjev hipofize. Leta 2010 sva pričela pri dostopu uporabljati izključno endoskop, mikroskopa kot optičnega pripomočka pa nisva več uporabljala. Najprej sva si izkušnje pridobivala pri operacijah zapiranja defektov lobanjske baze ter posledične likvoreje (in meningitisov) ter resekcij potravmatskih encefalokel. Kasneje sva pristop razširila na tumorje nosu in obnosnih votlin, ki so segali do lobanjske baze, na dekompresije vidnega živca, tumorje hipofize ter na koncu na nekatere kompleksne tumorje lobanjske baze. Za rekonstrukcijo lobanjske baze sva pri večini bolnikov uporabila nazoseptalni reženj gre za vaskulariziran rotacijski reženj, ki se izpreparira iz ene strani hrustančnega in nosnega pretina in je prekrvljen preko nazoseptalne arterije (veja posteriorne septalne arterije). Ta način rekonstrukcije se je izkazal za odličnega in boljšega v primerjavi s prejšnjimi načini rekonstrukcij, saj se je pogostost pooperativnih likvorej ter težav s celjenjem defektov lobanjske baze bistveno zmanjšala. Pred pričetkom bolj kompleksnih kirurških pristopov sva maja 2010 opravila tečaj endoskopske endonazalne kirurgije v Pitsburgu, ZDA. Gre za enega največjih svetovnih centrov za tovrstno kirurgijo, kjer sva se seznanila z njihovim načinom dela ter vzpostavila trajne vezi za kasnejše strokovno sodelovanje. Julija 2010 sva opravila prvo popolnoma endoskopsko endonazalno operacijo tumorja baze sprednje lobanjske kotanje šlo je za meningeom baze sprednje lobanjske kotanje pri 46-letnem bolniku. Bolnik je po operaciji odlično okreval, po operaciji ni prišlo do nevrološkega poslabšanja. Na sliki 1 je prikazano magnetnoresonančno slikanje pred in po operaciji tumorja. Sam pristop sedaj uporabljava rutinsko pri tumorjih lobanjske kotanje, kjer je le-ta mogoč in varen. Gre za t.i. razširjen endoskopski endonazalni pristop (angl. expanded endonasal approach EEA). Pri dostopu ves čas sodelujeva oba kirurga (specialist ORL in nevrokirurg), pri čemer vsak opravi svoj del posega, ki ga najbolje obvlada. Gre za resnično timski kirurški pristop s stalnim sodelovanjem in komunikacijo med obema kirurgoma. Uporablja se dostop skozi obe nosnici ter štiriročna tehnika operiranja, pri čemer eden od kirurgov v eni roki drži Medicina Slika 1. Magnetnoresonančno slikanje glave pred operacijo meningeoma baze sprednje lobanjske kotanje (leve tri slike, prikaz v aksialni, koronarni in sagitalni ravnini). Desne tri slike prikazujejo stanje po operaciji, tumor je dobro odstranjen, na bazi se vidi vaskulariziran nazoseptalni reženj, ki je bil uporabljen za rekonstrukcijo lobanjskega dna. Revija ISIS - Januar

52 Medicina Slika 2. Prikaz v operacijski dvorani. Vidi se postavitev bolnika, obeh kirurgov ter ostalega osebja, obeh monitorjev za endoskopijo ter monitorja za nevronavigacijo. V ozadju se delno vidi tudi monitor, ki je med operacijo služil za komunikacijo z dvema kirurgoma iz Pitsburga, ki sta spremljala operacijo. endoskop za vizualizacijo, v drugi roki pa običajno irigacijo operativnega prostora, drug kirurg pa ima v rokah običajno aspirator ter inštrument za preparacijo (sveder za brušenje, različne disektorje ipd.). Nabor uporabljenih inštrumentov se spreminja glede na potrebe pristopa. Postavitev v operacijski dvorani prikazuje slika 2. Prednost pristopa je bistveno boljša vizualizacija, pri čemer pa se še vedno lahko uporablja mikrokirurško tehniko preparacije, ki je običajna v nevrokirurgiji. Kirurga si pri pristopu stojita nasproti (eden za, drugi pred glavo) in gledata vsak v svoj zaslon, povezan z endoskopom. Na ta način je sodelovanje obeh kirurgov enostavnejše, kirurga pa imata vsak zase zadosti prostora za nemoteno izvedbo svojega dela. Med operacijo se ves čas rutinsko uporablja CT in MR (ali pa fuzija obeh) vodena nevronavigacija, kjer se s pomočjo navigacijsko vodenega inštrumenta (običajno je to aspirator) ves čas lahko preverja anatomska trodimenzionalna lokacija z ozirom na slikovne preiskave. Tak način bistveno poveča varnost operacije. Do sedaj je bilo opravljenih 46 posegov (operacij likvor fistul, dekompresij vidnega živca, hipofiznih tumorjev, tumorjev nosu ter lobanjske baze). V večini primerov je prišlo do dobrega okrevanja po posegu brez umrljivosti v zgodnjem obdobju po operaciji. Kljub temu pa sva zabeležila tri resnejše zaplete, od tega dva s trajnimi posledicami. Pri eni bolnici je tako prišlo do pooperativne nazolikvoreje, zaradi česar je bilo potrebno revidirati nazoseptalni reženj ter začasno vstaviti zunanjo ledveno drenažo. Pri eni bolnici po operaciji tumorja v področju tuberkuluma sele je prišlo do hudega poslabšanja vida, pri eni bolnici po operaciji tumorja v področju čelnih režnjev pa je prišlo do večje znotrajmožganske krvavitve dva dni Slika 3. Predoperativni MR glave (slika levo zgoraj v aksialni ravnini) prikazuje cisto pred ponsom, ki je na pooperativnem MR glave čez tri mesece (slika desno zgoraj) videti dobro odstranjena. Spodnji dve sliki prikazujeta CT glave (v aksialni in sagitalni ravnini), napravljen dan po operaciji. Vidi se pnevmocefalus po posegu, ki se je kasneje povsem resorbiral, vidi pa se tudi obsežnost odstranitve kosti lobanjske baze (klivusa), ki je bila potrebna za izvedbo pristopa. Slika 4. Endoskopski pogled na možgansko deblo s prepontino cisto pred odstranitvijo (zgoraj) in po odstranitvi (spodaj), kjer je videti tudi izstopišče VI. možganskega živca iz možganskega debla. 52 Revija ISIS - Januar 2012

53 Medicina po posegu ter posledično do izrazitega poslabšanja nevrološkega stanja. Zadnja bolnica je zaradi tega kasneje žal umrla. Najzahtevnejša operacija do sedaj je bila vsekakor odstranitev cistične spremembe pred možganskim deblom. Ta je povzročala parezo šestega možganskega živca pri mlajši bolnici. Uporabljen je bil endoskopski endonazalni pristop preko klivusa, cista pa je bila povsem odstranjena. Pri bolnici je po detamponadi prišlo do dislokacije nazoseptalnega režnja, zaradi česar je bila potrebna revizija in ponovna postavitev nazoseptalnega režnja. Bolnica je po drugi operaciji povsem okrevala, tudi pareza šestega možganskega živca, ki je bila indikacija za operacijo, se je povsem popravila. Predoperativno in pooperativno magnetnoresonančno slikanje ter takojšnji pooperativni CT glave so prikazani na sliki 3. Pristop se je do sedaj izkazal za dovolj varnega, tako da bova z njim vsekakor nadaljevala. Meniva, da je pristop pri določenih patoloških spremembah v področju lobanjske baze boljši od»klasičnih«pristopov, saj omogoča hitrejše okrevanje bolnikov in manj zapletov. Vsekakor so potrebne dodatne izboljšave pristopa, sčasoma pa se bo povečalo tudi število indikacij za tak pristop. Nazadnje bi želela omeniti tudi možnost telemedicine, ki je sedaj dostopna tudi za opisane operacije. Avtorja uspešno sodelujeva s centrom za kirurgijo lobanjske baze v Pitsburgu. Zadnjo operacijo sva izvedla pod stalnim neposrednim nadzorom kirurgov iz tega centra s pomočjo telemedicine. Sodelovanje na tak način bo prineslo hitre izboljšave v kirurški tehniki ter povečalo varnost opisanega pristopa. Ustno zdravje in potreba po nacionalnem programu Marjan Premik, Gorazd Sajko V svetovni in domači strokovni literaturi, ki obravnava zdravstveno stanje zob in ustne votline in zobozdravstveno dejavnost, se vse pogosteje uporablja besedna zveza»oral health«, kar prevajamo kot oralno zdravje ali ustno zdravje. Ta pojmovna zveza v Slovenski medicinski slovar (1) kot strokovna entiteta še ni vključena. V enem od zadnjih izdaj stomatoloških leksikonov (2) je oralno zdravje opisano kot»stanje popolne normalnosti in funkcionalnih sposobnosti zob ter njihovih podpornih tkiv, pri čemer je vključeno okolje celotne ustne votline z vsemi različnimi tkivi, povezanimi z maksilofacialno regijo. Stanje popolnega zdravja ustne votline in vseh delov žvečnega sistema daje optimalen učinek pri fizioloških funkcijah, posebej še v pogledu funkcije žvečenja, fonacije in fizionomije. V tem smislu je treba ustno zdravje razumeti kot trajen proces prilagajanja vseh tkiv maksilofacialne regije na določene ekološke dejavnike, ki imajo vpliv na organizem, pri čemer je brezpogojno pomembna tudi subjektivna zavest o zdravju. Dejstvo je, da ustno zdravje kot sestavni del splošnega zdravja pomeni temeljno socialno vrednoto.«ustno zdravje smo v slovenski socialnomedicinski literaturi že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja opredeljevali v kontekstu celovite razsežnosti zdravja, to je v smislu telesne, duševne in socialne blaginje. Tako smo v duhu deklaracije iz Alma-Ate in Resolucije SZO»Zdravje za vse do leta 2000«zapisali:»Oralno zdravje ocenjujemo in razlagamo za vsako deželo posebej in vedno v luči njenih socioekonomskih značilnosti, zdravstvenega stanja in bolezenske slike prebivalstva ter dosežene razvojne stopnje sistema zdravstvenega varstva. V tem smislu si za cilj oralnega zdravja ne zastavljamo samo idealiziranih zobozdravstvenih teženj o 32 nekarioznih zobeh s popolno parodontalno oporo in idealno okluzijo. Z upoštevanjem dejanskega stanja si zastavljamo realne in merljive cilje oralnega zdravja, ki dovoljujejo ljudem uživati socialno in ekonomsko produktivno življenje. Prvi pogoj za to pa je, da se izmeri sedanja raven oralnega zdravja, določijo in izvedejo zobozdravstvene aktivnosti in spremljajo spremembe oralnega zdravja glede na zastavljene cilje«(3). V tem smislu razumemo oralno zdravje kot raven zdravstvenega stanja zob in ustne votline pri prebivalcih določenega območja. Raven oralnega zdravja prebivalstva se v različnih obdobjih spreminja, ker je povezana z dejavniki vsakokratnega okolja. Na osnovi domačih in tujih raziskav vemo, da dejavniki socialnega in ekološkega okolja močno vplivajo na ustno zdravje. V tem pogledu so pomembni zlasti dejavniki, ki so povezani s prehrano in prehranjevalnimi navadami, s prakso in veščino izvajanja ustne higiene, z dostopnostjo do zaščitnih snovi (npr. fluoridov), z organizirano strokovno skrbjo za zobe in ustno votlino in drugimi družbenoekonomskimi razmerami oziroma značilnostmi prebivalstva (4, 5). Ne gre torej samo za klinične vidike bolezni, ki se kažejo v bolezenski sliki posameznikov in prebivalstva, temveč tudi za dejavnike in determinante, ki določajo njihovo zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija pojmuje ustno zdravje kot del človekovega zdravja, ki je bistvenega pomena za splošno zdravje in blaginjo (6). Pri tem posebej poudarja, da morajo biti bistvenih aktivnosti za izboljšanje oralnega zdravja deležni vsi prebivalci in da je prvi cilj javnozdravstvenih aktivnosti zmanjšanje oziroma odpravljanje razlik v zdravstvenem stanju med ljudmi (7). Revija ISIS - Januar

54 Medicina Če torej želi sistem varovanja ustnega zdravja (zobozdravstvenega varstva) zasledovati cilje izboljšanja zdravja (raven in razporeditev), mora upoštevati vse vplive na zdravje. Takšen pristop je lepo viden na shemi, ki prikazuje odnose med posameznimi dejavniki, ki vplivajo na ustno zdravje (prirejeno po 8). Odnosi med dejavniki, ki vplivajo na ustno zdravje Ustno zdravje otroci, odrasli, starejši Soc.ekol. dejav. GDP, izobrazba, fluor Človeški viri Zobozdravnik/prebivalci Uporaba Obiski, dostop., stroški Modeli zob. varstva Nordijski Beveridgov Bismarckov Hibridni Južno evropski Vzhod.evropski Shema kaže konceptualni okvir, ki odseva povezanost med ustnim zdravjem ter uporabo zobozdravstvene dejavnosti, človeškimi viri in družbenim okoljem, ki ga določajo družbenoekonomskimi dejavniki, sistemi financiranja ter organizirana skrb za ustno zdravje. Nacionalni sistem zobozdravstvenega varstva (nacionalni sistem ustnega zdravja) mora poleg izboljšanja ustnega zdravja zagotavljati tudi ustrezno odzivnost (na legitimna pričakovanja ljudi), kot tudi socialno pravično financiranje iz javnih sredstev. Če torej želimo pripraviti nacionalni plan ustnega zdravja kot funkcijo javnega zdravja, potem moramo problem zastaviti iz najmanj naslednjih štirih zornih kotov (9): z vidika odnosa prebivalstva (znanja, stališča, prakse, vedenja) do lastnega ustnega zdravja ter njihovega odnosa do zobozdravstvenega varstva; z vidika dinamike epidemioloških sprememb ustnega zdravja prebivalstva (po bioloških, socialnih in drugih značilnostih v času in prostoru); z vidika stanja, motivacije, organiziranosti in ponudbe zobozdravstvene dejavnosti; z vidika socialnih, kulturnih, ekonomskih, ekoloških in drugih razmer. Pogoj za učinkovito ukrepanje je, da imamo za vsak našteti vidik ustnega zdravja ustrezen nabor kazalnikov, ki omogočajo merljivo ocenjevanje vzročnih dejavnikov, kakovosti ukrepov in doseženih rezultatov, povezanih z ustnim zdravjem prebivalstva. V pogledu nabora podatkov nam organizirana evropska zobozdravstvena stroka (ERO-FDI, OECD) priporoča štiri sklope kazalnikov (10, 11): kazalniki za opazovanje ustnega zdravja pri otrocih in mladostnikih (popolno in kontinuirano spremljanje ugotovitev pri določenih starostnih skupinah); kazalniki za opazovanje ustnega zdravja pri splošni populaciji (vzorčno: odrasli, starejši obdobne prevalenčne raziskave zdravstvenega stanja zob in ustne votline pri odraslih in starejših osebah); kazalniki za opazovanje sistema in aktivnosti varstva ustnega zdravja (obdobni rutinski in vzorčni podatki o zobozdravstveni dejavnosti ter civilnih in drugih projektnih aktivnostih); kazalniki za opazovanje ustnega zdravja z vidika kakovosti življenja (vzorčno, obdobno, v povezavi z drugimi raziskavami, posredni in neposredni kazalniki zdravja). Na ravni države bi bilo potrebno v okviru ustavnih in zakonskih norm za področje ustnega zdravja uresničevati predpise, zagotoviti financiranje, izpeljati organizacijske pogoje in nadzor, tako da bi bili cilji enakosti do zdravja in zdravstvenega varstva uresničljivi. V ta namen moramo zagotoviti sistematično izvajanje promocijskih in preventivnih programov/ukrepov za ohranjanje zdravega zobovja in ustne votline pri vseh populacijskih skupinah. Odgovornost za sprejem nacionalnega programa ustnega zdravja v največji meri leži v okviru Vlade RS oziroma Ministrstva za zdravje. S preventivnim delovanjem želimo doseči, da bi si vsi ljudje redno čistili zobe in da bi bilo to čiščenje učinkovito v smislu odstranjevanja zobnih oblog plaka (s tem bi odpravili glavni dejavnik za nastanek kariesa in bolezni obzobnih tkiv). Poleg rednega čiščenja so za oralno zdravje zelo pomembne prehranjevalne navade prebivalstva, koriščenje zobozdravstvenih storitev v preventivne namene in zagotovitev vitaminov in mineralov (fluoridi). Pri opredeljevanju širših ciljev oralnega zdravja se moramo nujno zavedati, da ni pomembno le, da pridemo do smiselnih in izvedljivih ukrepov le na ravni posameznika, pač pa tudi na višjih ravneh za biološke in družbenoekonomske skupine prebivalcev, v nekaterih primerih pa na ravni celotnega prebivalstva (promocija zdravja, integrirana preventiva nenalezljivih bolezni, regulativa, organizacija in financiranje javne zobozdravstvene dejavnosti ipd.). Zadovoljive uspehe bomo lahko dosegli le s sodelovanjem več sektorjev na vseh omenjenih ravneh. Pri tem so pristopi tako do posameznikov kot tudi do različnih skupin ljudi glede na njihove biološke (spol, starost) in socialne značilnosti (izobrazba, delo, dohodki, bivalno okolje ipd.) zelo raznoliki in so načeloma usmerjeni v naslednje strategije (12): zmanjšati breme ustnih bolezni in nesposobnosti, še posebej v revnih in prikrajšanih populacijskih skupinah; 54 Revija ISIS - Januar 2012

55 Medicina promovirati zdrav življenjski slog in omejevanje dejavnikov tveganja, ki izhajajo iz ekoloških, ekonomskih in vedenjskih vzrokov; razvijati sistem ustnega zdravja, ki enakomerno izboljšuje rezultate ustnega zdravja, odgovarja na potrebe in legitimna pričakovanja ljudi ter je finančno pravičen; umeščati politiko ustnega zdravja v nacionalne in območne programe zdravja in promovirati ustno zdravje kot učinkovito razsežnost razvojne politike v družbi. Stomatološka sekcija SZD kot avtonomna, prostovoljna strokovna organizacija si je v okviru opisanega koncepta zastavila svoje cilje in izgrajuje strategijo, kako izboljšati ustno zdravje celotne slovenske populacije. Pri postopnem uresničevanju te naloge potrebuje aktivne člane sekcije in ozaveščene ter soodgovorne partnerje za ustno zdravje, kot so: MZ, ZZZS, IVZ, Stomatološka klinika, odbor za zobozdravstvo pri ZZS in odbora za zobozdravstvo pri ZZOS. V to strategijo sodi tudi obveščanje strokovne in širše javnosti glede priprave in uresničevanja strategije. Literatura: 1. Slovenski medicinski slovar. Ur. Miroslav Kališnik. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Zdravniška zbornica Slovenije. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Stomatološki leksikon. Ur. Dejan Marković. Stomatološki fakultet Univerziteta u Beogradu. Beograd, Premik M. Zdravstveno stanje zob in ustne votline pri šoloobveznih otrocih v SR Sloveniji. (doktorska disertacija). Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana 1988: Zaletel - Kragelj L, Fras Z, Maučec - Zakotnik J. Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije. Rezultati raziskave Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije (z zdravjem povezan vedenjski slog) III. Zdravstvena stanja. Ljubljana: CINDI, Premik M. Oralno zdravje in zobozdravstveno varstvo v Sloveniji, v: Zdravje v Sloveniji 2003, Inštitut za varovanje zdravja RS, Ljubljana 2005: Petersen PE. The World Oral Health Report continuous improvement of oral health in the 21st century. Comm Dent Oral Epidemiol 2003; 31(Suppl.1): 3 24.). 7. Blas E, Kurup AS. Equity, social determinants and public health programmes. WHO Geneva: Jaime Pinilla J, González B. Exploring changes in dental workforce, dental care utilisation and dental caries levels in Europe, International Dental Journal FDI 69; 2: Premik M. State of the Art of Dental Public Health in Slovenia. Stomatologie 5; 2007: EGOHID. Health Surveillence in Europe. Lyon University I Press. Lyon; Annamari Nihtilä (Ed.): A Nordic Project of Quality Indicators for Oral Health Car Authors and National Institute for Health and Welfare. Helsinki, Finland Petersen PE. Improvement of global oral health the leadership role of the World Health Organization. Comunty detal health (2010) 27, Psihoterapija in učenje s pomočjo konjev Breda Sobočan Psihoterapija (EAP) in učenje (EAL) s pomočjo konjev sta metodi, ki temeljita na izkušnji s konji, ki posamezniku omogoča zrcaljenje trenutka in ponuja metafore za življenje. Pomagata k uvidu težav in iskanju ustreznejših rešitev, ki pomenijo dolgotrajno spremembo za klienta. Učinkoviti sta za posameznike, družine in skupine vseh starosti. Ponujata možnost, da se mimo besed dotaknemo bistva. Vodita k boljši komunikaciji, bolj zdravim medosebnim odnosom in trdnejšim partnerstvom v življenju. Klientu učinkovito pomagata pri razvijanju osredotočenja, raziskujeta prepričanja in uvajata spremembe; ne glede na to, ali jo uporabljamo v terapevtski (za čustvene motnje, travme, vedenjske motnje, težave v odnosih, odvisnosti ) ali v učni (samozaupanje, reševanje problemov,»team building«, vodenje ) situaciji. Potekata izključno na tleh. Klientu ni potrebno nobeno predhodno izkustvo s konji. Zahtevata usposobljen strokovni tim, ki ga sestavljata strokovnjak za konje in strokovnjak za ljudi, ki delata po strokovnih ter etičnih merilih in v sodelovanju s konji v čim večjo klientovo korist. EAGALA (Equine Assisted Growth and Learning Association) je mednarodna, neprofitna zveza strokovnjakov, ki se ukvarjajo z učenjem (EAL) in psihoterapijo s pomočjo konjev (EAP). Ustanovljena je bila leta, potem ko sta Lynn Thomas in Greg Kersten vodila prvo formalizirano izobraževanje za strokovnjake, kjer sta posredovala svoje izkušnje, znanje in prakso. Njeno poslanstvo je izboljševanje mentalnega zdravja posameznikov, družin ali skupin. Sedež ima v Utahu (ZDA). Registriranih je približno terapevtov z licenco v 38 državah po vsem svetu. Postavlja kriterije za odličnost v osebnostni rasti in psihoterapiji s pomočjo konjev. Izvaja redno izobraževanje, treninge za strokovnjake, ki uporabljajo njihov model, postavlja standarde za delo in jim nudi podporo. Psihoterapija s pomočjo konjev (EAP Equine Assisted Psychotherapy) je izkustvena psihoterapevtska metoda, ki omogoča pomembne uvide. Zaradi intenzitete in učinkovitosti jo razvrščajo med kratkotrajne terapije. Revija ISIS - Januar

56 Medicina Učenje s pomočjo konjev (EAL Equine Assisted Learning) je izkustvena metoda, ki s pomočjo konjev omogoča ljudem čustveno rast, samospoznavanje in učenje. Izvajata jo na svojem področju že izoblikovana strokovnjak z licenco iz psihoterapevtske dejavnosti in strokovnjak za konje. Svoja znanja združita v enakovreden tim, ki se mu pridruži eden ali več konjev, ki je v odnosu z ljudmi netravmatiziran. S pomočjo konjev poskušata pri klientih ali pacientih doseči zaželene spremembe. Psihoterapija s pomočjo konjev ni hipoterapija, niti konjarstvo. Fokus je usmerjen v klienta, takega, kot je v vsakdanjem življenju. Lynn Thomas je opredelila filozofijo spremembe v dve preprosti dejstvi: 1. Ljudje se spremenimo šele, ko nam je neudobno. 2. Ljudje (psihološko) rastemo, ko smo k temu izzvani. Delo s konji pospeši proces spremembe v smeri, ki klienta postavi pred ti dve dejstvi, na igriv, neogrožajoč način. Cilj EAP je izzvati prepričanja, vrednote in zaznave o sebi in svetu, jih postaviti v samoogledovanje, prevpraševanje in raziskovanje. Uporablja bolj ali manj preproste aktivnosti s konji. Te vsebujejo številne pomembne metafore in analogije iz klientovega življenja, uporabne v terapevtske (EAP) ali zgolj samospoznavne namene (EAL). Skrbno izbrana izkušnja je podprta z refleksijo, analizo in sintezo. Naloga s konji postavi klienta v okvir njegovih lastnih doživljanj, ravnanj, izkušenj, razumevanj in rešitev. V izkušnjo je vključen fizično, čustveno, intelektualno, socialno in duhovno. Doživi uspeh in neuspeh, negotovost in pogum, vznemirjenje, veselje, bližino, povezanost, strah in še marsikaj, ker natančnega izhoda izkušnje ne moremo povsem predvidevati. Učenje iz napak in uspehov, iz naravnih posledic akcije in reakcije, je bistvo pristopa. Če se neke akcije izkažejo v dani situaciji kot nedelujoče, vsak od klientov, par, družina ali skupina išče svoje lastne odgovore. Pri tem se mobilizirajo pomembne medosebne in notranje osebne vsebine. Ob analizi in sintezi srečanja postanejo pomemben vir novih spoznanj o sebi. To globalno in močno osebno izkušanje situacije je avtentičnost te metode, ki gotovo vpliva na prihodnja izkustva in prinaša posamezniku trajno spremembo. Strokovnjaki v EAGALI globoko verjamemo, da vsak človek na določen izziv najde svojo lastno, sebi najustreznejšo rešitev. Zakaj ravno konji? Strokovnjaki za konje nam povedo, da imajo konji močan vpliv na ljudi. Že ukvarjanje z njimi v športnem smislu in skrb za njih vpliva na ljudi. Za uspešen odnos s konji je potrebna etika, odgovornost, samozavest, komunikativnost. Konji so velike in močne živali. Velikost in moč konjev mnogim ljudem vzbudi prirojen strah. Kot taki ponujajo priložnost za mnoge, da premagajo strah in zgradijo samozaupanje. Izpeljana naloga s konji kljub strahu ustvarja samozaupanje in je trajna metafora za spopadanje z drugimi strašljivimi in težkimi situacijami v življenju. Konji so socialne živali. Radi so s svojimi vrstniki. V svoji čredi imajo jasno definirano vlogo. Dobro poznajo pomen meja, hierarhije, moči in podreditve, povezanosti in avtonomije Imajo različne osebnosti, vedenje, razpoloženja Včasih so uporni ali izzivalni, radi se zabavajo, hitro jim postane dolgčas. Ljudje jim vzbudijo zanimanje, pripravljeni so na interakcijo z njimi, dokler Tako odpirajo vsemogoče metafore. Konji zahtevajo aktivnost. Pa naj bo pri skrbi za njih ali v terapevtsko-samospoznavni situaciji. To je pomemben izziv v našem času, ki je usmerjen v hitro doseganje ugodja in lahkoten življenjski stil kot normo. Konji so igriva bitja. Od klientov terjajo, da se resno mentalno in telesno aktivirajo, če želijo doseči uspeh v zadani nalogi. Kreativno razmišljanje, reševanje problemov, delo, vodenje, prevzemanje odgovornosti, delo v timu in odnosi s sodelavci, zaupanje, stališča, samozaupanje, komunikacija in neverbalna sporočila so del izjemnih metafor, ki se prenesejo v posameznikovo vsakdanje življenje. Konji imajo izreden samoohranitveni nagon. Konji se v odnosu s človekom vodjo umikajo od predmetov ali nalog, ki sprožajo samoohranitveno občutljivost. To (še) ni stresni odgovor v smislu»boj ali beg«! To vedenje nastopi, še preden je konj v resničnem stresu. Konj z odmikanjem poskrbi za svojo varnost, še preden se izpostavi resnični nevarnosti. Konju kot čredni živali je sicer skupnost nad posameznikom. Zato njegov samoohranitveni nagon skrbi tudi za skupno dobro celotne črede. Na eni strani se zaveda, da je čreda pomembna, vendar do neke mere zaradi lastnega preživetja mora ostati neodvisen. Vodenje konja skozi zadano nalogo od vsakega človeka klienta ali strokovnjaka zahteva»poslušanje«, kaj sporoča konj, in ustrezno, jasno sporočanje hotenj in zahtev, da dobimo od njega želen odziv. Ko konj reče»ne«naši zahtevi, uporabi svoj samoohranitveni nagon, ne trmoglavost ali moč ali... Pomeni, da nima dovolj zaupanja v nas, da bi nam sledil, ali pa smo preveč nejasni v svojih pričakovanjih, da bi razumel, kaj od njega želimo. Delo s konji od nas zahteva razvoj veščin opazovanja in interpretiranja njegovih odzivov. Obenem pa jasno in nedvoumno formulacijo povratnega sporočila, ki ga imamo zanj. To pa je že bistvo komunikacije, povezave 56 Revija ISIS - Januar 2012

57 Medicina in gradnje katerega koli odnosa. Tako je v bistvu tovrstnega dela s konji pravzaprav njihova pomoč ljudem, da postanejo uspešnejši, bolj samozavestni»vodje«svojega življenja. To pa je lastnost, ki jo rabimo v mnogih medosebnih odnosih, kjer naša vloga zahteva prevzemanje odgovornosti in sočutje do soljudi, ne zgolj moč in prevladovanje. Kaj je naloga konjev v EAP-srečanju? Strokovni tim omogoči konjem, da so v srečanju pristni in naravni. Zaradi vloge plena v naravi so izjemno senzibilni na neverbalno komunikacijo in se hipno odzivajo na sporočila, ki jim jih pošilja klient. Ti odzivi služijo klientu in timu kot informacija o obstoječih vzorcih in služijo kot motiv za iskanje novih oblik interakcij. Osnovno vprašanje za klienta je:»kako naj se spremenim, da bo konjev odziv drugačen, zaželen?«naloga konjev v EAP je torej, da vnesejo v klientovo življenje spremembo. Odnos med konjem in klientom je tisti, ki vsebuje spoznanje in učenje o sebi. Tim strokovnjakov je samo pospeševalec procesa in skrbi za varno priložnost za izkušnjo in za ozaveščanje lekcije, ki se je odvila. Delo na tleh V EAP teče delo brez izjeme na tleh. Načrtovane aktivnosti ne vsebujejo nobene naloge, kjer bi bil klient na konju. S tem prispevamo k varnosti. Obenem pa se je skozi razvoj modela izkazalo, da je tako delo veliko bolj psihoterapevtsko. Konju omogoča, da ostaja spontan, lahko teče, se umakne, približa, ignorira, brcne, se hrani, se ukvarja z drugimi konji... Delo na hrbtu namreč zahteva nadzor nad konjem zaradi varnosti, kar pa odvzame konju naravnost. Ravno ta odkrit odziv konja prinese pravo terapevtsko moč. Šele tako se lahko v celoti odrazi vsa moč procesa v odnosih med ljudmi in konji. Delo s tal zahteva od človeka sposobnost za kontrolo brez prisile. Timski pristop je posebna zahteva tega modela. V timu so v enkratno celoto povezani konji, strokovnjak za konje in strokovnjak za mentalno zdravje. Strokovnjak za mentalno zdravje predstavi koterapevtu terapevtski načrt. Med srečanjem je osredotočen na ljudi, njihovo vedenje, vzorce, ki se pojavljajo, na spremembe, ki nastopijo, izjemne situacije, razlike v interakciji. Skrbi za (predvsem čustveno) varnost vseh udeležencev srečanja, ljudi in konjev. Usmerjen je na terapevtske intervence. Poudarjeno pa je, da EAP ni govorna terapija! Uporabi se izkušnja s konji za kasnejšo širšo analizo v ambulanti. V EAL pa strokovnjak za ljudi uporablja svoje znanje za zbiranje podatkov, analizo odnosov in načrtovanje ciljev za posameznika ali določeno skupino ljudi. Njegovo delovanje je v smislu pospeševalca procesov spoznavanja in učenja. Strokovnjak za konje začrta aktivnosti s konji, ki omogočijo razvoj v smeri terapevtskega ali v procesu učenja izbranega cilja. Poišče cilju primerne konje in skrbi za (predvsem fizično) varnost vseh udeležencev v srečanju, ljudi in konjev. Njegov pogled je osredotočen na konje, opazuje njihove odzive in prevaja njihovo vedenje strokovnjaku za mentalno zdravje. Tim doseže višjo stopnjo razumevanja situacije skozi sočasno sledenje, integracijo in predelovanje dogajanja med klientom in konji, pa tudi s pozornostjo na lastni odziv (kontratransfer). Na rešitev orientiran model Filozofija, da sta neugodje ter problem motiva za spremembo in iskanje drugačnih rešitev, je v temelju tega pristopa. Naloge s konji kakršni so kot svobodna bitja se (lahko) hitro pokažejo kot izziv našim vsakodnevnim načinom delovanja. Ne glede na to, da je v ospredju problem v odnosu s konji ali z ljudmi, nalogami, okolji, stvarmi, koncepti ali prepričanji, ima vsak posameznik vgrajene prave rešitve zase. Samo prepoznati mora prepreke, ki mu onemogočajo ustreznejše rešitve. Delo s konji tako poustvari situacije v»pravem«življenju. V varnem, zaupnem okolju imajo ljudje priložnost, da izborijo bitke s preprekami. Ko najdejo rešitev za problem s konji, imajo ključ do globalnejše spremembe. Cilj aktivnosti v EAT ni rešitev zastavljene naloge. Bistvo je v samem iskanju rešitve, v procesu. V procesu namreč teče zaželen Revija ISIS - Januar

58 Medicina postopek učenja. Zaupamo procesu med klientom in konjem. Večina klientov, vključenih v ta model po vsem svetu, ni bila nikoli v stiku s konji. To jim daje celo veliko prednost. Zaradi»neokuženosti«s klasičnim konjarstvom (kaj je prav in kaj narobe, kako je po pravilih in kako ni ) imajo lahko večjo kreativnost v reševanju nalog. Strokovnjaki za konje poročajo o izjemnih rešitvah, ki so jih odkrili ljudje, nevešči ravnanja s konji. Znanje o konjih seveda ni namen niti cilj EAP oziroma EAL. Srečanje je oblikovano in usmerjano z opazovanjem dogajanja in postavljanjem refleksivnih vprašanj. Vprašanja, ki jih kreativno postavljata oba strokovnjaka, so vir in umetnost tega pristopa. Upoštevanje etike Etika je ena od temeljnih predpostavk EAGALE. Vsi člani terapevtske trojice (oba strokovnjaka in konji) morajo delovati profesionalno in v dobro klientov. Konj ima status člana terapevtskega tima in mu izkažemo spoštovanje s tem, da je svoboden vseh vezi in pričakovanj, ki jih je deležen v konjarstvu. Preprosto je lahko to, kar je. S tem, da se odziva na svoj pristen način, prispeva svoj temeljni delež v terapiji in učenju. Specialist za konje in specialist za mentalno zdravje imata strokovno ozadje in treninge, ki morajo biti priznani v državi, v kateri delujeta. Zavezana sta vsem etičnim normam svojega izvornega strokovnega statusa. Pomembna je zaupnost v zvezi z informacijami in dogajanjem v terapiji. Varnost Varnost je osnovna skrb tega programa in prakse. Jasno je, da situacija, v kateri so tudi konji, prinaša določeno tveganje. Dokazano pa je največ poškodb s konji pri športnem udejstvovanju, kjer je konj na nek način»ukleščen«v človekove pripomočke in njegova pričakovanja. Na ta način je bolj ali manj siljen v nenaravno vlogo, ki mu je bolj ali manj udobna. Konji so po naravi nenapadalna bitja in se v situaciji realne ali za njih subjektivne nevarnosti umaknejo, česar v športni situaciji včasih ne morejo izvesti povsem varno za jahača ali vozača.»varnost«je celo v SSKJ opredeljena kot»stanje varnega«, brez posebne razčlembe te definicije. Kot da je objektivna, merljiva stvarnost V negotovem in subjektivnem svetu pa je težko definirati neko situacijo kot absolutno varno za vse posameznike. Oznaka, kdaj je situacija za koga varna, je v resnici globoko subjektivna. Varnost je (po ameriškem slovarju) odsotnost nevarnosti, tveganja in poškodbe. Izjemna zahteva za negotovo in krhko človekovo življenje Subjektivni občutek varnosti zajema posameznikove izkušnje, znanje, opazovanje, prepričanja, ravnanja, percepcije in čustvovanja Večina ob srečevanju z EAP pomisli na telesno varnost. Pomembno je ne zanemariti tudi čustvene varnosti udeležencev. Oba strokovnjaka odgovorno prevzameta skrb za vse udeležence v srečanju. Varnost je trajnostni proces v poteku celotnega srečanja. V srečanju EAP ali EAL je velika priložnost za učenje o varnosti v življenju. Izkušnje so pokazale, da se rizične situacije pogosteje pokažejo v»team bildingih«kot v terapevtskih srečanjih. Najpogosteje so menedžerji in vodje tista skupina, ki se najpogosteje in najbolj grobo izpostavlja tveganjem. Konj ima ravno zaradi dela na tleh in»nevezanosti«možnost, da se iz neugodne situacije umakne. Klient prevzema svoj aktivni, odgovorni delež v tem procesu. Varnost med konjem in klientom se (kot sicer v življenju!) implicira skozi odnos, skozi opazovanje sebe, svojega mesta v odnosu do konja, opazovanja konjev, preverjanju zaznav Opazovanje zunanjega sveta in sebe pa je na koncu za vse nas najučinkovitejša veščina glede vzpostavljanja varnosti v življenju. Tim ohranja realističen pogled na situacijo v srečanju, kritične situacije rešuje na čim manj direktiven, čim bolj naraven način. Strokovna podlaga specialista za konje (to ni le ljubitelj konj, ampak strokovnjak, ki dosega zahtevne standarde) in njegovo poznavanje vključenih živali, dinamike med njimi in razvijajoče situacije je osnovna etično-varnostna zahteva za delo po kriterijih EAGALA. Komu sta namenjena psihoterapija in učenje s konji? Klinično delo: Predvsem je poudarek srečanja v EAP približanje človekovemu psihološkemu, socialnemu in tudi duhovnemu svetu skozi neverbalen, izkustveni način. Terapevt se za potrebe srečanja»odtrenira«, torej odpove besedi kot osnovnemu orodju spremembe. Izkušnja je tista, ki doseže nepredstavljive dimenzije. Besede se uporabijo kasneje v procesu analize, integracije in aplikacije v širši življenjski okvir. Tako je to metoda, ki je lahko uspešna pri ljudeh, kjer se želimo (ali smo siljeni) izogniti verbalnemu načinu dela. Uporabljamo jo za posameznika, par, družino, skupino. Družine lahko dosežejo veliko uvidov na različnih nivojih njihovih medosebnih povezav. Nalogo oblikujemo tako, da se prvenstveno dotakne tem, ki jih podpira terapevtski načrt. Odlična je za težave, vezane na strukturo (meje, hierarhija, vloge), komunikacijo, sodelovanje, moč, avtoriteto, prehode... Naloge lahko naslovijo tudi vprašanja prepričanj, vrednot, odnosa do pravil, samozaupanja. Mnogo dogajanj se odvija istočasno, trenutek in dinamika omogoča izbiro fokusa. Par v delu s konji izkuša številne teme in probleme iz vsakodnevnega življenja. Moč, sodelovanje, spoštovanje, upoštevanje, posluh, komunikacija, soodvisnost, tekmovalnost, zabava, kreativnost, vztrajnost, gradnja odnosov, popuščanje, aktivnost Uporaba konjev se je pokazala zelo učinkovita pri delu z mladimi. Delo s konji se na nevsiljiv način približa njihovemu doživljanju. Ponuja jim možnost podoživljanja situacije na igriv način, brez pritiska racionalnega in verbalnega. Doživetemu v naknadni predelavi po izkustvenem delu lažje najdejo imena 58 Revija ISIS - Januar 2012

59 Medicina in rešitve. Standardne so vaje, oblikovane za motnje hranjenja, motnje impulzov, razne odvisnosti, motnje koncentracije Skupine izrazito veliko pridobijo od dela s konji. Raziščejo lahko številne teme, ki so vezane na kulturo skupine in posameznika v njej. Metoda je uspešna tudi za težavne skupine. Posameznik ima v delu s konji priložnost doživeti ponotranjene slike, odnose in izkušnje. Preko projekcije in projektivne identifikacije, v katero stopijo konji, pa ima priložnost predelati, iskati drugačne rešitve, doživeti drugačne čustvene odzive, doseže tudi posameznike v močnem odporu. Nemogoče je biti v areni s konji v tovrstnem»settingu«in ostati nedotaknjen. V terapevtskem smislu se uporablja pri čustvenih motnjah, problemih v odnosih in komunikaciji, vedenjskih motnjah, motnjah hranjenja, odvisnostih, motnjah pozornosti, rehabilitaciji psihoz, zlorabah, potravmatski stresni motnji. Izkušeni terapevti opisujejo v revijalnih, knjižnih predstavitvah ter na videoposnetkih prakse s populacijo, ki je za terapevtsko delo zelo zahtevna, npr. kriminalci, vojaki veterani vojne, obsojenci za zlorabe, travmatizirani policisti, vojaki Delo s timom v smislu raziskovanja medsebojnih odnosov Pomoč konjev lahko da vodjem in tudi članom neke skupine jasno sliko o stanju v»njihovi čredi«. Vsaka skupina ima svojo lastno dinamiko, koncepte, situacije in potrebe. EAGALA-tim s konji kreira okolje, ki bo omogočilo, da bo prišlo do spoznanj in pomembnih premikov v njihovem poznavanju svoje»črede«, kar bodo lahko prestavili v življenje kot skupina in vsak posameznik zase. Vedno znova smo začudeni nad resničnostjo slike, ki jo pokažejo konji. Konji od samega začetka slikajo, kaj se dogaja v posamezni skupini ljudi, pokažejo bistvo vsebine odnosov, kažejo energijo in tendence v skupini. Zato tim ne odmakne oči od konjev! Konji so iskreno zrcalo dinamike skupine. Klienti lahko raziščejo šibkosti in močne strani kulture, ki vlada v delovnem okolju. Dejavniki klime v timu so področje raziskovanja, analiziranja, načrtovanja spremembe, uvajanja in utrjevanja. Skozi naloge s konji v neobsojajočem, podpirajočem vzdušju se izkustva dotaknejo timu škodljivih elementov in podpiranju tistih, ki ga krepijo. Ravno izkustveni način in kasnejša predelava puščata neizogibno močan vpliv. Ta tehnika opogumlja ljudi, da opustijo stvari, ki jih frustrirajo, in poiščejo drugačne možnosti za rešitev. Zadrega, ki jo postavljajo konji v areni, če želimo rešiti neko nalogo, je za vsak tim ravno pravšnja mera izziva glede potrpljenja, načrtovanja, komunikacije in doslednosti. Teme, ki jih skozi skrbno načrtovane naloge lahko obdelamo, so med drugim: dinamika skupine, timsko delo, gradnja odnosov, stili komunikacije, neverbalna komunikacija, vloge v skupini, moduliranje novih vlog, vodenje, organizacijske veščine, odgovornost, odnos do avtoritete in pravil, reševanje problemov, kreativnost, logika, postavljanje cilja, osredotočenje, asertivnost (samozavest in samozaupanje posameznika), medsebojnega zaupanja celotnega tima, razumevanje različnih stopenj in oblik samozavesti, meje: vzpostavljanje, vzdrževanje, prehajanje, obramba, vztrajnost, potrpežljivost, aktivnost, prevzemanje tveganja, zmožnost prositi za pomoč, nasvet, sodelovanje, tekmovalnost (različne stopnje in pomen), nadzor (nad svojimi občutki, ravnanji, vzgibi ali nad drugimi člani tima), upravljanje s stresom, ravnanje v časovnem pritisku, pritisku več sočasnih nalog (multitasking), odnos do varnosti, tveganja, izpostavljanja in kreiranja nevarnosti, zabava, destruktivnost, odnos do zunanje presoje, ocenjevanja, sodbe drugih, ki je je deležen posameznik in skupina (strah pred ocenjevanjem, preverjanjem lastne percepcije), vrednote, prepričanja, predsodki, prioritete (osebne, skupne skupini), zaključevanje sodelovanja, žalovanje. Vinjete iz prakse P. Hodgman in R. Oliver opisujeta delo s skupino žensk, ki so bile v otroštvu spolno zlorabljene. Uporabili sta najpreprostejšo vajo opazovanje konjev v ogradi. Njun terapevtski cilj je bil osredotočen na tematiko meja v odnosih. V ogradi so bile tri breje kobile. Specialistka za konje je pripeljala v ogrado mladega žrebca. Ta je kmalu opazil samice in se jim približal. Telesna govorica vodilne Revija ISIS - Januar

60 Medicina v trojici (ušesa pomaknjena globoko nazaj, dvignjena glava ) je govorila ne! Za hip se je umaknil, potem pa spet in spet poskušal vdreti. Ženske so bile soočene z vztrajnostjo in nagonom mladega žrebca. Kobile pa niso popustile. Večkrat sta močnejši dve morali ščititi šibkejšo, ki ni bila dovolj sposobna, da se obrani sama. V pogovoru so klientke prepoznale svojo situacijo. Seksualno so bile zlorabljene v obdobjih, ko so bile najbolj ranljive. Večinoma so jih zlorabili najbližji moški. Kot otroci so doživele tak razdor meja, da kot odrasle niso imele temeljev, da bi zgradile samozaupanje in moč braniti lastne meje. Opazovanje kobil in žrebca jim je ponudilo močno metaforo. Kako odločno reči ne in vztrajati pri tem. Ko so opazovale, kako so se kobile medsebojno podpirale, kako so zaščitile najšibkejšo, se je pokazala direktna analogija z njihovim življenjem. Opazovanje naravnega vedenja kobil, izražanje njihovega nagona po samozaščiti je okrepilo ženske, jim dalo idejo, kako okrepiti svoje meje, in celo dovoljenje, da jih sploh vzpostavijo. C. McNamara: V neki delovni organizaciji so se v procesu»team bildinga«ukvarjali z nalogo vodenja konja na vrvi. Nekemu članu se je konj splašil. Mož ni spustil vrvi tako dolgo, da je imel»ožgano«dlan. V poznejši analizi se je izpostavilo vprašanje, zakaj je ni izpustil. Čez en teden se je vrnil sam in povedal, da je ravno malo pred delavnico izvedel, da je zbolela hči za levkemijo in je bila prognoza zelo slaba. Metafora»na silo zadržati konja«je sprožila soočanje z njegovo bolečino in željo zadržati hčerino življenje. Teh vsebin pa seveda ni predeloval v kontekstu»team buildinga«. Lastne izkušnje S tem delom in idejo sem se srečala najprej v Madridu, kasneje pa še pri nas v Kamniku. S koterapevtko Nejo počasi nabirava izkušnje. V kateri koli klinični situaciji uporabiva konje, prinesejo neverjeten vpogled in spremenijo zataknjenost terapije. Sama prihajam iz območja Slovenje, ki je močno zaznamovano s konji. Vendar so konji v Ljutomeru v službi kasaškega športa in so bili pogosto predstavljeni otrokom kot nevarni, tekmovalni, nedotakljivi. To delo sedaj od mene zahteva najprej odučenje teh prepričanj in vzpostavitev notranjega ravnotežja med varnostjo in nevarnostjo. Ravno medsebojno zaupanje v timu nama daje zmožnost, da počasi slediva zastavljenemu cilju. Delamo na kmetiji, kjer so konji nastanjeni. Pogosto je problem zagotavljanje intimnosti, saj tako drugačno delo s konji pritegne številne, sicer neškodljive, radovedneže. Odganjanje le-teh je včasih še bolj moteče kot njihovo opazovanje. V timu imava trenutno tri konje, ki so pomembni učitelji za moje paciente. So tisti, ki jih vedno znova učijo, da je možno delovati v dvoje, troje ali v skupini. Najbolj fascinantne se mi zdijo razlike, ki nastanejo, ko delamo s prostovoljci in ko delamo s klienti. Konji brez vsakršnih ovir odzrcalijo odnose znotraj in zunaj človeka. Po terapiji se pogosto konj, ki je najbolj garal, vrže na tla in se valja, valja, valja, da se sprosti in razbremeni. Osupnilo me je spoznanje, kako veliko in kako naporne projekcije zadržimo v sebi, v svojem telesu terapevti, ko pogosto nimamo med dvema pacientoma časa niti za kozarec vode, kaj šele, da bi se (»vrgli na tla«in) sprostili telo. Najbrž se iz opazovanja konja lahko vprašam, od kod kratka življenjska doba zdravnic in psihiatrinj, kaj vse akumulirajo naša telesa za profesionalno držo nadzora nad seboj in predanosti poklicu. Domačih terapevtskih zgodb, ki so jih napisali najini konji, je že kar nekaj, pa (še) nimam dovoljenja, da jih objavim. Foto: EAGALA Vnetni sindrom imunske obnove (IRIS) Janez Tomažič Vnetni sindrom imunske obnove (angl. immune reconstitution inflammatory syndrome, okr. IRIS) lahko nastane, kadar ima bolnik dlje časa (vsaj nekaj mesecev) okvarjen imunski sistem, ki se nato na hitro obnovi. IRIS se pojavlja predvsem pri bolnikih z aidsom, redkeje pa pri bolnikih, ki prejemajo biološka zdravila, pri prejemnikih presadkov, pri nosečnicah, včasih pa tudi pri nekaterih drugih bolnikih. Kaže se na tri načine: 1. Zaradi hitre obnove imunskih odzivov lahko izbruhnejo priložnostne (oportunistične) okužbe, ki so bile do takrat prikrite (okultne). Okužba postane simptomatska zaradi virulence mikroorganizma in zaradi imunskih odzivov gostitelja. 2. Zaradi motenj v uravnavanju in delovanju (pre)hitro obnavljajočega se imunskega sistema (avtoprotitelesa, citotoksični limfociti T) lahko pride do spremenjenih in nevarnih 60 Revija ISIS - Januar 2012 (paradoksalnih) potekov že prisotnih priložnostnih okužb. IRIS se najpogosteje pojavi pri tuberkulozi, kriptokokni okužbi in pri progresivni multifokalni levkoencefalopatiji, ki jo povzroča virus JC. Lahko se pojavi tudi pri drugih priložnostnih okužbah. 3. Pri IRIS-u lahko pride tudi do določenih rakavih bolezni (npr. limfomi) in določenih vnetnih sistemskih bolezni. IRIS se najpogosteje pojavi pri bolnikih, okuženih s HIV, ki imajo že zelo okvarjeno imunost (koncentracijo celic CD4 pod 100/mm 3 ). Z uvedbo protiretrovirusnih zdravil, ki so zelo učinkovita, pride do hitre obnove imunskih odzivov in do možnega razvoja IRIS-a. Pojavi se lahko tudi po ukinitvi bioloških zdravil. Biološka zdravila se vpletajo v številne specifične poti in odzive imunskega sistema in ga okvarjajo na različne načine.

61 Medicina Opisani so številni primeri IRIS-a po ukinitvi bioloških zdravil (npr. poslabšanje multiple skleroze po ukinitvi natalizumamba). Nosečnost je obdobje relativne imunske pomanjkljivosti, ko je zaradi fizioloških protivnetnih celičnih imunskih odzivov olajšana embrionalna implantacija in omogočena toleranca na fetalne antigene. Hitra obnova imunskega sistema po porodu lahko privede do IRIS-a, ki se kaže s pojavom priložnostnih okužb ali pa s poslabšanjem oziroma pojavom avtoimunskih bolezni, kot so: revmatoidni artritis, multipla skleroza, idiopatski polimiozitis, avtoimunsko obolenje ščitnice, miokarditis, sarkoidoza itd. Patogeneza in zdravljenje IRIS-a še nista povsem razjasnjena. Pri zdravljenju so včasih pomembni glukokortikoidi in nekatere druge učinkovine, ki zavirajo imunske odzive; v zadnjem obdobju preučujejo predvsem statine. Kot pri številnih drugih redkih boleznih, je pri prepoznavanju pomembno, da pomislimo na IRIS. Novoletno druženje združenja ginekologov in porodničarjev Slovenije s predstavitvijo pomembnih strokovnih dosežkov Bojana Pinter, Darija Strah, Leon Meglič in Stanko Pušenjak 1. decembra 2011 smo porodničarji ginekologi v Kristalni palači BTC v Ljubljani prisostvovali strokovnemu srečanju Združenja ginekologov in porodničarjev Slovenije v tako velikem številu kot že nekaj časa ne. Verjetno sta bila povoda za množično udeležbo dva: pomembni strokovni dosežki s področja ginekologije, kontracepcije in perinatologije ter novoletno obeležje srečanja. In res, srečanje smo končali v znamenju okusnega kulinaričnega druženja, dobrega razpoloženja in zavedanja, da smo tako na področju ginekološke operative v povezavi z rojstvom, kontracepcije, prednatalnih presejalnih testov za Downov sindrom in lajšanja poroda naredili res nekaj opaznega. Za vse tiste, ki vas ni bilo, smo se predavatelji odločili, da vam podamo obnove predavanj in vam zaželimo vse lepo v letu Poročilo bo sicer objavljeno v januarski številki, a prav gotovo za iskrena voščila ni nikoli prepozno. V uvodu nas je pozdravil naš predsednik Adolf Lukanovič, ki je vidno zadovoljen spremljal celoten potek srečanja do konca. Uvodno predavanje je predstavil Leon Meglič s temo Trahelektomija novost v ginekološki kirurgiji. Sledile so Smernice za uporabo kombinirane hormonske kontracepcije Urška Bizjak Ogrinc, Smernice za uporabo progestogenske oralne kontracepcije Bojana Pinter, Smernice za uporabo materničnega vložka Andreja Trojner Bregar. Darija Strah je predstavila svojo zadnjo raziskavo Ultrazvočno presejanje za kromosomopatije v prvem trimesečju nosečnosti pri naključno izbranih nosečnicah na osnovi starosti, nuhalne svetline in nosne kosti. Za konec nam je Stanko Pušenjak podal Predstavitev raziskav in izkušenj z Dianatal porodnim gelom. Leon Meglič je poročal, da je rak materničnega vratu še vedno med pogostimi raki pri ženskah v Sloveniji, saj jih vsako leto zboli 11 na Za primerjavo, na Finskem je incidenca le 4 na Poleg okužbe s humanim papiloma virusom (HPV) je za nastanek in razvoj rakastih celic potreben tudi določen čas, več let ali celo desetletij od okužbe. Pri današnjem načinu življenja Slovenke prvič rodijo šele okoli 30. leta starosti, s tem pa se povečuje tudi število tistih žensk, ki zbolijo za rakom na materničnem vratu še pred prvim materinstvom. Zdravljenje raka na materničnem vratu je do nedavnega pomenilo, da radikalno odstranimo maternico, parametrije in bezgavke. Seveda taka ženska po operaciji ni mogla več zanositi. Zato smo si na Ginekološki kliniki v Ljubljani začeli prizadevati, da osvojimo znanje in začnemo izvajati operacijo, ki pri začetnem raku materničnega vratu omogoča ohranitev telesa maternice, s tem pa tudi plodnost teh bolnic, ne da bi pri tem ogrozili njihovo preživetje. Operacija se imenuje radikalna vaginalna trahelektomija. Je novejša metoda. Uporabljamo jo pri ženskah, ki želijo ohraniti plodnost, rak pa je v stadiju IA1, IA2 in IB1. Vedno jo kombiniramo s pelvično limfadenektomijo. Za razliko od konizacije se pri tem posegu odstrani celoten maternični vrat s parametriji. Operacijo je leta 1994 razvil in objavil prof. Dargent (Francija). 16-letni rezultati kažejo, da sta število ponovitev bolezni in umrljivost pri teh bolnicah povsem primerljiva z rezultati pri bolnicah, ki so bile operirane klasično z radikalno histerektomijo po Wertheim-Meigs-Novaku (4,2 odstotka oz. 2,8 odstotka). Kar 63 odstotkov vseh, ki so želele po operaciji zanositi, je tudi zanosilo, le 25 odstotkov otrok je bilo rojenih prezgodaj (pred 37. tednom nosečnosti). Poseg od kirurga zahteva tako znanje klasične radikalne vaginalne kirurgije kot obvladanje napredne laparoskopske tehnike. Sintezo tega znanja imajo le v nekaj centrih po svetu. Z uvedbo te operacije je leta 2007 Ginekološka klinika v Ljubljani postala 4. tovrstni center v Evropi (po en center imajo v Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji) oz. 8. na svetu. Revija ISIS - Januar

62 Medicina Operacija se običajno začne z laparoskopsko pelvično limfadenektomijo. Vse sumljive bezgavke pošljemo na zmrzli rez, operacijo pa nadaljujemo vaginalno. Tam odstranimo večino ali celo ves maternični vrat, njegove parametrije in vaginalno manšeto. Na spodnji segment preostale maternice nastavimo permanentni cerklažni šiv, vse skupaj pa pokrijemo z vagino, podobno kot pri Fothergillovi operaciji. Rezultati onkološkega zdravljenja so primerljivi z bolnicami, ki so bile operirane z radikalno histerektomijo. Analiza rezultatov nosečnosti pa pokaže, da je splavnost v prvem trimesečju primerljiva z zdravo populacijo, večje pa so izgube v drugem trimesečju in več je prezgodnjih porodov. Do sedaj smo na tak način operirali 11 bolnic, pri nobeni nismo našli recidiva. Zaenkrat so se le tri od njih odločile za materinstvo, dve sta spontano zanosili, tretja pa je v IVF-postopku (neplodnost znana že od prej). Obe sta najprej spontano splavili v 18. oz. 19. tednu nosečnosti. Nismo se odločili za šivanje vrha nožnice po zanositvi, pač pa smo izvedli laparoskopsko abdominalno serklažo, kar je v tej kombinaciji novost. Obe bolnici sta rodili s carskim rezom po 37. tednu nosečnosti. Na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana je delovna skupina pod vodstvom Bojane Pinter v skupini so sodelovale še Sara Korošec, Urška Bizjak Ogrinc, Andreja Trojner Bregar, Tinkara Srnovršnik in Senka Imamović Kumalić pripravila smernice za rabo kombinirane hormonske kontracepcije, progestogenske oralne kontracepcije in materničnega vložka. Smernice bodo obravnavane na Razširjenem strokovnem kolegiju za ginekologijo in porodništvo, predvidoma v januarju in februarju Predstavljeni predlogi smernic za rabo kontracepcije temeljijo na četrti verziji smernic Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) iz leta 2009, ki so izdelane v obliki kriterijev primernosti pri predpisovanju posameznih kontracepcijskih metod (Medical Eligibility Criteria for Contraceptive Use); le-ti so bili oblikovani v okviru SZO s pomočjo različnih mednarodno priznanih strokovnjakov. Priporočila so namenjena kot pomoč pri izdelavi nacionalnih smernic posamezne države, katerih izdelava naj upošteva nacionalno zdravstveno politiko, potrebe, prioritete in vire. Na osnovi priporočil SZO je leta 2009 medicinske kriterije izdala tudi britanska Faculty of Sexual and Reproductive Healthcare (UK Medical Eligibility Criteria for Contraceptive use) in leta 2010 ameriški Centers for Disease Control and Prevention. Vse tri publikacije so bile temeljni viri za izdelavo predstavljenih slovenskih smernic. Po sprejetju slovenskih smernic bo Slovenija ena izmed redkih evropskih držav z urejenimi smernicami na področju kontracepcije. Na podlagi anamneze, usmerjenega fizikalnega pregleda in, če je potrebno, še dodatnih laboratorijskih preiskav lahko uporabnico, glede na njeno zdravstveno stanje, po priporočilih SZO razvrstimo v eno od štirih kategorij za predpisovanje kontracepcije: Kategorija 1: Stanje, kjer ni omejitev za uporabo kontracepcijske metode. Kategorija 2: Stanje, kjer so prednosti oz. koristi uporabe kontracepcijske metode na splošno večje od teoretičnih ali dokazanih zdravstvenih tveganj. Kategorija 3: Stanje, kjer je teoretično ali dokazano tveganje običajno večje od prednosti oz. koristi uporabe kontracepcijske metode. Kategorija 4: Stanje, kjer uporaba kontracepcijske metode predstavlja nesprejemljivo zdravstveno tveganje. Pri stanjih kategorije 1 se kontracepcijska metoda uporablja v vseh okoliščinah; pri stanjih kategorije 2 se kontracepcijska metoda običajno uporablja; pri stanjih kategorije 3 uporaba kontracepcijske metode običajno ni priporočljiva, razen le izjemoma, če niso na voljo ali niso sprejemljive druge bolj primerne metode; pri stanjih kategorije 4 se kontracepcijska metoda ne uporablja. V smernicah so predstavljena različna stanja in ob njih ustrezne kategorije primernosti za rabo določene kontracepcijske metode. Stanja, ki jih smernice podrobno predstavljajo, so: starost, reproduktivna zgodovina, dojenje, kajenje, debelost, srčno-žilne bolezni (npr. povišan krvni tlak, venske trombembolije, trombogene mutacije, tromboze, ishemične bolezni, hiperlipidemije), nevrološka stanja (npr. glavoboli, epilepsija), depresivne motnje, bolezni dojk in rodil, spolno prenosljive okužbe in AIDS, druge okužbe, endokrina stanja (npr. sladkorna bolezen, motnje delovanje ščitnice), stanja prebavil (npr. bolezni žolčnika, bolezni jeter, vnetne črevesne bolezni), anemije, revmatične bolezni, presaditev organov ter interakcije z zdravili (npr. antiretrovirusna, antikonvulzivna in antimikrobna zdravila). Poznavanje posameznih stanj je pomembno ne samo s stališča prepoznave kontraindikacij, ampak tudi s stališča prepoznave stanj, kjer je raba določenih kontracepcijskih metod primerna. Temeljito znanje o kriterijih primernosti je namreč osnova za kakovostno svetovanje v tem preventivnem segmentu ginekologije. Preveč pogosto se še dogaja, žal tudi v Sloveniji, da nekateri zdravniki, misleč, da se spoznajo na vse, tudi na kontracepcijo, neodgovorno objavljajo popolnoma napačna stališča o rabi kontracepcije, ki so v popolnem nasprotju z medicino, podprto z dokazi. Ravno uporaba z dokazi podprte medicine pri svetovanju kontracepcije v slovenski ginekološki praski je zaslužna za stalno upadanje neželenih nosečnosti (dovoljenih splavov) v zadnjih desetletjih pri nas. Tako je dovoljena splavnost v Sloveniji upadla s 40,1 na žensk, starih od 15 do 49 let, v letu 1981 na 9,6 na žensk, starih od 15 do 49 let, v letu Po nizkem deležu dovoljenih splavov sodimo med najuspešnejše evropske države; najnižji delež ima Nemčija s 6 dovoljenimi splavi na žensk v rodni dobi, najvišjega pa Estonija s 25,1 na Uporaba kontracepcije, hormonske in nehormonske, je v Sloveniji ugodna. Po izračunih zdravstvene statistike hormonsko kontracepcijo uporablja več kot žensk (vsaj 17 odstotkov žensk v starosti od 15 do 49 let), maternični vložek pa žensk, kar predstavlja 9 odstotkov žensk v rodni dobi. Kljub večji rabi zanesljive kontracepcije pa rodnost v Sloveniji ne upada, ampak narašča: rodnost, ki je bila v zadnjih desetletjih najnižja leta 1999 (33,6 na žensk, starih od 15 do 49 let), se zadnje desetletje zvišuje in je bila leta 2009 že 44,7 na Revija ISIS - Januar 2012

63 Medicina Predavatelji Leon Meglič, Darija Strah in Stanko Pušenjak, med 125 udeleženci tudi Simona Čopi, Igor Pirc in Mojca Jemec. žensk, starih od 15 do 49 let, ter je tako dosegla vrednosti, ki smo jih v Sloveniji beležili okrog leta Darija Strah je predstavila Ultrazvočno presejanje za kromosomopatije v prvem trimesečju nosečnosti pri naključno izbranih nosečnicah na osnovi starosti, nuhalne svetline in nosne kosti. Namen raziskave je bil ovrednotiti rezultate ultrazvočnega presejanja pri naključno izbranih nosečnicah. V raziskavo je vključenih nosečnic z vitalno enoplodno nosečnostjo, ki so bile pregledane v obdobju od 4. januarja 2005 do 30. aprila Povprečna starost vzorca je 29 ± 3,9 leta. Ocenjeno tveganje za DS glede na starost nosečnice, debelino NS ploda in prisotnost nosne kosti je bilo 1 : 300 ali višje pri 3 odstotkih (394 od ) pregledanih nosečnic, v 360 primerih (2,8 odstotka) je bil rezultat lažno pozitiven. Pri 2,8 odstotka lažno pozitivnih rezultatov je bila stopnja odkrivanja DS 85 odstotkov, 75,6 odstotka za ostale kromosomopatije, skupno odkrivanje je znašalo 68 odstotkov. Pred- in ponatalno je bilo ugotovljenih 45 primerov kromosomskih nepravilnosti, 17 DS in 17 drugih. Nosna kost je bila prisotna pri 98,5 odstotka evploidij in odsotna pri 25 odstotkih anevploidij. Nuhalna svetlina je bila nad 95. centilo pri 75 odstotkih plodov z DS in pri 64 odstotkih pri ostalih anevploidijah. Z invazivnimi diagnostičnimi testi smo v podskupini z visokim tveganjem prepoznali 8,6 odstotka plodov z nepravilnim kariotipom oz. en patološki rezultat na 12 diagnostičnih testov. Prikazana analiza je pokazala, da naši rezultati ustrezajo pričakovani stopnji odkrivanja in so primerljivi z drugimi državami. Omenjena raziskava je postala tudi temelj objavljenega poglavja First Trimester Screening for Trisomy 21 by Maternal Age, Nuchal translucency and Fetal Nasal Bone in Unselected Pregnancies in Slovenia v knjigi Genetics and Etiology of Down Syndrome, avtoric Darije Strah, Maje Pohar Perme in Ksenije Geršak. Knjiga in poglavje sta prosto dostopna na: in first-trimester-screening-for-trisomy-21-by-maternal-age-nuchaltranslucency-and-fetal-nasal-bone-in. V imenu vseh treh avtoric je Darija Strah Adolfu Lukanoviču izročila novoletno darilo za vse zdravnike Ginekološke klinike v Ljubljani en izvod knjige, ki je namenjen knjižnici Ginekološke klinike. Stanko Pušenjak je predstavil razvoj porodnega gela Dianatal. Zaradi visokih tehnoloških in medicinskih zahtev je terjal približno šest let intenzivnih laboratorijskih in predkliničnih raziskav in je bil v kliničnih raziskavah prvič uporabljen leta V takratni klinični raziskavi na 347 porodnicah v treh švicarskih porodnišnicah se je pokazalo, da so porodi ob uporabi porodnega gela krajši in povzročajo manj porodnih poškodb. Tej raziskavi so sledile še ukrajinska potrditvena raziskava s podobnim protokolom, ki je na 130 preiskovankah ob uporabi gela ugotovila skrajšanje druge porodne dobe (- 20 odstotkov), nižje število epiziotomij (- 90 odstotkov) in močno znižano pogostnost funkcijskih težav s sečili in prebavili po porodu (- 84 odstotkov). Nemška interventna raziskava na 200 preiskovankah je ugotovila značilno nižjo pogostnost urgentnega carskega reza (- 43 odstotkov), porodniških izhodnih operacij (- 34 odstotkov) in značilno večje skupno število vaginalnih porodov (+ 63 odstotkov) pri porodnicah, kjer je bil ob zastoju poroda uporabljen porodni gel. Slovenska študija leta 2010 na 118 prvesnicah je pokazala značilno manjše število urgentnih carskih rezov (- 51 odstotkov). Že dolgo vemo, da je rizični dejavnik za obporodne poškodbe, slab izid poroda in visoko stopnjo poporodnih funkcijskih težav s sečili in prebavili dolg in počasi napredujoč porod. Porodni gel Dianatal pomembno zniža upor med plodom in mehko porodno potjo ter s tem prinaša možnost vsaj pri rizičnih nosečnicah znižati verjetnost dolgega poroda, s tem pa se zniža verjetnost poškodbe mehke porodne poti, verjetnost carskega reza in poporodnih funkcijskih težav zaradi poškodb mišic medeničnega dna in s tem povezanih težav z odvajanjem seča in blata. Med predavanji je bil prispevek prim. Vasilija Cerarja neprecenljiv v obliki razprave, pripomb in podajanja dejstev sedanjega dela in dela v preteklih desetletjih. Iskreno zanimanje za predstavljena strokovna predavanja s strani udeležencev pa je nam predavateljem resnično polepšalo večer in nagradilo delo, ki smo ga vložili v pripravo prispevkov. Srečanje je prijazno omogočilo farmacevtsko podjetje GSK Glaxo Smith Kline in omogočilo tudi pogostitev po končanih predavanjih. Izjava o konfliktu interesov Podpisani avtorji poročila strokovnega sestanka, predvidenega za objavo v reviji Isis, izjavljamo, da so strokovni povzetki predavanj namenjeni seznanjanju slovenskih ginekologov in porodničarjev o novih dosežkih in razvoju stroke. Ne vsebujejo reklamnih sporočil in so verodostojna samostojna dela z vsebujočimi znanstveno potrjenimi dejstvi tekočih študij. Revija ISIS - Januar

64 Medicina Strokovno izobraževanje iz pediatrične gastroenterologije SEEPEG 2 na Bledu Tina Kamhi Trop V Festivalni dvorani na Bledu je 11. in 12. novembra 2011 potekalo že drugo strokovno srečanje iz pediatrične gastroenterologije za zdravnike pediatre iz vzhodne Evrope SEEPEG 2 (South-Eastern European Pediatric Gastroenterology Meeting). Organizacijski odbor srečanja smo sestavljali: prof. dr. Rok Orel, asist. dr. Matjaž Homan, asist. mag. Jernej Brecelj, asist. dr. Jernej Dolinšek, Helena Turk, Mojca Lah in asist. Tina Kamhi Trop. Podobno kot pred dvema letoma, ko je bilo prvo srečanje SEEPEG v Ljubljani, so bile tudi letos predstavljene teme zelo aktualne in zanimive, predavatelji so bili vabljeni iz vse Evrope, ena predavateljica pa je prispela celo iz ZDA; med njimi je bilo kar precej vidnih imen na področju pediatrične gastroenterologije v evropskem in svetovnem merilu. Teme so bile razdeljene v štiri sklope: funkcionalne bolezni prebavil, avtoimunska obolenja jeter, težave pri hranjenju dojenčkov in otrok ter celiakija. Srečanja se je udeležilo več kot 130 udeležencev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in drugih držav Balkana in vzhodne Evrope. Po kratkih pozdravnih govorih prof. dr. Cirila Kržišnika, predstojnika Katedre za pediatrijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, in doc. dr. Anamarije Meglič, namestnice strokovnega direktorja Pediatrične klinike v Ljubljani, je sledilo uvodno predavanje prof. dr. Roka Orla, glavnega organizatorja in pobudnika srečanja. Nadaljevali smo z začetkom strokovnega dela, sklop o funkcionalnih boleznih prebavil je začela prof. dr. Alexandra Papadopoulou s Pediatrične klinike v Atenah. Podrobno je predstavila diagnostične kriterije za funkcionalne bolezni prebavil pri otrocih, tako imenovane Rimske kriterije III. Temu je sledilo predavanje prof. dr. Roka Orla, ki nam je nazorno razložil mehanizme za nastanek funkcionalnih bolezni prebavil. Sledilo je predavanje prof. dr. Yvana Vandenplasa iz Belgije, ki je predstavil kritični pogled na rimsko klasifikacijo bolečin v trebuhu. Sklop sta zaključila dva kolega z našega gastroenterološkega oddelka Pediatrične klinike v Ljubljani: asist. mag. Jernej Brecelj je prikazal farmakoterapijo, mag. Valentina Stefanova Kralj pa psihološki pristop k obravnavi otroka s funkcionalnimi boleznimi prebavil. V drugem sklopu prvega dne smo nadaljevali z avtoimunskimi boleznimi jeter. Najprej je mag. Nedim Hadžić s King s College Hospital v Londonu pripravil pregledno predavanje o avtoimunskih bolezni jeter v otroštvu. Dr. Jurica Vuković iz Zagreba je poskušal razložiti razlike avtoimunskih obolenj jeter med otroki in odraslimi. Temu je sledilo predavanje asist. dr. Matjaža Homana z naše klinike, v katerem je jasno predstavil trenutno stanje v zdravljenju avtoimunskih bolezni jeter pri otrocih. Zadnje predavanje prvega dne srečanja pa je imel prof. dr. Lorenzo D Antiga iz Bergama, ki je razložil, kakšne so indikacije za transplantacijo jeter po avtoimunskem hepatitisu ter kakšen je njihov izid. Prvi dan se je zvečer zaključil s socialnim programom v Grand hotelu Toplice, kjer je bila slavnostna večerja s plesom, ob glasbi skupine Rock Partyzani. Za posebno presenečenje večera je poskrbel Rok Orel, ki je skupaj z glasbeniki nastopil na odru. Na veliko navdušenje vseh prisotnih, seveda. Kljub prekrokani noči se je v soboto strokovni program nadaljeval zgodaj zjutraj. Prvi tematski sklop drugega dne so bile težave pri hranjenju otrok. Predavanja je začel prof. dr. Vojislav Perišić iz Beograda, ki je prikazal prakse hranjenja dojenčkov, s poudarkom na uvajanju komplementarne trde hrane in na razvoju okusov pri otrocih. Pristop k dojenčkom in otrokom, ki ne uspevajo dobro, je predstavil prof. dr. Andras Arato iz Budimpešte. Specializirane enteralne formule in indikacije za posamezna obolenja prebavil je zelo razumljivo predstavila doc. dr. Irena Barbarić z Reke. Sledilo je zanimivo multimedijsko predavanje dr. Mike Thomsona iz pediatrične bolnišnice v Sheffieldu, ki je v svojem predavanju govoril o hranjenju pri otrocih z nevrološkimi obolenji. Prof. dr. Rok Orel. 64 Revija ISIS - Januar 2012

65 Medicina Uvodno predavanje zadnjega tematskega sklopa o celiakiji je začela dr. Anna Sapone iz raziskovalne ekipe v Baltimorju v ZDA s predstavitvijo pojma preobčutljivosti na gluten. Nato je prof. dr. Dušanka Mičetić Turk s pediatričnega oddelka za gastroenterologijo in nutricijo UKC Maribor predstavila epidemiologijo celiakije v Evropi in Sloveniji. Sledila je odlična predstavitev patogeneze celiakije, ki jo je pripravila dr. Alina Popp iz Bukarešte. Diagnostične kriterije za celiakijo je zelo nazorno prikazala dr. Maria Luisa Maerin Manrique s pediatričnega oddelka kliničnega centra Univerze v Leidnu na Nizozemskem. Predstavila nam je tudi najnovejše smernice za diagnostiko celiakije, ki bodo šele objavljene. Strokovni program je strnil asist. dr. Jernej Dolinšek iz Maribora, ki je imel predavanje o diagnostičnih testih za celiakijo. Družabni program in srečanje smo zaključili z izletom s pletnami na blejski otok, kjer smo si ogledali cerkev, pozvonili za srečo in z domačim aperitivom uživali ob kratkem glasbenem programu godalnega tria Viva. Polni novega znanja in navdušeni nad srečanjem smo se poslovili in si obljubili, da se srečamo spet na tretjem SEEPEG-u, ki bo čez dve leti v Beogradu. 4. mednarodni kongres novih tehnologij v stomatologiji Diana Terlević Dabić, Sabina Markoli Odbor za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije že četrto leto aktivno sodeluje v organizaciji mednarodnega kongresa z regionalnimi zobozdravniškimi zbornicami Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Makedonije z namenom skupnega sodelovanja na področju podiplomskega izobraževanja in usposabljanja v regiji. Tako smo letos z veseljem sprejeli organizacijo četrtega, zdaj že tradicionalnega skupnega kongresa. 22. oktobra 2011 je v Domus Medica v Ljubljani potekal zelo dobro obiskan 4. mednarodni kongres novih tehnologij v stomatologiji v organizaciji Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, ki se ga je udeležilo več kot 250 zobozdravnikov in zobozdravnic. Na kongresu so izbrani predavatelji iz regije predstavili teme iz pedontologije, ortodontije, endodontije, protetike in maksilofacialne kirurgije in sedanje ter bodoče evropske direktive, ki urejajo tudi področje zobozdravstva. Kongresa se je udeležil tudi predsednik Sveta evropskih zobozdravnikov (CED) dr. Wolfgang Doneus. Prav tako smo na srečanju gostili predsednico ZZS prim. Gordano Kalan Živčec, predsednika HKDM Hrvoja Peza, podpredsednika Komore liječnika doktora stomatologije BiH prof. dr. Halida Sulejmanagića, predsednico Stomatološke komore Makedonije prof. dr. Marijo Nakovo, predsednico RSK za stomatologijo izr. prof. dr. Martino Drevenšek. Častni pokrovitelj srečanja je bil minister za zdravje Dorjan Marušič. Srečanje se je pričelo z otvoritvenim nagovorom predsednice Odbora za zobozdravstvo ZZS Sabine Markoli, ki se je posebej zahvalila vsem prisotnim kolegom in kolegicam za izkazano zaupanje in njihovo prisotnost ter izrazila upanje, da se bo tako uspešno sodelovanje med regionalnimi zbornicami nadaljevalo tudi v prihodnosti. Prav tako so s kratkim pozdravnim govorom vse udeležence pozdravili tudi ostali gostje in zaželeli uspešno delo udeležencem kongresa. Prvi predavatelj, prof. dr. Matjaž Rode, je predstavil sedanje in bodoče direktive EU, ki jih mora poznati zobozdravnik. V predavanju je posebej poudaril Direktivo evropskega parlamenta in sveta 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij, Direktivo 2011/24/EU evropskega parlamenta in sveta o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, Direktivo sveta o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kozmetičnimi izdelki ( 76/768/EGS), Direktivo 2008/98/ES evropskega parlamenta in sveta o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv in Direktivo sveta 93/42/EGS o medicinskih pripomočkih. Prof. dr. Elizabeta Gjorgievska iz Makedonije je predstavila bioaktivne glasionomere kot nove materiale za remineralizacijo sklenine. Pod komercialnim imenom NovaMIn se je na tržišču pojavil eden od bioaktivnih glasionomerov, kalcijev natrijev fosfosilikat, ki se uporablja za zdravljenje preobčutljivih zob in remineralizacijo sklenine. Zaenkrat je dodan zobnim pastam, obstaja pa tudi možnost njegove uporabe v glasionomernih cementih. Naslednji predavatelj, prof. dr. Sedin Kobašlija iz Bosne in Hercegovine, je v predavanju»zaščita pulpo-dentalnega kompleksa pri travmah stalnih zob pri otrocih«predstavil vsakodnevne dileme v pedontologiji pri uporabi in vrednotenju novih materialov. Revija ISIS - Januar

66 Medicina Uporaba zobne paste s fluoridi je bila tema naslednjega predavanja, ki ga je predstavil Rok Kosem, dr. dent. med., iz Slovenije. Poudaril je, da je uporaba zobnih past s fluoridi dokazano učinkovita zdravstvena tehnologija, mora pa biti uravnotežena glede na oceno tveganja za karies in tveganja za nezaželene učinke fluorida. Sodobne smernice Evropske akademije za otroško zobozdravstvo, ki so bile objavljene 2009, priporočajo, naj bo redna uporaba zobne paste s fluoridi v povezavi z dobro ustno higieno osnova vsakega preventivnega programa. V smernicah je za otroke v starosti od 6 mesecev do 2 let priporočena zobna pasta s koncentracijo fluoridov 500 ppm, v starosti od 2 do 6 let pa 1000 ppm ali več. Majhnim otrokom naj se zobe ščetka nadzorovano dvakrat dnevno, in to s količino zobne paste, ki ustreza zrnu graha. Prof. dr. Melta Valentić Peruzović iz Hrvaške je predstavila predavanje z naslovom»protetična rehabilitacija pacientov s temporomandibularnim sindromom«in poudarila potrebo po natančni»screening«analizi pred vsakim protetičnim delom pri takih pacientih. Sledil je odmor s kosilom v Klubu Domus Medica, med katerim so si udeleženci lahko ogledali tudi zanimivo razstavo dentalnih materialov in opreme v avli Domus Medica. Program srečanja se je nadaljeval z ortodontijo. Prof. dr. Mladen Šlaj iz Hrvaške je predstavil predavanje»sodobne tehnologije v ortodontiji estetika in učinkovitost«. Opisal je, kako je popoln rezultat terapij v ortodontiji enaindvajsetega stoletja mogoč le, če znamo nove materiale in tehnologije povezovati z znanjem in izkušnjami o njihovem delovanju na pacienta in različne strukture ustne votline. Izr. prof. dr. Martina Drevenšek je v svojem predavanju»sodelovanje ortodonta in zobozdravnika v vseh starostnih obdobjih«poudarila pomen interdisciplinarne obravnave pacienta. Skupni cilji in dobra komunikacija pred, med in po zdravljenju zagotovo vodijo do boljšega rezultata celostne obravnave pacienta. Prikazane so bile tudi smernice in klinični primeri sodelovanja zobozdravnika in ortodonta v vseh starostnih obdobjih. Mag. Nataša Jevnikar nas je v naslednjem predavanju pod naslovom»endodontsko zdravljenje z inštrumentom, ki se prilagaja obliki koreninskih kanalov«, seznanila z novim inštrumentom v endodontiji. Predstavljen je bil inštrument, ki se prilagaja obliki koreninskega kanala in je v anglosaški literaturi opisan z imenom»self-adjusting file«(saf). Je votel inštrument, zasnovan na principu žilnih opornic, ki se prilagaja premeru koreninskih kanalov, z Ni-Ti rezili, ki učinkovito strugajo dentin z navpično vibracijo in v stalni kopeli Na-hipoklorita. Po nekaterih podatkih s takšno obdelavo koreninskega kanala lahko dosežemo tudi do 92 odstotkov njegove površine. Zaradi sposobnosti 3D-prilagajanja inštrumenta se prečni prerez kanala le malo spreminja. Zadnji prispevek kongresa je pripravil doc. dr. Andrej Kansky, ki je v predavanju»uporaba 3D-načrtovanja v oralni, maksilofacialni kirurgiji in stomatologiji«predstavil pomen novih diagnostičnih metod, kot je izdelava kakovostno obdelanih CT-slik in na njihovi podlagi 3D-modelov obraznega skeleta v naravni velikosti. Izdelava 3D-modelov pred operacijo predstavlja pomemben kakovostni premik v obrazni diagnostiki in terapiji, izboljša kakovost zdravljenja, olajša in skrajša operativni poseg ter izboljša rezultate pri zahtevnih rekonstrukcijah obraza. Veliko udeležencev je bilo zadovoljnih s prijetnim in sproščenim vzdušjem na kongresu, predvsem pa s strokovnimi predavanji in razpravo. Na anketni vprašalnik, s katerim so udeleženci ocenili svoje zadovoljstvo s kongresom, je odgovorila velika večina udeležencev in zelo pozitivno ocenila vsebino in organizacijo kongresa. Za udeležence smo pripravili tudi vprašalnik iz predavanj. Tudi na ta vprašalnik je odgovorila velika večina udeležencev, kar nam potrjuje, da so udeleženci z zanimanjem poslušali predavanja. S pravilno izpolnjenim vprašalnikom udeleženci uveljavljajo aktivno udeležbo na kongresu in pridobijo dodatne licenčne točke. Med kongresom je bil organiziran tudi delovni sestanek Odbora za zobozdravstvo ZZS, predsednika Sveta evropskih zobozdravnikov (CED) dr. Wolfganga Doneusa in predstavnikov zbornic Hrvaške, BiH in Makedonije. Sestanek je bil namenjen vprašanju regulacije števila zobozdravnikov v posameznih državah in ugotovili smo, da te regulacije dejansko ni. Vsi predstavniki zbornic smo se strinjali, da regulacija mora obstajati, 66 Revija ISIS - Januar 2012

67 Medicina seveda v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi, in da je potrebno politiko opozoriti na odpiranje zasebnih instant fakultet v regiji, ki nimajo pogojev za študij stomatologije, producirajo nekakovosten kader, brezposelnost in dvomljivo varnost pacientov. Na sestanku smo se pogovarjali tudi o načinu oglaševanja v sosednjih državah z nelojalnimi oglasi. Po živahni razpravi je bilo sprejeto skupno stališče glede oglaševanja, in sicer, da je smiselna ureditev oglaševanja po avstrijskem modelu, da je oglaševanje urejeno z zakonom in v skladu s Kodeksom medicinske etike in deontologije. Predlagana je ureditev oglaševanja z zakonom, da se pristojnost pri odločanju glede oglaševanja prenese na zdravniške oz. zobozdravniške zbornice. Poudarjena je pomembnost sodelovanja vseh zbornic tudi na področju regulacije oglaševanja. Zaključek sestanka je bil, da je sodelovanje vseh štirih zbornic v regiji pozitivno in potrebno še naprej, predvsem pri organizaciji kongresov in rednih skupnih sestankov, namenjenih izmenjavi izkušenj in dogajanju na področju zobozdravstvene politike v regiji. Hrvoje Pezo, dr. dent. med., predsednik HKDM, se je v imenu vseh gostov zahvalil organizatorjem za izvedbo kongresa in pohvalil organizacijo. Kongres smo prijetno zaključili z druženjem v Klubu Domus Medica ob kozarčku mošta in kostanjevem kolačku, z željo, da tovrstna strokovna srečanja postanejo stalnica. In na koncu hvala vsem, ki ste bili z nami, bilo nas je veliko, slišali smo novosti v stroki, izmenjali smo izkušnje in mnenja, se prijetno družili in se imeli lepo. 3. Osteološki dnevi novosti v osteologiji Miro Čokolič, Radko Komadina Vsako leto 20. oktobra obeležujemo svetovni dan osteoporoze. Letos smo se srečali ob tej priložnosti na 3. Osteoloških dnevih v Mariboru v organizaciji prim. Mira Čokoliča (UKC Maribor, predsednik organizacijskega odbora), prof. dr. Brede Pečovnik Balon (MF UM), prof. dr. Janje Marc (Fakulteta za farmacijo UL) in prof. dr. Radka Komadine (MF UL). Ob odprtju sta nas pozdravila dekan MF v Mariboru prof. dr. Ivan Krajnc in predstojnik Interne klinike UKC Maribor prof. dr. Radovan Hojs. Tokrat smo imeli prvič mednarodno zasedbo, poudarek je bil na sekundarni osteoporozi. Vabljeni tuji predavatelji so navdušili nad 100 poslušalcev v Veliki predavalnici Univerze v Mariboru. Prof. dr. D. Hosking iz Velike Britanije je eden glavnih govorcev Mednarodnega združenja za osteoporozo, prof. dr. G. Holzer z dunajske univerze je avtor odmevnih člankov o vplivu kortikalne kosti na biomehaniko osteoporotičnih zlomov, podobno je o zvezi med kostno geometrijo in zlomi predaval priznani endokrinolog prof. dr. M. Koršič z zagrebške univerze, ki se je tudi aktivno vključeval v razprave. Skupno se je predstavilo 23 vabljenih predavateljev, učiteljev z obeh medicinskih fakultet, med njimi tudi prof. dr. J. Preželj in doc. dr. T. Kocjan iz UKC Ljubljana, izkušenih klinikov in mladih raziskovalcev podiplomskih študentov. Na Osteoloških dnevih želimo ponuditi novosti zdravnikom vseh strok, centrom, ki se ukvarjajo z denzitometrijo, in možnost predstavitve rezultatov domačim raziskovalcem s področja osteologije. Cilj svetovnega dneva osteoporoze je prenesti sporočilo o pomenu osebne skrbi za zdravje širši javnosti, tako mladim kot manj mladim, ženskam kot moškim, ki so bili dolgo prepričani, da osteoporoza njih ne zadeva. V okviru Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) poteka od 1. januarja 2000 projekt»desetletje gibal«(bone & Joint Decade). Idejni očetje projekta so švedski ortopedi pod vodstvom profesorja Lidgrena, ki so leta 1998 v Lundu dali pobudo za ta projekt. Kofi Annan je 1. januarja 2000 proglasil začetek»desetletja kosti in sklepov«. V Sloveniji smo temu hitro sledili in januarja 2001 je Ministrstvo za zdravstvo imenovalo za koordinatorja projekta Desetletje gibal pri uradu Svetovne zdravstvene organizacije za Slovenijo takrat doc. dr. R. Komadino. S predstojnico urada Svetovne zdravstvene organizacije za Slovenijo Vesno Kerstin Petrič, dr. med., in državnim sekretarjem z Ministrstva za zdravje D. Marušičem, dr. med. in dipl. inž., so 16. in 17. marca 2001 sklicali konstitutivni sestanek ekspertne skupine (NAN Slovenija). S področja ortopedije so bili vabljeni poročevalci prof. dr. S. Herman, prof. dr. V. Pavlovčič, prim. V. Vengust, prim. mag. V. Pišot, S. Kramberger, dr. med., endokrinologi prof. dr. A. Kocijančič, prof. dr. J. Preželj, U. Gantar Rott, dr. med., prim. asist. M. Čokolič, travmatolog prof. dr. V. Smrkolj, fiziater prim. mag. A. Demšar, ginekologinja prim. A. Pretnar Darovec, revmatologinja dr. M. Hojnik, dr. med., in specialistka socialne medicine asist. M. Rok Simon, dr. med. Projekt Desetletje gibal (BJD, Bone and Joint Decade) je sedaj mednarodno strokovno gibanje, ki sta ga ustanovili Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in Organizacija združenih narodov (OZN) v sodelovanju s Svetovno banko za izboljšanje kakovosti življenja ljudi z mišično-skeletnimi boleznimi, poškodbami in okvarami (MSC, musculo-skeletal conditions). Prof. dr. Radko Komadina je sodeloval kot predstavnik Slovenije, nacionalni koordinator in ambasador BJD v okviru drugega desetletja BJD na srečanju v Berlinu 8. in 9. septembra 2011, kjer so ustanovili Fragility fracture network (FFN), namenjeno celostni obravnavi starostnika ob nastanku zloma, sočasni perioperativni pripravi polimorbidnega pacienta, kirurškemu zdravljenju zloma, rehabilitaciji in sekundarni Revija ISIS - Januar

68 Medicina preventivi. FFN zahteva timsko reorganizacijo, prioritetno vlogo dobiva geriater. Na konsensus konferenci v Rochestru so Američani potrdili, da t.i. orto-geriatrično sovodenje (orthogeriatric co-management) pomembno skrajša čas od zloma do operacijske dvorane, nepomembno zmanjšuje umrljivost in obolevnost ter pomembno zmanjšuje stroške zdravljenja, saj imajo povprečno hospitalizacijo ob zlomu kolka 4,2 dni, potrebo po ponovnem sprejemu le v 8,5 odstotka (od česar le 10 odstotkov kirurški vzrok ponovnega sprejema) ob Charlsonovem indeksu 3, znotrajbolniško umrljivost 2,7 odstotka, letno umrljivost 27 odstotkov pri aziliranih in 13 odstotkov pri samostojno živečih starostnikih. V Evropi, Severni Ameriki, na Kitajskem in Japonskem izvajajo nov koncept: vključevanje geriatra v kirurški tim. Orto-geriatrični oddelek z očitno manj zapleti in nižjimi stroški vodi tim z geriatrom, anesteziologom, ortopedom/travmatologom ter sestre, ki že pred operacijo načrtujejo starostnikovo življenje po odpustu. Proces uvajanja orto-geriatričnih oddelkov je podoben uvajanju centraliziranega nadzora protimikrobnega zdravljenja v slovenskih bolnišnicah s pričakovanimi pomisleki in začetnim odporom; prepričani smo, da bodo nato strokovni in stroškovni učinki prevladali. Standardizacija obravnave starostnika z zlomom se glede na»klasični pristop«nanaša na: 1. večina bolnikov potrebuje operacijo, 2. zgodnja operacija preprečuje»iatrogene bolezni«: delirij, dehidracija, različne organske dekompenzacije..., 3. sovodenje s pogostimi komunikacijami med člani tima preprečuje komunikacijske probleme in izgubo časa, 4. praviloma najmlajši zdravnik v timu pisno vodi standardizirani protokol zaradi nadzora kakovosti, 5. ob sprejemu se že prične načrtovanje starostnikovega življenja po odpustu. Stroka in zdravstvena politika v posamični državi morata poiskati odgovor, ali se orto-geriatrija organizira na kirurškem ali na geriatričnem konservativnem oddelku. Slovenija nima geriatrije, a jo potrebuje, saj imamo povprečno staro prebivalstvo glede na evropske primerjave in smo sredi epidemije geriatrične travme. V naslednjih 40 letih se bo število starejših od 80 let potrojilo (Marsland et al, Osteoporosis Int, 2010) Z leve: prof. dr. Radko Komadina, stojijo dekan MF v Mariboru prof. dr. Ivan Krajnc, prof. dr. David Hosking in prim. Miro Čokolič. Mrežna konferenca nacionalnih koordinatorjev je 11. septembra 2010 v Lundu sprejela naslednje sklepe: 1. BJD je mednarodno uveljavljen projekt, ki pomembno ozavešča strokovno in laično javnost o rastočem bremenu mišično-skeletnih bolezni, poškodb in okvar. Zato mu ne bomo spreminjali imena, uporabljamo le posodobljen naziv BJD BJD naj ne preraste v superorganizacijo strokovnjakov za mišično-skeletno medicino. Ostane naj lobistično združenje strokovnjakov in posamičnih strokovnih organizacij na globalni in lokalni ravni. V naslednjem desetletju naj bi dali več poudarka regionalnemu sodelovanju in prepoznavanju specifičnih regionalnih problemov. 3. Osvežiti je treba nacionalne ekspertne skupine (National Action Network NAN) in regionalno/lokalno pretehtati, kateri problemi MSM imajo lokalno prioriteto, ter povečati sodelovanje med sosednjimi ekspertnimi skupinami. V vseh teh letih smo skupaj prehodili pot v dobro bolnikov in zdravnikov. Letošnji osteološki dnevi so bili kakovostni, z dobro domačo in mednarodno udeležbo. Spletanje strokovnih in prijateljskih vezi se je razširilo čez meje pokrajin in države in vsi si želimo s skupnimi močmi pomagati bolnikom, da bo podaljšana življenjska doba nudila dostojno kakovost življenja in bomo dodali življenja letom, ne pa samo leta življenju, saj zna biti starost ne samo nagrada, ampak včasih tudi kazen. Šola ultrazvočnega mikcijskega cistograma Damjana Ključevšek Na Pediatrični kliniki v Ljubljani je v organizaciji Službe za radiologijo Pediatrične klinike in Medicinske fakultete v Ljubljani 17. oktobra 2011 potekala enodnevna mednarodna Šola ultrazvočnega mikcijskega cistograma (UMCG). Udeležili so se je specializanti in specialisti radiologije ter medicinske sestre in radiološki inženirji, ki sodelujejo pri preiskavi. 68 Revija ISIS - Januar 2012 Namen šole je bil širjenje znanja o preiskavah po okužbi sečil pri otroku in uvedba UMCG kot primarne metode za odkrivanje vezikoureternega refluksa (VUR) v bolnišnice po Sloveniji. Sicer poznamo več vrst mikcijskih cistogramov za odkrivanje VUR, ki se med seboj razlikujejo po vrsti kontrastnega sredstva, ki ga skozi urinski kateter apliciramo v sečni mehur, in načinu spremljanja

69 le-tega po urotraktu. Pri rentgenskem mikcijskem cistouretrogramu (MCUG) uporabljamo za spremljanje radiopačnega jodnega kontrastnega sredstva rentgenske žarke, pri ultrazvočnem pa za spremljanja UZ kontrastnega sredstva (najprej prve, sedaj druge generacije) odboje UZ-valov. Glavna prednost ultrazvočne preiskave pred rentgensko je odsotnost rentgenskega sevanja. Povprečen efektivni odmerek sevanja, ki ga prejme otrok v prvem letu starosti med MCUG, je 0,70 msv, med 1. in 5. letoma pa 0,89 msv, kar pomeni povprečno 3,8 oziroma 4,8 meseca sevanja, ki ga vsako leto prejmemo iz naravnega ozadja. Hkrati so številne študije dokazale, da je ultrazvočna različica preiskave bolj občutljiva od rentgenske. V 18 primerjalnih študijah so z UMCG odkrili 10 odstotkov več VUR kot z MCUG pri uporabi UZ kontrastnega sredstva prve generacije (podatki na ledvičnih enotah) in kar 30 do 40 odstotkov več VUR z uporabo UZ kontrastnega sredstva druge generacije na 463 ledvičnih enotah. Na večjo občutljivost preiskave vpliva predvsem daljši in kontinuiran čas opazovanja ledvičnih enot. Na Pediatrični kliniki v Ljubljani imamo z omenjeno preiskavo bogate izkušnje. V svetovnem merilu smo eni izmed začetnikov kliničnih študij in pri uvajanju te preiskave v vsakdanjo klinično prakso, kar pričajo številni objavljeni članki na tem področju. Imamo izkušnje z uporabo UZ kontrastnega sredstva tako prve kot druge generacije. Po ukinitvi proizvodnje UZ kontrastnega sredstva prve generacije smo na Pediatrični kliniki pred dvema letoma začeli uporabljati UZ kontrastno sredstvo druge generacije. Le-to zahteva določene prilagoditve UZ-aparata; uporabo kontrastno specifičnega programa in nastavitev aparata na nizek mehanični indeks. UMCG je postal metoda izbora pri dokazovanju in spremljanju prisotnosti VUR v otroškem obdobju. Klasični rentgenski MCUG po sedaj veljavnih smernicah uporabljamo le pri otrocih, ki imajo Ultrazvočna slika vezikoureternega refluksa v levo ledvico: S pomočjo kontrastnospecifičnega programa je UZ kontrastno sredstvo druge generacije razločno vidno v globoko cepljenem votlem sistemu ledvice ( ) v primerjavi z UZ sivo različico. Medicina motnje mikcije, pri katerih sumimo na patologijo sečnice, pri nezadostni ultrazvočni preglednosti ledvic (npr. pri otroku z izrazito skoliozo) in če je potreben natančen morfološki prikaz votlega sistema, običajno pred operativnim posegom. Trenutno UMCG ni uradno priznana metoda s strani ZZZS, kljub temu, da jo uporabljamo v klinični praksi že celo desetletje in kljub številnim pisnim utemeljitvam in prošnjam. Po zagotovilih odgovornih bodo UZmetode z uporabo kontrastnih sredstev v Zeleno knjigo uvedene že v prvi polovici Po pozdravnem nagovoru strokovnega direktorja Pediatrične klinike prof. dr. Rajka Kende, ki je tudi pobudnik in pionir razvoja obravnave otrok po okužbi sečil z otrokom bolj prijaznimi preiskavami, je doc. dr. Meglič predstavila klinični vidik obravnave otrok po okužbi sečil, doc. dr. Kersnik Levart pa trenutno veljavne smernice obravnave teh otrok. Martin Thaler, dr. med., je predstavil pomen osnovne UZ-preiskave sečil, kakšni so UZ-znaki pri akutnem vnetju sečil in kako z UZ ocenjujemo in spremljamo kronične ledvične spremembe. Doc. dr. Ključevškova je predstavila neinvazivne (angl. catheter-free) metode, s poudarkom na Dopplerjevi krivulji ureternih curkov kot presejalni metodi. Po odmoru je nadaljevala doc. dr. Podkrajškova s predstavitvijo UZ kontrastnega sredstva druge generacije, z njegovimi fizikalno-kemičnimi lastnostmi in klinično uporabo. Praktični vidik preiskave, vključno s filmom, ki nazorno kaže pripravo in potek preiskave, je odlično prikazala radiologinja Mojca Tomažič, dr. med., in pripravila udeležence šole na njen praktični del. Sklop predavanj je zaključila doc. dr. Ključevškova s predavanjem o določanju stopenj VUR in vprašanjem, ki se pojavlja v strokovni javnosti, kako ločiti klinično pomemben VUR od klinično nepomembnega. Udeleženci šole so zelo aktivno sodelovali v razpravah med in po predavanjih, veliko spraševali ter predstavili svoje izkušnje in poglede pri obravnavi otrok po preboleli okužbi sečil. Posebno zanimivo je bilo slišati izkušnje kolegov iz tujine. Vsi udeleženci so prejeli študijsko gradivo v obliki tiskane knjige in zgoščenko s predavanji. Po kosilu je sledil ogled radiološkega oddelka in praktični del, ki je potekal na dveh nivojih: sestrsko/inženirski del s pripravo otroka na preiskavo ter pripravo in aplikacijo kontrastnega sredstva in zdravniški del z nastavitvijo UZ-aparata in uporaba kontrastno-specifičnega programa, uvajanjem urinskega katetra in nato samo izvedbo preiskave. Srečanje smo zaključili z vsestranskim zadovoljstvom tako udeležencev kot organizatorjev. Želimo, da se UMCG uvede v vse bolnišnice po Sloveniji, saj bo le na ta način zagotovljen enak dostop do preiskave vsem otrokom, ne glede na kraj bivanja. Revija ISIS - Januar

70 Medicina Aritmije/Pacing 2011 Luka Lipar Ravno na vikend, ko je mraz prvič v sezoni zapretil poletju, smo se aritmološki navdušenci že tretjič zbrali v tradicionalni bazi v okolju dvorca na Brdu pri Kranju in»evropske«konferenčne dvorane na kongresu Aritmije/Pacing. Znanstveno-strokovno srečanje, ki se že tradicionalno zgodi vsako drugo leto na prvi vikend v oktobru, tudi tokrat ni razočaralo številnih udeležencev. Kar okoli 250 zdravnikov, sester, medicinskih tehnikov in študentov medicine je lahko slišalo najnovejša dognanja s področja elektrostimulacije srca in motenj srčnega ritma. Tudi tokrat so odlično predavateljsko zasedbo praktično vseh slovenskih strokovnjakov z omenjenega področja obogatili štirje ugledni gostje dr. Sabine Brückner iz Berlina, dr. Tobias Willich iz Paderborna, dr. Antonio Curnis iz Brescie in Luis Scott iz Phoenixa, Arizona. Tokrat je bilo srečanje prvič zastavljeno v dveh dneh. V petek popoldan smo se tako za začetek lotili sklopa predavanj o resinhronizacijskem zdravljenju (CRT). To se je namreč v zadnjih letih trdno zasidralo kot način zdravljenja srčnega popuščanja, za katerega se indikacije vedno bolj širijo tudi na bolnike s klinično manj izraženimi simptomi srčnega popuščanja. Omenjeni priznani kolegi iz tujine so govorili predvsem o optimizaciji resinhronizacijskega zdravljenja tako s stališča izbire bolnikov, same vsaditve biventrikularnega srčnega spodbujevalnika in optimalnih nastavitev ter kontrole sočasnih bolezni. Sobotni del je v prvi vrsti postregel s tematiko o najpogostejši aritmiji, ki prizadene kar 1 odstotek vse populacije atrijska fibrilacija (AF). Govorili smo o nevarnostih neme AF, o najnovejših možnostih zdravljenja in antikoagulacijski zaščiti ter o novih smernicah, ki nas usmerjajo pri zdravljenju. Ob tej priložnosti smo bili z velikim veseljem priča tudi izidu slovenskega prevoda žepnih smernic, ki jih je v lanskem letu izdalo evropsko kardiološko združenje in bodo nepogrešljiva literatura v žepu vsakega zdravnika v urgentni, družinski in kardiološki ambulanti. Posvetili smo se tudi novostim in perečim temam na področju vsadnih kardioverter-defibrilatorjev in klasičnih srčnih spodbujevalnikov (katerih število se iz leta v leto povečuje), predvsem o možnostih zdravljenja na daljavo in novih spodbujevalnikih, ki omogočajo magnetnoresonančno slikanje. Mariborski kolegi so predstavili alternativne možnosti za pozicioniranje prekatnih elektrod in opozorili na težave, na katere lahko ob tem naletimo. Prof. Koželjeva je spomnila na prepletenost motenj srčnega ritma pri odraslih s prirojenimi srčnimi napakami. Zadnji sklop predavanj se je dotaknil novih izzivov in novih priložnosti na področju zdravljenja motenj srčnega ritma in zapletov, tudi z vidika psihosomatike in genetike. Zelo nas veseli, da je tudi letošnji simpozij osvetlil hitro napredujočo in razvijajočo se smer znotraj kardiologije. Sama organizacija ne bi bila mogoča brez prizadevnega dela organizacijskega odbora in sponzorjev, zato na tem mestu izrekamo zahvalo vsem, ki so kakor koli pripomogli k brezhibni izvedbi srečanja. Ponovno na svidenje prvi vikend v oktobru 2013! Izdaja slovenskih žepnih smernic Evropskega kardiološkoga združenja za obravnavo atrijske fibrilacije Ob robu 3. znanstveno-strokovnega srečanja Aritmije/Pacing 2011 na Brdu pri Kranju v začetku oktobra 2011 je pod okriljem Slovenskega kardiološkega združenja izšla slovenska izdaja žepnih smernic Evropskega kardiološkoga združenja (ESC) za obravnavo atrijske fibrilacije, ki so bile povsem prenovljene jeseni Pri priredbi smernic so v imenu Delovne skupine za motnje srčnega ritma in elektrostimulacijo srca znotraj Slovenskega kardiološkega združenja sodelovali prof. dr. Igor Zupan, prof. dr. Peter Rakovec in Luka Lipar. Kot je ob tej priložnosti poudaril predsednik Slovenskega kardiološkega združenja prof. dr. Miran Kenda, smo lahko ponosni na dejstvo, da smo kljub EUROPEAN SOCIETY OF CARDIOLOGY 2035, ROUTE DES COLLES LES TEMPLIERS - BP SOPHIA ANTIPOLIS CEDEX - FRANCE PHONE: + 33 (0) FAX: + 33 (0) guidelines@escardio.org Za vec informacij For more infomation ZDRUŽENJE KARDIOLOGOV SLOVENIJE ULICA STARE PRAVDE 6, SI-1000 LJUBLJANA TEL.: , FAKS: spletna stran: Verzija 2010 SMERNICE EVROPSKEGA KARDIOLOŠKEGA ZDRUŽENJA Odbor za udejanjanje smernic z namenom izboljšati kakovost klinicne prakse in oskrbe bolnikov v Evropi Atrijska fibrilacija SMERNICE ZA OBRAVNAVO Za vec informacij For more infomation Priredbo smernic je omogocilo podjetje Podjetje Sanofi ni sodelovalo pri pripravi vsebine in na le-to ni imelo nikakršnega vpliva. 70 Revija ISIS - Januar 2012

71 Medicina slovenski maloštevilnosti eno prvih kardioloških združenj znotraj ESC s prevedenimi oz. prirejenimi smernicami. Pričakovati je, da bodo v svoji priročni žepni velikosti postale nepogrešljiv pripomoček v sicer že tako ali tako polnih žepih zdravniških halj družinskih zdravnikov, internistov, kardiologov in vseh tistih, ki se tako ali drugače vsakodnevno srečujemo z bolniki z najpogostejšo srčno aritmijo. Psihoterapevtski ukrepi za vsakdanjo rabo 3 Pia Lapajne Po letu dni smo se na lep sončen jesenski dan ponovno zbrali v graščini Katzenstein v Begunjah, kjer domuje psihiatrična bolnišnica, vsi vedoželjni, kaj nam bo novega prineslo tokratno dvodnevno strokovno srečanje. Pretekli dve srečanji z enakim naslovom, ki seveda nista bili namenjeni učenju psihoterapije, sta nam približali uporabo nekaterih psihoterapevtskih intervenc pri vsakdanjem delu z namenom izboljšati in olajšati delo z bolniki. Demenca (Aleš Kogoj, Vid Vodušek): S podaljševanjem življenjske dobe se povečuje število bolnikov z demenco. Vedno več zdravstvenih delavcev se srečuje in se bo tudi v prihodnje srečevalo z bolniki z demenco in njihovimi svojci. Obravnava naj poteka na dveh ravneh. Potrebno je diagnosticirati bolezen, ki nastane zaradi danega vzorca nevrodegeneracije, oceniti stopnjo oškodovanosti ter hkrati opredeliti raven prilagoditvenih mehanizmov pri bolniku in svojcih. Za pregled bolnika si je potrebno vzeti dovolj časa, prilagoditi obseg pregleda, način postavljanja vprašanj, da bolniku ne povzročamo dodatne stiske. Svojci potrebujejo informacije o bolezni in načinih negovanja bolnika. Raziskave so prikazale višanje stopnje depresivnosti svojcev, ki so skrbeli za bolnike z demenco, glede na depresivnost svojcev, katerih bližnji z demenco so bili v zavodih ali so že umrli. Svojci, ki negujejo bolnika z demenco, se namreč soočajo z izgubo bližnjega, takega, kot so ga bili vajeni, oziroma z njegovo psihološko smrtjo. V pomoč svojcem so izobraževalni programi, skupine za samopomoč in svetovalni telefoni. Demenco je potrebno zdraviti že v zgodnjih fazah bolezni in ne le v poznih, ko se upadu kognitivnih sposobnosti pridružijo še vedenjske in psihične spremembe. Farmacevtska industrija (Andrej Žmitek): Medicina in farmacevtska industrija sta zelo povezani. Farmacevtske izdelke predpisujejo zdravniki z namenom izboljšanja bolnikovega zdravja. Podjetja pa izdelujejo zdravila z namenom dobička, zato želijo izdelati dobra (učinkovita in varna) zdravila, ki jih bodo zdravniki predpisovali. Pri doseganju teh dveh ciljev ima pomembno vlogo marketing farmacevtske industrije. V tem sektorju podjetja je zaposlenih veliko ljudi in vloženih veliko finančnih sredstev. Na zdravnikovo predpisovanje vplivajo s psihološkimi sredstvi. Prikazane so bile prikrite marketinške aktivnosti, ki zajemajo zagotavljanje pozitivnih rezultatov raziskav, ki jih financira določeno podjetje (uporaba prenizkega ali previsokega odmerka konkurenčnega zdravila, majhno ali veliko število udeležencev, prilagojen časovni interval spremljanja, predčasen zaključek»neuspešne«študije...), in selektivno objavljanje raziskav (opuščanje objave negativnih raziskav, večkratno objavljanje uspešnih raziskav). Običajne marketinške aktivnosti, ki so usmerjene neposredno na predpisovalca zdravil, so: osebni obiski farmacevtskih predstavnikov, sponzorirana predavanja, oglasi v strokovnih revijah, posebej pripravljena propagandna sporočila. Darila, ki so etično sprejemljiva, so tista, ki neposredno koristijo bolniku in niso vezana na protiusluge. Vodilo pri predpisovanju zdravil naj bo strokovnost. Profesionalna komunikacija (Melita Pretnar Silvester): Na lanskem srečanju je bila osvetljena komunikacija med zdravstvenimi Revija ISIS - Januar

72 Medicina delavci in bolniki. Tokratno predavanje je prikazalo pomembnost in vpliv komunikacije med zdravstvenimi delavci na klinično prakso in osebno zadovoljstvo le-teh. V retrospektivni študiji vzrokov smrti v bolnišnicah so napake v komunikaciji predstavljale vodilni vzrok, celo dvakrat pogostejši kot neustrezno strokovno znanje in usposobljenost zdravstvenega osebja. Osnovni namen komunikacije je prenos podatkov. Komunikacija poteka na različnih ravneh: intrapersonalna (notranja, osebna), nebesedna, interpersonalna (medosebna), znotraj malih skupin, v delovni organizaciji in v širši javnosti. Med člani uspešnega zdravstvenega tima vladajo spoštovanje, zaupanje in sodelovanje, saj imajo vsi člani skupen cilj izboljšanje zdravja bolnika. Pri njihovem delu prevladuje interdisciplinarni pristop. Dobra veščina sporazumevanja zahteva visoko stopnjo samozavedanja in prepoznavo svojega stila komunikacije. Obstajajo štirje stili komuniciranja: agresivni, pasivni, pasivno-agresivni in asertivni stil. Asertivni stil je najbolj zaželen. Tudi reševanje nastalih konfliktov med zdravstvenimi delavci izboljša njihovo nadaljnjo komunikacijo. Vodilo dobre profesionalne komunikacije: Z drugimi se sporazumevaj na način, kot bi želel, da se drugi sporazumevajo s teboj. Stresni dogodek (Damijan Perne): Zdravstveni delavci so pri vsakdanjem delu izpostavljeni številnim stresnim dogodkom. Trudijo se pomagati drugim, torej bolnim, poškodovanim in njihovim svojcem. V stiski, ki jo zdravstveni delavec doživlja ob hudem stresnem dogodku, pa večinoma ostane sam. Z namenom preprečevanja akutnih stresnih reakcij in potravmatskih stresnih motenj pri zdravstvenih delavcih in drugih poklicnih skupinah (policisti, gasilci, vojaki) po kriznem dogodku se je razvil program, imenovan»cism Critical Incident Stress Management«(Obvladovanje stresa ob kritičnih dogodkih), ki ima dva dela. Prvi del se imenuje»cmb Crisis Management Briefing«, ki je namenjen širši skupini udeležencev stresnega dogodka in zajema posredovanje informacij o stresnem dogodku, psihološko razlago stresne reakcije ter posredovanje navodil za spoprijemanje s stresno reakcijo. Drugi del»cisd Critical Incident Stress Debriefing«je namenjen reševalnemu osebju po kritičnem dogodku. Osebje naredi celovito analizo vseh vidikov kritičnega dogodka pod strokovnim psihološkim nadzorom. CISD ima sedem faz: predstavitev situacije, izpostavljanje dejstev, seznanitev z razmišljanji članov tima ob tem dogodku, njihovimi čustvi in reakcijami, prepoznava morebitnih simptomov stresne reakcije, učenje najosnovnejših prijemov za razreševanje le-teh, nudenje psihične podpore in večanje pripravljenosti za ponoven vstop v situacijo, ki se lahko razvije v kritični dogodek. Zaradi stalne izpostavljenosti zdravstvenega osebja stresnim situacijam so zelo pomembne tudi razbremenitvene skupine, ki potekajo redno enkrat tedensko v neogrožujočem in neobtožujočem vzdušju. Pričakovati je, da bo tovrstna pomoč v prihodnje mogoča tudi pri nas. Po sklopu zgoraj omenjenih predavanj so sledile diskusijske skupine. Na njih smo udeleženci v manjših skupinah predavateljem postavljali vprašanja, izrazili svoja mnenja in dileme na obravnavane teme. Motivacijski intervju (Maja Rus Makovec): Odvisnost ima lastne (bolezenske) zakone, ki so v nasprotju z razmišljanji in vedenji nezasvojenih PSIHOTERAPEVTSKI ljudi. Je bolezen motivacije. Terapevt mora za vsakdanjo rabo VSAKDANJO RABO 3 Psihoterapevtski ukrepi UKREPI ZA biti sposoben realistično oceniti zmožnost svojih bolnikov. V terepavtskem procesu veča bolnikovo ambivalentnost do spremembe z namenom, da Begunje, 18. in 19. november 2011 bolnik nato naredi dovolj veliko spremembo vedenja. Faze spreminjanja odvisniškega vedenja so: prekontemplacija, kontemplacija, priprava, akcija, vzdrževanje in zaključna faza. Za učinkovito pomoč je potrebno ugotoviti, v kateri fazi pripravljenosti za spremembo je bolnik. Novost motivacijskega intervjuja je v proaktivnem pristopu k motivaciji bolnika. Uporaben je v fazi prekontemplacije ter kontemplacije. Primeren je za slabo motivirane bolnike. Motivacijski intervju upošteva štiri principe: izražanje empatije, razvijanje diskrepance med bolnikovim vedenjem in njegovimi zakritimi vrednotami, prepoznavanje in razumevanje bolnikovih odporov ter spodbujanje samoučinkovitosti. Raziskava uporabe ene seanse motivacijskega intervjuja na začetku obravnave bolnika z odvisnostjo je prikazala zmanjšanje izpada bolnikov s 75 na 50 odstotkov, medtem ko posredovanje informacij o zdravljenju ni zmanjšalo izpada bolnikov iz obravnave. Sproščanje (Ljubica Kovač Vouk): V življenju so nas učili predvsem delati, zelo malo informacij smo dobili o pomembnosti in načinih sproščanja. Skoraj vsakdo je v današnjem svetu izpostavljen kroničnemu stresu. Posledice se lahko izrazijo na čustvenem področju, npr. z razvojem anksioznih motenj, ali telesni ravni s spremenjenim delovanjem organizma in posledično psihosomatskimi obolenji. Uporabljanje učinkovitega sproščanja zmanjša ali celo prepreči predhodno omenjene težave. Za počitek in sproščanje so potrebna navodila. Sproščanje je učinkovita oblika samozavedanja, ki posamezniku omogoča obvladovanje telesnih simptomov in povečuje učinkovitost kognitnivnih funkcij. Najpogosteje uporabljene tehnike sproščanja so: čuječnost, različne dihalne tehnike, postopno mišično sproščanje po Jacobsonu, hitro mišično sproščanje, imaginacija (vodeno predstavljanje) in vizualizacija. Tehnike sproščanja so pomemben del zdravljenja vseh anksioznih motenj. Za učenje in utrjevanje tehnik sproščanja je potreben čas. Le redna uporaba sprostitvenih tehnik je učinkovita pri zmanjševanju napetosti in tesnobnosti v telesu. Sledile so delavnice s praktičnimi nasveti o uporabi motivacijskega intervjuja pri bolnikih z odvisnostjo od psihotropnih snovi in tehnikah sproščanja. Že med predavanjem in nato še na delavnici smo dobili tudi lastno izkušnjo sproščanja. Z novimi znanji, izkušnjami in sproščeni smo odšli novim izzivom naproti. 72 Revija ISIS - Januar 2012

73 Forum mladih nevroznanstvenikov Ljubljana Klara Tostovršnik, Nadja Jarc 22. septembra 2011 je na Medicinski fakulteti v Ljubljani potekal 1. Forum mladih nevroznanstvenikov (Young Neuroscientists Forum Ljubljana; YNFL '11). YNFL '11 je bil uvodni dogodek v Sinapsino nevroznanstveno konferenco 2011 (SiNAPSA Neuroscience Conference 2011; SNC '11), ki je bila edino letošnje nevroznanstveno srečanje, podprto s strani Zveze evropskih nevroznanstvenih društev (Federation of European Neuroscience Societies; FENS). YNFL '11 je bil namenjen vsem dodiplomskim in podiplomskim študentom, ki jih zanima raziskovanje živčevja in se v svetu nevroznanosti šele uveljavljajo. Forum je bil namreč enkratna priložnost, da svojim mednarodnim vrstnikom in pomembnim tujim raziskovalcem predstavijo rezultate svojega raziskovanja. Poleg tega so mladi lahko prisluhnili tudi trem predavanjem o aktualnih temah iz sveta nevroznanosti, ki so jih imeli priznani strokovnjaki s tega področja. Pomemben del YNFL '11 pa je bil zagotovo tudi družabni program, ki se je začel na otvoritveni večer materinske konference SNC '11. Forum mladih nevroznanstvenikov so organizirali Nadja Jarc, dr. med., specializantka nevrologije na Nevrološki kliniki v Ljubljani, Matej Markota, dr. med, podiplomski študent v McLean Hospital v Bostonu, Massachusetts, ZDA, Miha Pelko, dipl. fizik, podiplomski študent računske nevroznanosti v Freiburgu in Edinburgu, ter Simon Brezovar, dipl. psiholog, podiplomski študent psihologije v Ljubljani. Mladi organizacijsko-programski ekipi pa so pomembno pomagali in jih izkušeno usmerjali organizatorji Sinapsine nevroznanstvene konference (SNC '11). Forum mladih nevroznanstvenikov so odprli nagovori članice organizacijskega in programskega odbora YNFL '11 Nadje Jarc, predsednice organizacijskega odbora Sinapsine nevroznanstvene konference prof. dr. Maje Bresjanac ter nagovor dekana Medicinske fakultete v Ljubljani prof. dr. Dušana Šuputa. Poudarili so vlogo mladih znanstvenikov in znanstvenic na področju nevroznanosti in pomen nevroznanosti same. Po odprtju so sledile dopoldanske predstavitve plakatov. Med slednjimi so se zvrstili tako domači kot tuji mladi raziskovalci na raznolikih področjih: elektrofiziološke raziskave stimulacije vagalnega živca pri prašičih, raziskave človeškega gena stefina Medicina B v progresivnih klonično-toničnih epileptičnih napadih, primer bolnika s taupatijo možganskega debla s progresivno bulbarno paralizo, patofiziološke raziskave zgodnjih zapletov v akutni spinalni travmi, vpliv Mozartove sonate K. 448 na sposobnosti vizualne pozornosti, elektrofiziološke raziskave vpliva čustev na kognitivne sposobnosti izvajanja prostorsko-temporalnih nalog in raziskava uporabe elektrokortikograma v možgansko-strojnih vmesnikih (angl. BMI; Brain Machine Interface). Dopoldanskemu delu predstavitev plakatov je sledilo okrepčilo, nato pa se je začel predavateljski del Foruma. Dr. Colin Blakemore z Univerze v Oxfordu je skušal odgovoriti na vprašanje, zakaj posvetiti življenje nevroznanosti. S predavanjem je skušal opozoriti, da je današnja znanost vse pogosteje usmerjena v sedanjost in da zanimanje za nevroznanost ne vodi vedno do nevroznanstvene kariere. Eden od razlogov za to naj bi bilo stanje na finančnem trgu, ki ni naklonjeno znanosti. V svojem predavanju je posebej izpostavil nekatere znane osebnosti s področja nevrologije, katerih spoznanja imajo vpliv še danes. Kot enega izmed takih je predstavil Thomasa Willisa ( ), ki je v Cereberi Anatome (1664) prvi prikazal ilustracijo človeških možganov. Dr. Blakemore je zastavil tudi drzno vprašanje Je nevroznanost resnično znanost?; Obstajajo glavna vprašanja tudi v nevroznanosti?; Kateri so ključni elementi, ki so za nas najpomembnejši? Sinapse, nevroni, žile? Mladim poslušalcem Foruma je položil na srce, naj ima mladi nevroznanstvenik pred očmi vedno sledeče: naj se posveti raziskovanju, a naj ne bo razočaran, če bo pristal drugje, kot pričakuje; naj ne izgubi stika s preteklostjo; razmišlja multidisciplinarno in Revija ISIS - Januar

74 Medicina poglobljeno; naj pa še o tako temeljnih ugotovitvah razmišlja z mislijo o njihovih posledicah za človeštvo. S predavanjem je nadaljeval dr. Zvezdan Pirtošek, profesor nevrologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani. S temo Nevroznanost in etika se je dotaknil enega najbolj aktualnih in pomemebnih področij v nevroznanosti. Predstavil je različne, predvsem farmakološke načine, s katerimi lahko umetno zvišamo kognitivne sposobnosti posameznika (npr. nootropične substance). S pomočjo naprav za anonimno glasovanje je slušatelje spraševal: kakšne posledice imajo takšni vplivi na družbo, ali bi morali takšen način stimuliranja podpreti, ga omejiti ali povsem ukiniti, ali bi dopustili, da pilot uživa sredstva za povečevanje kognitivnih sposobnosti, če se s tem poveča verjetnost, da pridemo varno do cilja, bi tolerirali kolegov»mentalni doping«, ki bi pripomogel k boljšemu rezultatu na izpitu? Profesor Pirtošek je svoje predavanje zaključil z vprašanjem, kaj sploh pomeni biti človek. Ali bi bil človek kognitivno gledano nadčlovek z izbrisanimi vsemi slabimi spomini in doživljanjem zgolj in samo sreče res še človek? Asist. dr. Maja Rus Makovec, ki kot psihiatrinja deluje v Enoti za zdravljenje odvisnosti od alkohola, je sklop predavanj zaključila na temo nevroznanosti in psihoterapije. Njeno predavanje je temeljilo na preteklosti. S citatom začetnika psihoanalize, Sigmunda Freuda, ki je že od začetka svoje znanstvene poti poudarjal, da bo nekoč vse prepoznano kot organsko, je izpostavila, da v zadnjem času psihoterapija hodi prav po tej poti. Psihoterapija na osnovnejši ravni pomeni spreminjanje tistih delov možganov, ki določeni osebi povzročajo duševno stisko. Med predavanjem je omenila nekatere osnovne nevroznanstvene principe, ki pa imajo pri psihoterapiji pomembno vlogo. Izpostavila je nevroplastičnost, princip, po keterem je mogoče možgane izoblikovati in preoblikovati. V zvezi s tem je omenila Nobelovega nagrajenca za fiziologijo ali medicino (leta 2000) Erica Kandela, ki je pojasnil, kako tvorjenje novih spominov vpliva na spremembo strukture možganov. Iz tega sledi, da lahko tudi psihoterapija omogoča, da možgani psihoterapevta spreminjajo možgane klienta. Dr. Maja Rus Makovec je predavanje zaključila z mislijo, da lahko človekovo izkustvo razumemo bolje, če so nam znani tudi nevrobiološki mehanizmi delovanja. Sklopu vabljenih predavanj pa je po kosilu sledil še popoldanski sklop predstavitev posterjev. Med njimi so se zvrstile raziskave o morfologiji človeškega hipotalamusa, nevrofiziološke raziskave vpliva grayanotoksina na podtip epilepsije, raziskave spoznavnih sposobnosti pri odraslih s sladkorno boleznijo tipa 1, raziskave noradrenergičnega prispevka k prostorskemu učenju in spominu, raziskave tubulizacije, obogatene z živčnimi zarodnimi celicami, molekularne raziskave možne zaščitne vloge sk-kanalčkov v supresiji epilepsij ter raziskave zaščitnega vpliva globoke možganske stimulacije na dopaminergične nevrone. Uradnemu delu YNFL '11 je sledila razglasitev najboljšega plakata. Komisija, ki sta jo sestavljala prof. dr. Zvezdan Pirtošek in asist. dr. Maja Rus Makovec, je razglasila, da nagrado za najboljši plakat YNFL '11 prejme raziskovalno delo z naslovom Anatomical, neurochemical and functional consequences of selective cholinergic lesioning combined with local infusion of pre-aggregated amyloid peptide Giulija Kleinerja z Oddelka za naravoslovne študije Univerze v Trstu. YNFL '11 se je končal v večernih urah z ogledom nekaterih znamenitosti Ljubljane in sproščenim vzdušjem v enem izmed priljubljenih ljubljanskih lokalov. 1. Forum mladih nevroznanstvenikov Ljubljana je potekal kot uvodni dogodek v Sinapsino nevroznanstveno konferenco Četudi se je zgodil v neprimerno skromnejši, a široki mednarodni, zasedbi kot njegova materinska konferenca SNC '11, je bil zelo uspešen in mnogi udeleženci so se poslavljali z besedami»se vidimo na naslednjem YNFL!«Tekmovanje ekip v nujni medicinski pomoči Rogla 2011 Mateja Škufca Sterle, Mateja Špindler Letos septembra je na Rogli potekalo 5. strokovnoizobraževalno tekmovanje ekip nujne medicinske pomoči (NMP). Gre za edinstven tovrstni dogodek v Sloveniji, ki ni zgolj tekmovanje, temveč tudi strokovno izobraževanje. Namen srečanja je, da ekipe NMP v sestavi zdravnik in dva reševalca preverijo svoje znanje in usposobljenost s področja nudenja nujne medicinske pomoči v realnih situacijah. Tekmovanje že vsa leta poteka v Smučarskem središču Rogla, saj se je zaradi razgibanega terena izkazala kot izvrstna lokacija za izvedbo tovrstnega tekmovanja. Tekmovanje se je že dobro uveljavilo v Sloveniji, vsako leto pa se nam pridruži tudi nekaj ekip iz držav bivše Jugoslavije. 74 Revija ISIS - Januar 2012

75 Medicina Ideja o tekmovanju se je porodila na osnovi podobnih tekmovanj v tujini, predvsem češkega Rallye Rejviza, kjer že vrsto let sodelujejo tudi slovenske ekipe in dosegajo izvrstne uspehe. Glavna pobudnica za organizacijo tekmovanja je bila gospa Jasna Satler, vodja NMP Slovenske Konjice. V začetku so vsi, tudi številni njeni sodelavci, dvomili, da bi takšno idejo v našem prostoru lahko spravila v realnost... Vendar ji je to odlično uspelo in tako je prvo tekmovanje potekalo na Rogli leta Že prvo tekmovanje je doživelo izjemen uspeh in dalo zagon za organizacijo tudi v naslednjih letih. Organizator tekmovanja je vsa leta isti: Zdravstveni dom Slovenske Konjice Služba za NMP, ki skrbi za vso logistiko tekmovanja. Soorganizatorja sta Slovensko združenje za urgentno medicino in Sekcija reševalcev v zdravstvu, od leta 2008 dalje pa še Ministrstvo za zdravje. Organizacija takšnega tekmovanja kljub mnogim prostovoljcem zahteva veliko finančnih sredstev. Zato kljub številnim prijateljem in sodelavcem, ki so marsikaj pripravljeni storiti zastonj, brez sponzorjev ne gre. Glavni sponzor je od leta 2009 dalje Tosama. Tu so še številni prostovoljci, ki organizatorjem pomagajo pri izvedbi scenarijev na terenu: Slovenska vojska vojašnica Celje, Rdeči križ Slovenske Konjice, PGD Slovenske Konjice in PGD Zreče, Policija Slovenske Konjice, GRS Maribor in številni statisti letos jih je sodelovalo 63. Tekmovanje poteka tako, da so ekipe NMP postavljene v realne situacije, pacienti so igralci, sodelujejo pa tudi druge službe (policija, gasilci, GRS ). Scenariji pokrivajo različna področja nujne medicinske pomoči (prometne in druge nesreče, množične nesreče, internistična, nevrološka, ginekološka in druga stanja, pediatrični scenariji, porod na terenu ). Del tekmovanja poteka tudi na lutkah. Na koncu pa ekipe čaka še pisni del. Tekmovanje ekip NMP ni organizirano le z namenom tekmovanja, temveč tudi strokovnega izpopolnjevanja. V sklopu tekmovanja so zato vsako leto organizirane različne učne delavnice, letos na temo množičnih nesreč uporaba triažnih kartonov, vzporedno pa je potekal še hitri tečaj samoobrambe in predstavitev spletne aplikacije za skupno delo gasilcev in NMP. Ker ima tekmovanje tudi namen druženja in izmenjave različnih izkušenj, je vsako leto organizirana skupna večerja z živo glasbo. Takšno tekmovanje je izjemna priložnost ekipam NMP, da preverijo svoje znanje in usposobljenost. Zmagovalci so namreč vsi, ki pridejo na takšno tekmovanje in se pustijo ocenjevati, ne le tisti, ki domov odnesejo pokal. Letos so dosegli najboljše rezultate: 1. mesto: ZD Ljubljana 2. mesto: Logatec 3. mesto: Split 4. mesto: Kranj 5. mesto: Pacient Sodelovali so še: Slovenska Bistrica, Škofja Loka, Krško, Slavonski Brod, RP Ljubljana in Maribor. Posebna zahvala in čestitke gredo predvsem Jasni Satler in vsem njenim sodelavcem za izjemno uspešno izvedeno tekmovanje. In za konec kot je rekel eden izmed tekmovalcev:»bolje, da na tekmovanju naredim kakšno neumnost in se s tem učim, kot pa da bi se mi to zgodilo v realni situaciji.«ko bi tako razmišljalo le čim več ekip NMP! Več informacij: Popravek Opravičujemo se, da je v prispevku Dodajalne tehnologije - tehnologije prihodnosti tudi v stomatologiji in medicini, objavljenem v decembrski številki revije Isis na str , izpadlo ime soavtorja asist. Matjaža Voršiča, dr. med., specialista nevrokirurgije. Revija ISIS - Januar

76 Medicina 37. kongres Evropskega združenja za potapljaško in hiperbarično medicino Vladan Stanojković Kongres Evropskega združenja za potapljaško in hiperbarično medicino (European underwater and baromedical society EUBS) je organiziran enkrat letno in predstavlja vrhunec strokovnega in znanstvenega dogajanja na področju potapljaške in hiperbarične medicine v evropskemu prostoru. Letošnji 37. kongres je potekal od 24. do 27. avgusta v Gdansku (polj. Gdańsk, nem. Danzig, kašubsko Gduńsk), šestem največjem mestu na Poljskem, ki je tudi najpomembnejše pristanišče ob Baltskem morju. Mesto je bilo ustanovljeno v 7. stoletju. Kongres so odprli predsednik EUBS-a prof. dr. Peter Germonpre (Bruselj, Belgija), predsednik znanstvenega dela Alessandro Marroni (Italija) in domačin Zdizslav Sićko. V zadnjih nekaj letih je postalo očitno, da so raziskave in izobraževanje o potapljanju in hiperbarični medicini izrednega pomena, ne le za povečanje našega znanja, ampak tudi za povečanje terapevtske uporabnosti»hiperbarične oksigenacije«. Na letošnjem kongresu je bilo več kot 200 udeležencev. Pred uradnim odprtjem kongresa, 24. avgusta, sta potekali dve delavnici oz. satelitska tečaja: ECHM Workshop on HBO in Emergency Medicine in Workshop on Validation of Dive Computers. Na koncu kongresa, 28. avgusta, je bila tretja delavnica iz potapljaške medicine: DAN Divers day. Polovica prispevkov je bila iz potapljaške, polovica iz hiperbarične medicine. Organizatorji so se zelo izkazali in predstavili odličen znanstveni in strokovni program, ki so ga spremljala pestra družabna srečanja ter obisk centra za hiperbarično medicino v Gdansku. Dve večerji sta bili organizirani v muzeju zagodovine v centru starega mesta, svečana večerja pa v pomorskem muzeju (slike lahko pogledate na HBO2T STUDIO vse naložene slike so posneta pradavanja ter družabni dogodki). Na 37. kongresu Evropskega združenja za podvodno in hiperbarično medicino v Gdansku smo se strinjali, da so enomestne komore boljše, saj lahko za vsakega uporabnika posebej določimo tlak, vlažnost, temperaturo in dolžino oziroma število terapij, kar pri večmestnih ni mogoče. Najbolj idealno je, da»bolnik sam dozira pritisk«. Strinjali smo se, da mora zdravnik sam določiti tlak, ki bo sprejet od drugih zdravnikov; na koncu je najbolj pomembno, da je pacient zadovoljen. Predstavljenega je bilo veliko novega: defibrilatorji, ki se lahko uporabljajo med potekom hiperbarične terapije v večmestni komori; zdravniki iz Poljske so prikazali uspeh predoperativne in pooperativne hiperbarične terapije v kardiokirurgiji; iz Anglije uspeh preprečevanja osteoradionekroze s hiperbarično oksigeno terapijo (HBOT) pred oziroma po obsevanju mandibule zaradi rakaste bolezni čeljusti. Polyakova iz Rusije je prikazala odlične rezultate HBOT pri zdravljenju scleroderme sistematice s tlaki do 1,3ATA 2 x 10 letno, ki lahko pozdravi in izboljša kakovost življenja ob dolgem izboljšanju. Veliko prispevkov je bilo o zdravljenju diabetičnega stopala s HBOT kot dopolnilno terapijo in zmanjšanju tveganja za amputacijo udov. Prikazane so bile objektivne meritve izbolšanja pretoka skozi osrednji živčni sistem, ki so pokazale učinkovitost HBOT pri možganski okvari zaradi poškodbe ali demence vaskularnega vzroka. HBOT je učinkovita pri radiacijsko indiciranem hemoragičnem cistitisu in prostatitisu. Pri akutni naglušnosti se mora v zgodnji fazi praktično takoj predpisati HBOT skupaj z vazoaktivno in kortikosteroidno terapijo. HBOT je učinkovita tudi v primeru povečanja eritropoeze v perioperativni dobi in kot pomoč pri kardiokirurških posegih in zdravljenju pooperativnih zapletov v kardiokirurgiji in nevrokirurgiji. Kongres EUBS si bomo zapomnili ne samo po kakovostnih strokovnih predavanjih, temveč tudi po izredni gostoljubnosti gostiteljev. Naslednji kongres EUBS bo v Beogradu, Srbija, od 12. do 16. septembra Z leve: Predrag Brkić, Vladan Stanojković in Gregor Roman. 76 Revija ISIS - Januar 2012

77 Sestanek skupine ATOME v Bukarešti Mateja Lopuh, Anja Prešern Ko sem pred dobrim letom prvič slišala za skupino ATOME, se mi je zdelo, da je to nekaj, kar je povezano s kakšno vojaško operacijo ali z razvojem kakšne zapletene tehnologije. Prav zato me je presenetilo, ko sem dobila vabilo, da se pridružim slovenski skupini in sodelujem pri projektu. ATOME je kratica, ki pomeni Access to Opioid Medication in Europe (Dostopnost do opioidnih zdravil v Evropi). Projekt, ki črpa finančne vire iz 7. Programa Evropske unije, združuje konzorcij akademskih institucij in javnih zdravstvenih organizacij z namenom pomagati vladam evropskih držav prepoznati in odstraniti ovire pri dostopu do opioidnih zdravil. Z večjo dostopnostjo opioidnih zdravil je omogočena boljša oskrba ob koncu življenja in uspešnejše lajšanje bolečin tudi pri nemalignih obolenjih, obenem pa so opioidna zdravila potrebna tudi za zdravljenje odvisnosti. V program in raziskovalni projekt je vključenih 12 vzhodnoevropskih držav (slika na naslednji strani). V vsaki državi je oblikovana skupina, ki je sestavljena iz predstavnikov ministrstva za zdravje (MZ), strokovnjakov s področja paliativne oskrbe in zdravljenja bolečine, farmacevtov, Javne agencije za zdravila in medicinsko-tehnične pripomočke in humanitarnih organizacij. V slovenski skupini smo tako mag. Zdenka Tičar in ga. Doroteja Novak Gosarič z MZ, prim. mag. Slavica Lahajnar Čavlović, mag. Monika Sonc, Anja Prešern, Majda Šmit in asist. mag. Mateja Lopuh. V Bukarešto smo odpotovale zadnje tri članice slovenske skupine. Projekt ATOME je zasnovan zelo ambiciozno. Vsaka skupina naj bi ob koncu projekta izdelala strateški načrt, ki bi ga predstavila ministrstvu in na osnovi katerega bi dosegli boljšo dostopnost opioidnih zdravil. V prvem delu projekta so povabili na sestanek v Bukarešto predstavnike ministrstev, da bi pregledali ključno zakonodajo s področja pridelave, predelave, shranjevanja, razdeljevanja, predpisovanja in izdaje opiodnih zdravil. Slovenija se med vsemi udeleženkami lahko pohvali z najmanj omejujočo zakonodajo. Predpisovanje opioidnih zdravil zdravnikom z veljavno licenco za delo v Sloveniji ni omejeno, zdravila lahko izdajajo farmacevti v vseh lekarnah. V Grčiji npr. zdravila lahko bolniki dobijo le v večjih mestih, kar včasih pomeni tudi do uro vožnje. V času sestanka v Bukarešti smo se lahko pohvalili z dostopnostjo vseh oblik morfina (kar npr. ne velja za Turčijo), danes pa ugotavljamo, da se tudi Slovenija uvršča med države, kjer je preskrba s peroralnim morfijem motena. V drugem delu projekta so države članice predstavile rezultate anketnega vprašalnika, ki je bil izjemno zahteven, in izdelale strateški načrt. Sestanek je bil organiziran v dveh terminih. V Medicina prvem terminu so poleg Slovenije sodelovale še Grčija, Turčija, Ciper, Bolgarija in Srbija. S pomočjo vprašalnika smo predstavili tri glavna področja dela: razvoj paliativne oskrbe, dostopnost opioidnih zdravil in programe za zdravljenje odvisnosti in preprečevanje škode. Vabljeni predavatelj v Bukarešti je bil dr. Andrej Kastelic, ki je predstavil programe za zdravljenje odvisnosti od drog. Opozorili so nas, da je potrebno revidirati zakonodajo s tega področja tudi v jezikovnem smislu, saj naj uporabljeni izrazi ne stigmatizirajo po nepotrebnem. Dr. Kastelic nam je skupaj z g. Hrenom pomagal tudi pri izpolnjevanju začetnega vprašalnika. Paliativna oskrba v Sloveniji je primerjalno z ostalimi državami v naši skupini na ravni lokalnih začetkov. Urejeno je področje zakonodaje, saj je bil v Sloveniji leta 2010 sprejet Državni program za razvoj paliativne oskrbe in z njim akcijski načrt izvajanja te oskrbe. Pri Ministrstvu za zdravje je ustanovljena delovna skupina, ki skrbi za izvajanje tega načrta. Pravne podlage torej so, zatika pa se pri umestitvi storitev v plačni sistem. Še vedno je premalo strokovnjakov, tako da je velik poudarek na organizaciji izobraževanj. Ravno sedaj se zaključuje izobraževanje za regijske koordinatorje, ki ga je organiziralo MZ, na Gorenjskem pa se je junija končalo izobraževanje za osnovne time v paliativni oskrbi pod okriljem Razvojne agencije zgornje Gorenjske (RAGOR). Pravica do paliativne oskrbe je opredeljena tudi v Zakonu o pacientovih pravicah, tako da je vse napore potrebno usmeriti v to, da je bodo bolniki deležni, ne glede na to, iz katerega dela Slovenije prihajajo. Tudi v drugih državah imajo podobne težave: pomanjkanje strokovnjakov, omejitve pri predpisovanju opioidnih zdravil, hude ovire za bolnike pri dostavi zdravil; v Grčiji mora npr. bolnik, ki dobi recept, najprej na poseben urad, da dobi dovoljenje za izdajo zdravila, in potem v lekarno. Predpišejo Revija ISIS - Januar

78 Medicina Države članice projekta ATOME. lahko omejeno količino zdravil, največ za pet dni, in potem se postopek ponovi. Take zahteve seveda otežujejo življenje že tako hudo bolnim. V Sloveniji smo se lahko pohvalili z dobro preskrbo z opioidnimi zdravili. Med dolgodelujočimi opiodnimi zdravili smo imeli na voljo vse učinkovine, sedaj pa se soočamo s pomanjkanjem peroralnega dolgodelujočega morfina. Člani skupine ATOME smo takoj pozvali MZ, da se zdravilo uvrsti na listo nujnih zdravil, prav tako se je oglasila Lekarniška zbornica in pozvala Javno agencijo za zdravila in medicinsko-tehnične pripomočke, da se ta lista čim prej sprejme. Morfin je eno najbolj učinkovitih, uporabnih in tudi najbolj poceni opiodnih zdravil. Obotavljanje pri sprejemanju liste neizogibno pomeni večje stroške, obenem pa bo uničilo večletno delo na področju zmanjševanja morfinofobije. Komaj je bilo s ciljanim izobraževanjem o zdravljenju bolečine (npr. prizadevanja SZZB) doseženo, da so zdravniki začeli manj predpisovati transdermalne obliže, že peroralnega morfina ni več na tržišču. Kar zadeva kratkodelujoča opioidna zdravila, se paleta teh zdravil počasi dopolnjuje tudi pri nas. Na voljo so morfin (v tabletah in kapljicah), fentanyl kot podjezična tableta, kmalu bo kot nosni sprej. Opozorili smo na problem nastajanja odvisnosti od predpisanih opioidnih zdravil, saj je sproščeno predpisovanje opioidnih zdravil tudi za bolnike z nemaligno bolečino. Vsi udeleženci smo se strinjali, da je to področje, kjer bo potrebno izdelati programe za kompleksno obravnavo, sicer bodo taki bolniki prepuščeni sami sebi brez organizirane podpore. Poudarili pa smo, da je seveda izjemno pomembno, da odvisnost preprečimo, še preden se razvije. Najmanj izkušenj smo imele članice slovenske skupine na področju prepovedanih drog in zmanjševanja škode zaradi jemanja prepovedanih drog. Na našo srečo je večino dela opravil dr. Kastelic, tako da smo samo povzele njegove ugotovitve. Slovenija se lahko pohvali z razvejano mrežo centrov za zdravljenje odvisnosti, z dobro organizirano službo v zaporih, programi za zmanjševanje škode. Na voljo so vsa zdravila, ki se uporabljajo tudi v svetu, in v vseh odmerkih. Sestanek je bil zelo intenziven, tako da si žal Bukarešte, ki naj bi bila lepo mesto, nismo mogle niti malo ogledati. Organizatorji so svoje delo opravili več kot odlično. Založili pa so nas tudi z delom za naprej, saj bo Slovenija prva med državami, ki bo organizirala nacionalno konferenco in predstavila dosežke svojega dela in strateški načrt. Dela nam tako ne bo zmanjkalo. Vpliv bolečine na družbo Seminar Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine Slavica Lahajnar Čavlovič, Mateja Lopuh Evropska federacija združenj za obravnavo bolečine iz evropskih držav EFIC je 3. in 4. maja 2011 organizirala drugi simpozij o vplivu bolečine na družbo. Udeleženci srečanja, ki se je odvijalo v Evropskem parlamentu v Bruslju, smo bili tudi predstavniki Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine SZZB. Predstavniki strokovnjakov za zdravljenje bolečine, bolnikov, civilne družbe, zdravstvenega sistema in politike smo si izmenjali mnenja o organizaciji, izvajanju in učinkovitosti zdravljenja bolečine. Skupen zaključek je bil, da predvsem kronična bolečina ni dovolj dobro zdravljena, ker je premalo kompleksno obravnavana v zdravstvenih sistemih številnih evropskih držav. 78 Revija ISIS - Januar 2012 Predstavlja resen problem za posameznika in zdravstveni sistem ter, zaradi velikih stroškov za zdravljenje in zmanjšane delovne sposobnosti ljudi s kronično bolečino, obremenitev gospodarskega in finančnega sistema, tj. celotne družbe. Rezultati vseevropske telefonske ankete ter posameznih nacionalnih raziskav o pojavnosti bolečine in njenem zdravljenju kažejo, da ima 19 odstotkov odraslih prebivalcev Evrope kronično bolečino. Najbolj pogosta je bolečina v hrbtenici, sledijo bolečina v okončinah in sklepih, glavoboli ter druge bolečine. Med Slovenci je tovrstne kronične bolečine nekoliko več, tj. 23 odstotkov odraslih ima kronično bolečino.

79 Medicina Iz podatkov o predpisanih analgetikih, obiskih pri zdravniku, sprejemih v bolnišnico in začasni odsotnosti od dela med zdravljenjem bolečine lahko sklepamo na neposredne stroške za zdravljenje bolečine. V Evropi je povprečno število obiskov pri zdravniku med bolniki s kronično bolečino 6,8 na leto. V Sloveniji je bila več kot tretjina zaposlenih s kronično bolečino na bolniškem dopustu, ki je v povprečju trajal 29 dni. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje je v Sloveniji ocena neposrednih stroškov za zdravljenje kronične bolečine 122 milijonov evrov na letni ravni, od tega so stroški za zdravstvene storitve 19,7 milijona evrov, stroški za zdravila na recept za zdravljenje bolečine 22,9 milijona evrov in stroški za bolniško odsotnost zaradi zdravljenja bolečine 79,3 milijona evrov na leto. K tem moramo prišteti še posredne stroške, to so stroški za zagotavljanje socialne varnosti zavarovanim osebam z bolečino in stroški zaradi manjše delavne učinkovitosti le-teh. Bolečina je veliko breme za posameznika. Približno polovica bolnikov s kronično bolečino je depresivnih. Pogosto so delovno manj zmogljivi in lahko izgubijo zaposlitev. Posledično so psihično in ekonomsko prizadete tudi njihove družine. Kronična bolečina je bolezen, ki jo moramo obravnavati kot vse druge kronične bolezni. Ima svoj vzrok, potek in posledice. Zdravljenje posledic je drago in velikokrat slabo učinkovito. Več naporov je potrebno usmeriti v njeno preprečevanje in zgodnje zdravljenje. EFIC je pozval evropske vlade in institucije k izdelavi akcijskega plana za zmanjšanje negativnih vplivov bolečine na družbo. Poudarek je na boljšem prepoznavanju, preventivi in bolj učinkovitem zdravljenju bolnikov s kronično bolečino. Za to so potrebne raziskovalne, klinične in epidemiološke študije o bolečini, ozaveščanje bolnikov, ustanovitev akutnih bolečinskih servisov v bolnišnicah in obravnavanje bolečine kot petega vitalnega znaka. Za bolj učinkovito zdravljenje je potrebno izobraziti zdravstvene delavce, ustanoviti multidisciplinarne time v bolečinskih centrih in organizirati subspecializacijo iz bolečinske medicine. Ustanovijo naj se delavne skupine, ki bodo izdelale načrte za drugačen pristop k obvladovanju bolečine, in zagotovijo finančna sredstva. Vzpostavi naj se sistem spremljanja učinkovitosti ukrepov. Zdravljenje bolečine naj bo pravica vsakega državljana, pokazatelj kakovosti zdravstvenega varstva in prioriteta zdravstvenega sistema države. Seveda pa ne velja zanemariti tudi vloge bolnika in njegovega prispevka v načrtu zdravljenja. Tako kot to velja za vse bolezni, je tudi pri lajšanju bolečine pomemben partnerski odnos, kjer imata oba člana, zdravnik in bolnik, svoje naloge. Tudi letošnji seminar SZZB v oktobru je bil posvečen vplivu bolečine na družbo. Strokovno srečanje smo začeli s posvetom v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije. Zbrali smo se člani SZZB, predstavnik EFIC-a prof. dr. Rolf-Detlef Treede iz Heidelberga, predstavniki vladnih in nevladnih organizacij, bolniki, snovalci politike in tisti, ki odločajo o porabi denarja, namenjenega za boljše zdravje državljanov Slovenije. Predstavili smo stanje pri nas in v Evropi ter izmenjali ideje in stroškovno učinkovite zaključke o tem, kako izboljšati prepoznavanje, preventivo in zdravljenje kronične bolečine. Za dolgoročno boljše obvladovanje bolečine smo, po vzgledu drugih evropskih držav, predlagali sprejetje nacionalnega akcijskega načrta za obvladovanje bolečine. Vsak četrti odrasli prebivalec Slovenije živi s kronično bolečino in skoraj polovica od teh jih trpi močno bolečino. To epidemijo, ki škoduje posamezniku in družbi, moramo čim prej omejiti in obvladati, so bili zaključki posveta. Seminar smo nadaljevali v prostorih Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča. Govorili smo o pomembnosti lajšanja akutne bolečine, bolečine v križu, kostno-mišične bolečine ter bolečine pri otrocih, starostnikih, bolnikih v paliativni oskrbi in preživelih z rakom. Kljub številnim priporočilom in z dokazi podprtim načinom zdravljenja bolečine je izid zdravljenja velikokrat slab. Rešitev za boljše obvladovanje kronične bolečine je tudi v boljši komunikaciji med bolnikom in zdravnikom. Govorimo o nespecifičnih učinkih zdravljenja. K boljšemu zdravljenju bolečine pripomore pozoren, empatičen odnos zdravnika do bolnika, razlaga in poučevanje o bolečini in načinih zdravljenja ter podpora v času zdravljenja. Pri načrtovanju zdravljenja so pomembne bolnikove prioritete. Bolnikovo pozitivno sprejemanje zdravljenja ima placebo učinek, kar je danes že znanstveno dokazano. Družinski zdravniki so izpostavili, da imajo za obravnavo bolj zahtevnih kroničnih bolnikov v ambulanti premalo časa. Po zdravljenju bolečine se bolniki vračajo na stara, za njih neprilagojena delovna mesta, zato se pogosto dogaja, da so kmalu ponovno na bolniškem dopustu. Svoje izkušnje z zdravljenjem bolečine so predstavili tudi bolniki. Teme drugega dneva seminarja so pripravili strokovnjaki URI Soča. Njihov vabljeni predavatelj prof. Steven J. Linton iz Švedske je prikazal vpliv psiholoških dejavnikov, kot so anksiozno depresivno stanje, nagnjenost k somatizaciji in bolezenskemu vedenju, na nastanek kronične bolečine pri bolnikih z mišično-kostno bolečino. Bolnike z nevarnostnimi dejavniki moramo čim prej odkriti in v njihovo zgodnjo obravnavo vključiti psihološke pristope, da preprečimo kronično bolečino in posledično invalidnost. Zdravnica Revija ISIS - Januar

80 Medicina fiziatrinja, klinična psihologinja, fizioterapevtka, delovna terapevtka in socialna delavka so nam predstavile interdisciplinarni program rehabilitacije oseb s kronično bolečino. Kronična bolečina je kompleksna izkušnja, posledično zmanjšana sposobnost posameznika pa ni le posledica somatskih procesov, temveč tudi psihosocialnih dejavnikov. Multidisciplinarne oblike obravnave slonijo na bio-psiho-socialnem modelu razlage bolezni. Ne osredotočajo se zgolj na jakost bolečine, temveč predvsem na funkcijsko stanje in večinoma slonijo na veščinah vedenjsko-kognitivnega urjenja. Glavne komponente različnih programov rehabilitacije bolnikov s kronično bolečino so učenje, stopnjevanje aktivnosti, obvladovanje disfunkcionalnih prepričanj o bolečini in katastrofičnega doživljanja bolečine s ciljem izboljšati kakovost življenja in povečati vključenost, tako v zasebnem kot poklicnem življenju. Prikazana je bila obravnava oseb s kronično razširjeno bolečino v procesu poklicne in zaposlitvene rehabilitacije. Kronična razširjena bolečina je pogosta pojavna oblika kronične bolečine nerakavega izvora, ki se pojavlja v približno 10 odstotkih. Uvršča se v kategorijo funkcionalnih bolečinskih sindromov, za katere pogosto ne najdemo jasnih znakov okvare tkiva in živčevja, s katerimi bi lahko pojasnili bolečino. Nazorno nam je o doživljanju bolečine in poteku rehabilitacije govorila bolnica s fibromialgijo. Udeleženci seminarja SZZB smo na rednem letnem občnem zboru, ki je sledil strokovnemu delu seminarja, po vzoru EFIC-a sprejeli Deklaracijo o bolečini. Namenjena je tistim državnim in strokovnim organizacijam, ki lahko prispevajo k boljši obravnavi bolečine v naši družbi. Objavljena je tudi na spletni strani SZZB ( Slovensko združenje za zdravljenje bolečine poziva k podpori za Deklaracijo za nacionalni načrt za obravnavo bolečine Bolečina, zlasti kronična, je velik zdravstveni problem, ki zmanjšuje kakovost življenja bolnika in predstavlja veliko breme za zdravstveni sistem in celotno družbo. Raziskava prevalence kronične bolečine v Sloveniji (SZZB; Cesar-Komar, Pirc, 2007) je pokazala, da ima kronično bolečino vsak četrti odrasel prebivalec Slovenije. Povprečno trajanje bolečine je opredeljeno na 4,8 leta, več kot polovica anketiranih je imelo bolečine več kot 5 let. V tej slovenski anketi je ugotovljeno, da je bila več kot tretjina anketiranih vsaj enkrat v bolniški delovni odsotnosti v povprečnem trajanju 29 dni. Stroški zaradi obravnave bolnikov s kronično bolečino so raztreseni po različnih resorjih in organizacijskih enotah in zato so nepregledni in nenadzorovani. Kronična bolečina ni prepoznavna kot bolezen, ki ima vse postavke obravnave kot druge bolezni: preventiva, diagnostika, zdravljenje in rehabilitacija. Po Zakonu o pacientovih pravicah (člen 5, 7, 11) ima bolnik pravice tudi do obravnave bolečine, vendar strokovna specialistična obravnava bolečine ni prepoznavna v zdravstvenem sistemu v okvirih kadrovskih normativov, specialističnega izobraževanja, klasifikacije storitev, organizacije zdravljenja in opredelitve financiranja za takšno specialistično zdravljenje. Iz teh ugotovitev SZZB predlaga in naslavlja deklaracijo o potrebi za NACIONALNI NAČRT ZA OBRAVNAVO BOLEČINE na: Predsednika Slovenije, Premiera Vlade Slovenije, Predsednika Državnega zbora, Ministra za zdravje, Zdravstveni svet MZ, Ministra za socialne zadeve, Ministra za šolstvo, Predsednika zdravstvene zavarovalnice. Osnove nacionalnega načrta so: prepoznavanje bolečine kot 5. vitalnega znaka, zagotovitev pogojev za zdravljenje bolečine po strokovnih smernicah, zagotovitev izobraževanja o bolečini in njenem zdravljenju na vseh ravneh strokovnega medicinskega in zdravstvenega izobraževanja, organizacija akutnih bolečinskih servisov po vseh slovenskih bolnišnicah: opredelitev njihove naloge, kadrovskih in časovnih normativov, organizacija multidisciplinarnih centrov za specialistično zdravljenje kronične bolečine v univerzitetnih bolnišnicah, 80 Revija ISIS - Januar 2012

81 Medicina organizacija enot za zdravljenje kronične bolečine po drugih zdravstvenih ustanovah, javno osveščanje o bolečini in možnostih zdravljenja bolečine, programi za izvajanje protibolečinske dejavnosti, ki obsegajo finančne in kadrovske normative, programi za nadzor nad izvajanjem protibolečinske dejavnosti in sprotno posodabljanje. Za izvajanje takšnega programa protibolečinske dejavnosti pričakujemo, da vlada RS podpre naše pobude, poskrbi za infrastrukturo in pripomočke, omogoči dobavo potrebnih zdravil, omogoči izobraževanje in praktično urjenje in prepozna zdravljenje bolečine kot specialistično medicinsko vedo. Za slovensko Deklaracijo za nacionalni načrt za obravnavo bolečine ima Slovensko združenje za zdravljenje bolečine podporo s strani Svetovne zdravstvene organizacije, Mednarodnega združenja za preučevanje bolečine IASP (International Association for the Study of Pain) in pri Evropski federaciji nacionalnih združenj EFIC (European Federation of IASP Chapters). Skupščina SZZB, Ljubljana, 21. oktober 2011 Prebiotiki in probiotiki kupujemo učinek ali? Helena Turk Slovensko tržišče postaja vse bolj preplavljeno z različnimi pro- in prebiotičnimi izdelki. Informacije o njihovi učinkovitosti večinoma prihajajo s strani proizvajalca in so zato (pre)pogosto komercialno naravnane. Ali probiotiki sploh učinkujejo? In če, kateri? Kako naj se v poplavi pre- in probiotičnih izdelkov potrošnik sploh odloči? In navsezadnje, kaj naj odgovorimo svojim bolnikom, ko nas povprašajo za mnenje glede rabe pre- in probiotikov? Z namenom poučiti slovensko strokovno javnost glede učinkovitosti in uporabe pre- in probiotikov, s katerimi se srečujemo na našem tržišču, je letos poleti na Pediatrični kliniki v Ljubljani potekalo strokovno srečanje z naslovom:»probiotiki in prebiotiki dejstva in dileme«. Srečanje v organizaciji Inštituta za probiotike in funkcionalno hrano je bilo razdeljeno v dva vsebinska sklopa: prvi je bil namenjen štirim predavanjem strokovnjakov z različnih področij, drugi pa je bil zastavljen kot polemična razprava, kjer so besedo dobili proizvajalci (oz. njihovi zastopniki) in imeli možnost»zagovarjati«svoj probiotični izdelek. V prvem predavanju prof. Irene Rogelj iz Biotehniške fakultete (»Kdaj lahko mikroorganizmu rečemo probiotični?«) smo se vrnili v zgodovino npr. že leta 1917 so bili znani pozitivni učinki E. coli Nissle 1917 (zaradi katere ker so bili njeni gostitelji so se posamezni vojaki v prvi svetovni vojni lahko elegantno izognili okužbi črevesa z nekaterimi patogenimi bakterijami), doba probiotikov pa se je pravzaprav začela še nekoliko prej. Danes imamo jasno definirane pojme, kaj so probiotiki (mikroorganizmi, ki imajo, zaužiti v zadostnih količinah, Z leve: dr. Igor Pravst, dr. Tanja Pajk Žontar, dr. Irena Rogelj in doc. dr. Rok Orel. Revija ISIS - Januar

82 Medicina ugodne učinke na zdravje) in kaj prebiotiki (snovi, ki v črevesju ustvarjajo primerno okolje za rast in razvoj koristnih črevesnih bakterij). Prof. Rogljeva je nazorno razložila vse potrebne lastnosti probiotika in pomembno poudarila tudi, da je probiotik (bakterija) definiran šele takrat, ko je označen ne samo z rodom, ampak nujno tudi z vrsto in sevom, kar je na probiotičnih izdelkih, dostopnih pri nas, zaenkrat še razmeroma redka najdba. V drugem predavanju prof. Roka Orla s Pediatrične klinike (»Kdaj lahko govorimo o dokazani učinkovitosti probiotika ali prebiotika? Kaj bi moral vedeti zdravnik, farmacevt ali nutricionist, da bi lahko pravilno svetoval bolniku?«) smo se poučili zlasti o načinu, kako prepoznavati dobre raziskave, ki obravnavajo področji pre- in probiotikov, in kako jih interpretirati. (Pre)pogosto se namreč zgodi, da se pozablja, da je učinek probiotika odvisen od seva, in se tako ugodne lastnosti probiotiku priznajo kar na splošno. Stroki mora biti jasno, da npr. probiotik, ki ugodno deluje proti zaprtju, ne more imeti hkrati tudi ugodnega učinka pri potovalni driski. Izjemno zanimivo in obenem povsem drugačno, kakor smo jih sicer vajeni, je bilo predavanje dr. Igorja Pravsta z Inštituta za nutricionistiko (»Predstavitev delovanja probiotikov na zdravje človeka: regulatorne omejitve in kriteriji za znanstveno utemeljevanje«). Predstavil je trenutno stanje na področju zdravstvenih trditev, ki so navedene na živilih in prehranskih dodatkih, ki je daleč od optimalnega. Z napačnimi oz. neustreznimi zdravstvenimi trditvami na živilih proizvajalci namreč pogosto zavajajo kupce, ko jih želijo spodbuditi k nakupu svojega izdelka. Pripravlja pa se uredba, po kateri bo dovoljena le uporaba znanstveno dokazanih trditev na izdelkih, ki so zdravju koristni. V zadnjem predavanju nam je dr. Tanja Pajk Žontar (»Probiotiki in prebiotiki na polici trgovin in lekarn: kako naj se znajde potrošnik?«) iz Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave predstavila stanje glede ponudbe pre- in probiotikov na slovenskem trgu in zlasti nekaj rezultatov raziskav, ki so bile napravljene na teh probiotikih. Ker potrošnik ne ve, ali je v izbranem probiotičnem izdelku sploh ustrezni probiotik in v ustrezni količini, so se na inštitutu lotili analize probiotičnih izdelkov nekateri preparati so se izkazali s točnostjo glede količine in vrste probiotika, naleteli pa so tudi na take, ki probiotičnih kultur sploh niso vsebovali. Sledila je živahna razprava, v kateri so imeli glavno besedo farmacevtski predstavniki, ki so imeli možnost predstaviti svoje izdelke in tudi zdravstvene trditve na svojih izdelkih. Izkazale so se nekatere pomanjkljivosti (npr. nepopolno označevanje probiotikov, preširok spekter indikacij za uporabo, ne povsem točne zdravstvene trditve). Vendar namen razprave ni bil kazati s prstom na te pomanjkljivosti, ampak zgolj opozoriti nanje in hkrati z novimi spoznanji nakazati smer možnih izboljšav. Dan smo končali s prijetnim druženjem ob dobri hrani in pijači; zgodba s pre- in probiotiki pa se s tem še ni končala Popravek Pri pripravi za tisk je prišlo v članku Marjete Potočnik Hemovigilanca v Sloveniji v letu 2010, ki je bil objavljen v prejšnji številki Izide (Isis 12/2011, str. 49) do napake, zaradi katere je slika 1 nečitljiva. Sliko zato objavljamo ponovno. Avtorici in bralcem se opravičujemo in prosimo za razumevanje. Uredništvo Hipotenzija; 2 Bakterijska okužba; 1 Virusna okužba; 0 NHV; 70 Dispnea; 2 Hemoliza; 4 TRALI; 0 GVHD; 0 Drugo; 4 PTP; 0 Preobremenitev; 12 Alergija; 74 Anafilakt. reakcija; 1 Hemoliza GVHD TRALI Preobremenitev PTP Alergija Anafilakt. reakcija NHV Bakterijska okužba Virusna okužba Virusna okužba Hipotenzija Dispnea Drugo 82 Revija ISIS - Januar 2012

83 Interna medicina Po šestih letih je pri založbi Littera Picta in v sozaložništvu Slovenskega medicinskega društva izšla četrta izdaja slovenske knjige Interna medicina. Uredniki te izdaje smo prof. Mitja Košnik, prim. Franc Mrevlje, prof. Dušan Štajer, prof. Peter Černelč in prof. Mirta Koželj. Knjiga obsega strani. Besedilo je razdeljeno v 15 poglavij, ki jih je uredilo 20 področnih urednikov, besedilo in drugo gradivo pa je prispevalo preko 160 avtorjev. Knjigo so recenzirali prof. Andreja Kocijančič, prof. Pavel Poredoš, prof. Peter Rakovec in prof. Blaž Rozman. Knjiga je napisana tako, da poudarja klinični pristop k bolniku. Poudarek je na klinični prepoznavi bolezni, na racionalnem pristopu k uporabi diagnostičnih metod in pravilnem vrednotenju pozitivnega in negativnega izvida. Pri zdravljenju smo poudarili nefarmakološke ukrepe, na katere sodobna medicina tako rada pozablja. Ker nam farmacevtska industrija ponuja čedalje več zelo učinkovitih zdravil, postaja izziv sodobne interne medicine postavljanje prioritet pri izbiri zdravil. Želeli smo pokazati kriterije za izbiro začetnega zdravila in jasen vrstni red terapevtskega ukrepanja. Terapevtski ukrepi se namreč pri isti bolezni razlikujejo glede na to, ali ima bolnik blago ali hudo obliko bolezni, glede na morebitne druge hkrati prisotne bolezni in glede na morebitna druga zdravila, ki jih bolnik hkrati prejema. Opisali smo pravilen način uporabe zdravila, kriterije za oceno učinkovitosti zdravljenja, opozorili na pričakovane neugodne učinke zdravil, interakcije med zdravili in na previdnostne ukrepe. Posebej smo poudarili posebnosti bolezni v visoki starosti. Kjer je primerno, smo se opredelili do obravnave bolezni med nosečnostjo. Internistične bolezni so večinoma kronične in napredujoče. V terminalni fazi bolezni se odnos do zdravljenja spremeni. Bolezni ne moremo ozdraviti, pač pa lahko blažimo simptome in bolniku omogočimo čim boljšo kakovost preostanka življenja. Zato smo v knjigo dodali novo poglavje o paliativni obravnavi. Pri pisanju knjige smo upoštevali najprej slovenske in potem mednarodne smernice. Knjigi je priložen DVD-plošček, ki ga je uredil prof. Dušan Štajer. Na njem je dodatno slikovno, video in zvočno gradivo. Poleg tega so nekatere slike iz knjige na DVD-ploščku dostopne v boljši kakovosti in/ali barvi kot v knjigi. Na DVD so tudi povezave do prosto dostopnih smernic in člankov. Na spletni strani pa bomo objavljali dopolnitve, ki bodo knjigo ohranjale ažurno do naslednje izdaje. Zakaj bi študent medicine med množico tujih učbenikov interne medicine potreboval slovenski učbenik? Saj medicina vendar temelji na dokazih, ki se zbirajo v svetovni zakladnici znanja. Pa vendar so drobne, a pomembne podrobnosti, ki jih slovenski zdravnik ne more izvedeti iz ameriških učbenikov. V knjigi Strokovne publik acije navajamo slovenske epidemiološke podatke. Pri diagnostiki opisujemo pristop, ki je uveljavljen v našem zdravstvenem sistemu. Enako je pri izbiri zdravljenja. Diagnostični in terapevtski pristopi se namreč v različnih okoljih razlikujejo glede na dostopnost, stroškovno učinkovitost, organizacijo zdravstvenega sistema in tudi glede na tradicijo. Slovenska knjiga Interna medicina strokovno povezuje in usklajuje interniste različnih subspecialnosti. Knjiga je tudi referenca slovenske medicinske terminologije. Novi uredniški odbor je hvaležen svojim učiteljem in mentorjem, posebno prof. Andreji Kocijančič, ki so postavili projekt slovenske knjige Interna medicina in nam zaupali, da z njim nadaljujemo ter s tem sledimo razvoju in tudi pomagamo razvijati interno medicino v državi. Mitja Košnik Revija ISIS - Januar

84 Obletnica Visok življenjski jubilej prim. Aleksandra Stergerja, dr. stom., spec. stom. protetike Prim. Aleksander Sterger, dr. stom., spec. stomatološke protetike, se je rodil 8. oktobra 1926 v Logatcu. Od leta 1931 do 1941 je v Mariboru obiskoval osnovno šolo in nižjo gimnazijo, ki pa je po nemški okupaciji zaradi zavednih slovenskih staršev ni smel nadaljevati in jo je zaključil šele po pobegu, julija 1941 v Ljubljani. Bil je vključen med mladino društva Sokol. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Ljubljani, vendar je bil že decembra 1941 izključen zaradi protesta razreda pri uri italijanščine, ki jo je poučeval uniformiran italijanski profesor. Zato je kasneje zasebno končal dva razreda gimnazije. Leta 1944 se je zaposlil kot delavec v papirnici Vevče pri Ljubljani in sočasno obiskoval gimnazijo. Od leta 1943 je sodeloval v občasnih akcijah OF. Leta 1945 se je priključil brigadni ambulanti Cankarjeve brigade ter bil kmalu razporejen kot sanitetni referent na področje takratne cone B. Leta 1947 je bil demobiliziran. Po demobilizaciji je pričel s študijem na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1955 diplomiral na stomatološkem oddelku. Leta 1971 je zaključil podiplomski študij III. stopnje iz javnega zdravstva na Medicinski fakulteti v Zagrebu. Specialistični izpit iz stomatološke protetike je opravil leta 1975, leta 1987 pa mu je Ministrstvo za zdravstvo podelilo naziv primarij. Leta 1956 se je zaposlil kot zobozdravnik v takratni»zobni polikliniki Maribor«, od leta 1957 pa je delal v zobni ambulanti MTT Maribor. Leta 1960 ga je IO SR Slovenije imenoval za direktorja novoustanovljene Višje stomatološke šole v Mariboru, kjer je bil v nazivu profesorja višje šole zadolžen tudi za predmet»morfologije zobnega organa in snemne protetike«. Po ukinitvi Višje stomatološke šole je deloval v ZD Maribor kot strokovni vodja zobozdravstvene službe. Po letu 1975 pa do danes je deloval kot vodja specialistične zobozdravstvene službe za odrasle in kot zobozdravnik specialist stomatološke protetike. Bil je član strokovnega kolegija in predsednik komisije za notranji strokovni nadzor OE Zobozdravstveno varstvo Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. V letih od 1968 do 1983 je poučeval predmeta»stomatologija«in»zobozdravstveni material«na Srednji zdravstveni šoli Maribor za medicinske sestre stomatološke smeri, bil je mentor zobozdravnikom pripravnikom in zobozdravnikom specializantom ter medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom. Strokovno se je izpopolnjeval na zobozdravniškem inštitutu Univerze na Dunaju in Univerze v Giessenu, učnih delavnicah v Liechtensteinu, na Dunaju, v Nemčiji, Dubrovniku, Lipici ter dejavno sodeloval kot avtor, soavtor ali moderator na: jugoslovanskem kongresu klinične in tehniške protetike, II. kongresu 84 Revija ISIS - Januar 2012

85 Obletnica jugoslovanskega združenja za stomatološko protetiko, IV. kongresu zdravnikov Jugoslavije v Sarajevu, številnih slovenskih stomatoloških dnevih v Portorožu, strokovnih seminarjih Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije, strokovnih seminarjih in simpozijih Sekcije za stomatološko protetiko Slovenskega zdravniškega društva, medrepubliških sestankih sekcij za stomatološko protetiko Slovenije in Hrvaške v Zagrebu in Šmarjeških Toplicah, organiziral potek in izvedbo I. jugoslovanskega simpozija preventive kariesa in ortodontskih anomalij v Mariboru. Njegova bibliografija obsega 42 del. V letih od 1959 do 1963 je bil član sveta za zdravstvo okraja Maribor, od 1961 do 1963 pa član sveta za zdravstvo SR Slovenije in član fakultetnega sveta Medicinske fakultete v Ljubljani. Do leta 1963 je bil član strokovnega sveta za zdravstvo in predsednik komisije za zobozdravstvo pri okrajnem Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor, kasneje pa tudi član strokovnega sveta občinskega zdravstvenega centra Maribor. Od leta 1957 je delal v komisiji za zobozdravstvene storitve pri Zdravstveni skupnosti Maribor in kot član senata zdravniške komisije I. stopnje pri ZZZS Maribor. Bil je član komisije za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, član razširjenega strokovnega kolegija za stomatologijo pri Ministrstvu za zdravje. Opravljal je naloge delegata in predsednika delavskega sveta TOZD Zobozdravstvo in delegata delavskega sveta DO Zdravstveni dom Maribor ter predsednika sveta SOZD Združeno zdravstvo Maribor. Od leta 1956 je bil član Slovenskega zdravniškega društva (SZD) in dejaven v Društvu zobozdravstvenih delavcev Slovenije, podružnici v Mariboru, član stomatološke sekcije SZD in Sekcije za stomatološko protetiko SZD; od ustanovitve (1977) kot član upravnega in nadzornega odbora ter kot njen predsednik od 1994 do Bil je tudi član predsedstva Jugoslovanskega združenja za stomatološko protetiko. Za dosedanje delo so mu bila dodeljena naslednja priznanja: častno članstvo Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije in Stomatološke sekcije SZD, priznanje Zveze zdravniških društev Jugoslavije, plaketa Jugoslovanskega združenja za stomatološko protetiko, srebrna plaketa Univerze v Mariboru, zlata plaketa ZD Maribor, veliki zlati znak Sekcije za stomatološko protetiko SZD, red zaslug za narod s srebrno zvezdo, srebni grb mesta Maribor, častni znak svobode Republike Slovenije. V času svojega največjega razcveta je pokrival velik del severovzhodne Slovenije ter zagotavljal osnovno zdravstveno varstvo občinam Maribor, Ruše, Pesnica, Lenart v Slovenskih goricah in Slovenska Bistrica. Kot specialist protetik, ki se je poklicno ukvarjal predvsem s starejšim prebivalstvom, in to s popravljanjem najzahtevnejših zobnih okvar, je kmalu ugotovil, da se je problema treba lotiti pri izvoru. Zato je velik del življenjske energije posvetil razvoju in širitvi mladinskega, predvsem preventivnega zobozdravstva ter s tem pripomogel, da so nam kmalu začeli po vsem svetu zavidati rezultate. Visoke etične kvalitete, ko se je kot osebnost oblikoval v najtežjih časih slovenske zgodovine, izjemna strokovna širina, organizacijske in pedagoške sposobnosti so bile razlog, da je na celotni življenjski poti zapuščal vidne sledi. Upokojil se je 30. decembra 2002 in nato po podjemni pogodbi nadaljeval z delom v specialistični ambulanti za stomatološko protetiko in širil svoje znanje med zaposlenimi kot strokovni delavec vse do 31. maja S svojo avtoriteto, kolegialnim in prijateljskim odnosom do sodelavcev je ob svojem odhodu pustil praznino, vendar je še vedno pripravljen s svojimi izkušnjami priskočiti na pomoč. Dragi Saša, ob tvojem visokem jubileju ti v svojem in v imenu sodelavcev želim še veliko zdravih let. Tvoj Gogo Gorazd Sajko Predstojnik OE Zobozdravstveno varstvo Revija ISIS - Januar

86 V SPOMIN Tiziano Baccetti ( ) Maja Ovsenik Vse tiste, ki smo z navdušenjem in pričakovanji sodelovali s strokovnjaki čeljustne in zobne ortopedije iz Italije, je pred kratkim močno pretresla kruta novica o nepričakovani smrti enega odličnih in tudi v svetovnih strokovnih krogih najbolj znanih ortodontov dr. Tiziana Baccettija. V sklopu tesnega sodelovanja med univerzama v Ljubljani in Firencah je 6. marca 2010 prvič nastopil pri nas s predavanjem Učinkovitosti zdravljenja nepravilnosti RII in takoj pritegnil vse poslušalce z zanimivo in živo predstavitvijo. Junija 2010 je bil vabljen predavatelj na 86. kongresu Evropskega združenja ortodontov v Portorožu in predstavil temo»rational treatment approach to Class II treatment: delimiting their challenge«. Na kongresu EOS v Portorožu je vodil tudi predkongresni tečaj z naslovom»time: The fourth dimension in orthodontics and dentofacial orthopaedics«. Bil je več kot izvrsten predavatelj, izjemno topla, odprta osebnost in vseskozi poln načrtov za nadaljnje skupno raziskovalno delo, ki bodo, žal, ostali neizpolnjeni. Zadnje predavanje dr. Baccettija ortodontom v Sloveniji je nosilo naslov»orthodontics, periodontology, implantology and surgery«in je potekalo septembra Dr. Baccetti se je rodil v Firencah 7. januarja Zadnja leta je bil predstojnik Katedre za čeljustno in zobno ortopedijo na univerzi v Firencah in gostujoči profesor na univerzi Michigan v ZDA v tesnem sodelovanju s profesorjem Jimom McNamaro. Doktoriral je leta1996 v Firencah in dobil istega leta nagrado Italijanskega ortodontskega društva za najboljši znanstveni članek. Leta 2001 je dobil tudi nagrado Anglovega društva za najboljši znanstvenoraziskovalni prispevek. Prejel je tudi več pomembnih mednarodnih nagrad. Med njimi moramo omeniti nagrado W. J. B. Houston, ki je najpomembnejša predvsem za slovensko stroko. Podeljuje jo Evropsko združenje ortodontov za najboljši znanstvenoraziskovalni prispevek na vsakoletnem kongresu. In prav to nagrado je na kongresu Evropskega združenja ortodontov junija 2011 v Istanbulu prejela asist. dr. Jasmina Primožič za prispevek z naslovom»three-dimensional assessment of palatal change in a controlled study of early cross-bite correction«, ki je potekalo pod okriljem univerz v Ljubljani in v Firencah. Vse od začetka omenjene raziskave je bilo sodelovanje dr. Baccettija z našo raziskovalko nadvse dragoceno in njegova pomoč nepogrešljiva. Dr. Baccetti je predaval na mnogih mednarodnih kongresih in simpozijih o ortodontski in čeljustnoortopedski obravnavi pacientov, o njeni uspešnosti in učinkovitosti. Pomembno za stroko je, da je opredelil metodo ugotavljanja stopnje skeletne zrelosti glede na obliko vretenc vratne hrbtenice ter povezavo s stopnjo skeletne zrelosti zgornje in spodnje čeljustnice v različnih državah sveta. Bil je spoštovan in ugleden član domačih in tujih strokovnih društev in Svetovnega združenja ortodontov. Izvoljen je bil za člana znanstvenega odbora Svetovnega združenja ortodontov za leto 2015 v Londonu. V letu 2012 naj bi bil vabljeni predavatelj na 1. slovenskem ortodontskem kongresu skupaj s sodelavcema z Univerze v Michiganu, ZDA. Hudo je pomisliti, da takega odličnega sodelavca, kolega, tako vsestranskega strokovnjaka, prijatelja nenadoma ni več in da bo toliko skupnih načrtov ostalo še neizpolnjenih. S težkim srcem in polni spominov smo se poslovili od njega 30. novembra. Še dolgo bomo pogrešali njegovo prisotnost tudi pri nas in se s hvaležnostjo spominjali njegovega prispevka k razvoju naše ortodontske stroke. Tiziano Baccetti, D. D. S., Ph. D. Curriculum vitae Tiziano Baccetti se je rodil v Firencah 7. januarja Trenutno je docent na firenški univerzi v Italiji in gostujoči profesor na šoli dentalne medicine Thomas M. Graber, Oddelek za ortodontijo in pediatrično dentalno medicino Šole dentalne medicine, Univerza Michigan, Ann Arbor. Leta 1996 je doktoriral iz dentalne medicine na firenški univerzi v Italiji. Leta 1994 je bil dobitnik nagrade za najboljši poster v ortodontskih raziskavah (prvo mesto), prav tako tudi leta 1995 (drugo mesto), ki jo podeljuje Italijansko ortodontsko društvo (S.I.D.O.). Leta 1996 je dobil državno nagrado Italijanskega ortodontskega društva (S.I.D.O.) za najboljši znanstveni članek. Leta 2001 je dr. Baccetti prejel nagrado Henryja Goldmana, ki jo podeljuje Italijansko društvo periodontologov, in raziskovalno nagrado Anglovega društva za najboljši prispevek, objavljen v The Angle Orthodontist, v letih V zadnjih petih letih je prejel več drugih mednarodnih priznanj. Zadnjih 12 let je bil govornik (key speaker) na letnih srečanjih Ameriškega združenja ortodontov v ZDA. Predaval je na mednarodnih kongresih in simpozijih ortodontije in dentofacialne ortopedije v 25 različnih državah. Obširno je objavljal v American Journal of Orthodontics and Dentofacial Orthopedics, v The Angle Orthodontist in v European Journal of Orthodontics. Je član uredniškega odbora revije European Journal of Orthodontics. Dr. Baccetti je recenzent šestih znanstvenih revij s faktorjem vpliva. Dr. Baccetti je častni član Poljskega ortodontskega društva in izredni raziskovalec ad honorem na CES Univerzi, Medellin, Kolumbija. Dr. Baccetti je član Italijanskega ortodontskega društva (S.I.D.O.), Italijanskega društva pediatrične dentalne medicine (S.I.O.I.), Mednarodnega kluba facialne morfologije, Evropskega ortodontskega društva (EOS) in Svetovne federacije ortodontov (W.F.O.) 86 Revija ISIS - Januar 2012

87 Tomaž Ogris: Anisja. Prisilna delavka na Koroškem S knjižne police Tomaž Ogris: Anisja. Zwangsarbeiterin in Kärnten. Prisilna delavka na Koroškem. Erinnerungen Spomini. Drava, Klagenfurt Celovec, 2011, 327 str. Koroški Slovenec Tomaž Ogris se je očitno odločil za dosledno pisno dvojezičnost. Iz njegove bibliografije te vrste je to že tretja knjiga, ki sem jo prebral. Formalno je knjiga nekakšen življenjepis dveh žensk, Anisje Andrejevne Denisjakove ter Ljubke Janove Cakovske. Obe sta bili rojeni leta 1926 v Ljubikovičih, v zahodni Ukrajini, ki pa je bila takrat del Poljske. Poglavja: Die ukrainische Heimat Ukrajinska domovina Bewegte Zeiten Nemirni časi Die Verschleppung Prisilna odvedba Menschenmarkt und Zwangsarbeit Trgovanje z ljudmi in prisilno delo Ungewissheit und schreckliche Nachrichten Negotovost in strašne vesti Schwieriger Neubeginn Težavni nov pričetek Sieben mal sieben Jahre Sedemkrat sedem let Nachwort Sklep Zum Weiterlesen Nadaljnje čtivo Četudi se Ogrisova pripoved večkrat razveji, je glavni tok jasen in enoznačen. Sprva kot Anisjino preprosto vaško življenje, z ukrajinščino kot maternim ter s poljščino kot uradnim jezikom. Nato leta 1939 preskok ne le v ruščino, temveč tudi v komunizem in ustrezno»razredno«nasilje. A ne za dolgo. Leta 1941 Ukrajino ter Anisjino vas zasedejo Nemci in začnejo z nacistično strahovlado. Prebivalci se tako takoj znajdejo pred strašnim ali - ali; pred presojo, kaj je v trenutnem času in na trenutnem kraju ne prav ali narobe, temveč kaj je t. i. manjše zlo. In zaradi pomanjkanja delovne sile v takratnem (Tretjem) Reichu se začne novačenje delovne sile. Sprva navidez še človeško, nato pa z brutalno prisilo. Tako sta bili Anisja Andrejevna Denisjakova ter Ljubka Janova Cakovska mobilizirani kot prisilni delavki, četudi stari komaj 16 (!) let. Po dolgotrajnem bivanju v osrednjem zbirnem taborišču v Ukrajini ter po več tednov trajajočem transportu v živinskih vagonih sta dekleti, do kraja izčrpani, pristali pred železniško postajo v Celovcu. Anisjo je kot delovno silo»vzel«neki kmet iz Pokrč (Poggersdorf). Brž ko je prišla na kmetijo, je doživela posebnost, ki jo opisuje takole:... Pri hiši so govorili večinoma nemško. Kmalu se je izkazalo, da znajo še en jezik, ki ga je Anisja vsaj v odlomkih razumela. Kadar sta kmet ali kmetica hotela Ukrajinkama ali Poljaku kaj naročiti ali povedati, sta govorila v domačem slovenskem narečju. Pogosto je bila Anisja, tako kot drugi, že vesela, če je sploh kdo z njimi spregovoril par besed.... (str. 134/135). Revija ISIS - Januar

88 S knjižne police Pokrče so ravninska vas zahodno od Celovca, vendar pa so tudi tu bili ljudje kmalu postavljeni pred dilemo, ugotavljanje, kaj je manjše zlo. Pa ne le glede razpetosti med dva ali celo tri jezike, temveč tudi med presojo, ali sodelovati z nemško (nacistično) oblastjo ali s slovenskimi (komunističnimi) partizani, ki»... bodo po vojni tudi pri nas ustanavljali kolhoze s prisilo...«. Konec vojne ter propad nacizma je sicer prinesel olajšanje, a hkrati nove dileme. Naj se Anisja vrne domov, v sovjetsko Ukrajino in tvega ponovno preganjanje zaradi domnevnega sodelovanja z nacisti? Ali naj se izseli v Anglijo, ZDA ali Avstralijo ter začne novo življenje? Ali pa naj ostane na Koroškem? Anisja se je odločila zapustiti kmetijo v Pokrčah ter se preseliti k dvema starejšima zakoncema v Kozju (Kossiach), Martinu in Magdaleni Ogris, ki zaradi starosti nista več mogla dobro skrbeti za svojo domačijo, pd. (po domače) pri Oblaku. In potem se je zgodilo tole: Po nekaj mesecih se je Simon Ogris, nečak Oblakovih zakoncev, vrnil iz vojnega ujetništva domov. Hiša njegovih staršev je bila pravzaprav pri pd. Kopajniku v Tucah. Že pred vojno je bilo določeno, da bo on prevzel stričevo gospodarstvo. Imel je že izvoljenko na Radišah, prišlo pa je drugače. Oba, Simon in Anisja, sta bila mlada. Bila sta pri Oblaku skupaj pri vsakodnevnih opravilih in živela pod skupno streho. Navadila sta se drug na drugega in nastala je nova ljubezenska zveza. Ni trajalo dolgo in Anisja je zanosila. S tem je bila bodočnost bolj ali manj zapečatena. V podeželskem okolju v tistem času v takem primeru za ženo, zlasti za Anisjo, ki sicer ni imela nikogar, ni bilo druge izbire kot poroka.... (str. 238/239) V zvezi s tem je na str. 260/261 sijajna družinska fotografija: starša Simon in Anisja Ogris ter pet otrok, dva fanta in tri dekleta,»po stopničkah«, podobni kot jajce jajcu. Na sliki izstopa kakih deset let star, plavolas fantič, avtor knjige... Menim, da je kaka nadaljnja obnova vsebine knjige docela odveč. V nekem smislu je podobna knjigi Die Verschleppung ( Josef Winkler, Suhrkamp, 1983). Vendar po moji presoji Ogrisova knjiga, tudi zaradi dvojezičnega zapisa, mnogo bolje prikaže razklanost človeške duše, ki je zaradi jezika prisiljena spreminjati (ali celo spremeniti) bistveni del svoje identitete. Prav zato čustveni naboj, ki ga v Winklerjevi knjigi ne more biti. Sporočilo Ogrisove knjige je večplastno. Po eni strani gre za skoraj docela zamolčano poglavje koroške (nemške) zgodovine. Četudi natančno število prisilnih delavcev ni znano, se ocenjuje, da jih je bilo okoli In šele ob branju Ogrisove knjige se človek zave, da so to bili dobesedno sužnji. Cenjeni le toliko, kolikor so fizično zmogli... Seveda se zavedam, da tu ne gre za zgodovino, rekonstruirano na temelju dokumentov. Gre za zapis, ki je nastal po pripovedi avtorjeve matere. Za razliko od znanstvene zgodovine, ki je suhoparna in brezosebna, je ta zvrst zgodovine sklop s silovitim čustvenim nabojem. Se pravi, iz znanstvene zgodovine se človek (in človeštvo) ne more naučiti ničesar; nasprotno pa je ta, Ogrisova zgodovina v bistvu spoznanje o poteh in stranpoteh, o napakah in zmotah in o radostih... o spoznanju, ki pa je pridržano le peščici ljudi. Morda celo le enemu samemu človeku? Avtorju knjige, Tomažu Ogrisu? O spoznanju, ki je tako bridko ali celo trpko, da (spre)govori le ponekod in le med vrsticami? Ker se osnovna zgodba razpleta, Ogris opiše tudi življenje družine Denisjaka, ki je ostala v Ukrajini, doživela umik nacistov ter vrnitev sovjetske oblasti. Maščevanje, nato težko življenje po Stalinovi smrti ter vse do razpada Sovjetske zveze. Iskanje stikov s krvnimi sorodniki, ki pa zaradi oddaljenosti niso mogli vzpostaviti niti človeških, kaj šele običajnih sorodstvenih stikov... Po drugi strani in to se mi zdi temeljno sporočilo knjige pa gre za razmišljaneje o tujstvu; kaj ga opredeljuje, kako tujstvo premagati in se (sebe!) integrirati. V ospredju je seveda jezik: po eni strani podobnost (ukrajinščine in slovenščine), po drugi strani različnost (ukrajinščine in nemščine). Se pravi, temeljno sporočilo knjige je opis, kako preseči (transcendirati) tisto, kar je tako različno, da se zdi nezdružljivo. Edina pot je dvojezičnost. Formalno je to v knjigi prikazano tako, da je na levih straneh nemško, na desnih straneh pa slovensko besedilo. Ker je v primerjavi z nemščino slovenščina t. i. kompakten jezik, je slovensko krajše in oblikovalec je»prazen prostor«izpolnil s fotografijami, ki so zato večinoma na desnih straneh. Zato tudi dvojna paginacija strani. Obe besedili sta izvirnika, ne prevoda! Zato se kar pogosto razlikujeta tako formalno kot po izpovedni moči. Jaz sem bral predvsem nemško besedilo; le tu in tam sem preskočil na slovenskega, bodisi kot pojasnilo nemškega bodisi kot primerjavo o izpovednosti. Na str. 236/237 Ogris začne z opisom takratnega vaškega, na videz idiličnega, v resnici pa skrajno trdega ali celo surovega življenja. Ki pa je bilo morda le odraz trdote t. i. hierarhičnih struktur. Vrhunec je opis formalnosti pred cerkveno poroko, ki sta jih morala (morala!) opraviti Simon in Anisja in ki za sodoben način razmišljanja zvenijo groteskno. Se pravi, če v avtorjevo dvojezično knjigo vgradim še ksenofobijo docela zaplankanih kmetov in nižjih uradnikov, je Anisja izvrsten opis o tujstvu, o vprašanju, ki bi lahko v kaki razpravi imelo imeniten naslov Kako na domačih tleh preživeti kot tujec. Kak psiholog lingvist bi lahko analiziral obe besedili in ugotavljal, k(d)aj je avtor naprej pisal v nemščini in nato v slovenščini, in kdaj je pisal v obrnjenem zaporedju. In na str. 240/ /245 bi se lahko šel globinsko psihologijo fantiča, ki ga vaška mladež ob prepirih s psovko zaznamuje kot tujca, očitno nevrednega življenja na koroških (slovenskih? nemških?) tleh. Tako domnevam, da vso (vso!) sporočilnost Ogrisove knjige lahko dojame le dvojezični bralec. Morda tudi tisti, ki obvlada slovenščino oz. nemščino kot tuji jezik. Enojezični bralec pa ki ni doživel čustvenega naboja jezika bo knjigo verjetno bral kot le zanimivo spominsko literaturo iz krutih časov. Ki so zgodovina, ki jih ni več. Moj Bog, pa jih zares ni več? Marjan Kordaš 88 Revija ISIS - Januar 2012

89 Walter Isaacson: Steve Jobs S knjižne police Walter Isaacson: Steve Jobs. Biografija. Založba Simon & Schuster, Kaj napisati o knjigi, ki so jo ljudje še pred izidom razgrabili? Borih 12 ur po smrti legendarnega ameriškega IT (informacijska tehnologija) mogotca Steva Jobsa je založniško-prodajna hiša Amazon zabeležila rekordno število prednaročil (slednje se je v pol dneva povečalo za neverjetnih odstotkov) njegove biografije, ki je nedavno izšla v ZDA in jo danes navdušeno prebirajo na vseh celinah. Predstavitev življenja in dela Steva Jobsa ostaja prodajni hit tako na Amazonu kot tudi med elektronskimi knjigami v Kindlovi ebook trgovini. Ob slovesu IT-velikana, menedžerskega guruja, drznega poslovneža in izjemnega človeka, ki je začel iz nič in si je v dobrih tridesetih letih ustvaril premoženje, vredno 8,3 milijarde zelencev, se je izredno povečalo (kar za odstotkov) tudi število prednaročil druge knjige o Jobsu, ki je delo Georga Beahama:»I, Steve: Steve Jobs in His Own Words«. Življenjska zgodba soustanovitelja (s Stephenom Wozniakom), očeta, idejnega vodje in dolgoletnega predsednika uprave računalniškega giganta Apple, izpod peresa Walterja Isaacsona, nosi preprost in razumljiv naslov»steve Jobs«s tem je pisec na piedestal postavil Jobsovo skromnost in preprosto elementarnost, ki je težki milijoni in milijarde niso mogli zamajati. Njegov odnos do denarja in materialnega bogastva se v vsej svoji veličini odraža v dejstvu, da je kot prvi mož korporacije Apple več let delal za simbolično plačo en dolar na leto, s čimer se je vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov kot»najslabše plačan šef uprave na svetu«. Seveda pa je za uspešno delo dobival ustrezne nagrade: 90 milijonov dolarjev vredno reaktivno letalo in 30 milijonov delnic podjetja Apple. V primeru, da bi podjetje vodil slabo in bi se znašlo v težavah, pa se je bil pripravljen brezkompromisno odpovedati slehernemu plačilu. Kasneje ga je v tem posnemal newyorški župan, Michael R. Bloomberg, ki velemesto vodi zelo uspešno. Jobs je svojo odločitev pojasnil z besedami, da se najboljši ne bojijo postaviti na kocko svoje eksistence, če so predani delu, ki ga opravljajo. In delo je Jobsu že od vsega začetka predstavljalo življenjsko poslanstvo. Prepričan je bil, da je človek na svetu zato, da dela in ustvarja, ne da počiva in uživa. Od Steva Jobsa se lahko veliko naučimo tudi zdravniki in zdravstveni delavci. Ne le zato, ker je bil dolga leta bolan in je razmere, odnose, stanje in tokove v zdravstvu poznal, razumel in doumel veliko bolje od marsikaterega strokovnjaka s tega področja, marveč tudi zato, ker je imel izredno zanimiv, individualno zaznamovan in specifično pogojen odnos do zdravja, zdravstva, akademske in alternativne medicine, ljudi, denarja, posla in življenja nasploh. Pa tudi zato, ker je kljub svoji briljantnosti v poklicu, poslu in karieri (materialni svet) spoštoval tudi duhovno (nematerialno). Legendarni Steve je občudoval in posnemal Malega Princa znal gledati in videti s srcem. Svoje sodelavce je imel za člane svoje razširjene družine in jih temu primerno tudi obravnaval. Čeprav je znal biti tudi strog, načelen in dosleden, je rad poudarjal, da mora biti podjetnik, menedžer, strokovnjak in poslovnež tudi in predvsem dober človek. Sam je bil človek, pisan z veliko začetnico. Prvi mož globalne korporacije Apple, ki je povzročil pravo revolucijo v računalništvu in IT, je namesto klasični medicini vrsto let raje zaupal alternativnemu zdravilstvu in pri njem iskal pomoč v svojih težavah z zdravjem. Avtor biografije Steva Jobsa je v enem izmed intervjujev povedal, da je Jobs, prepričan v moč naravnega zdravljenja, devet mesecev zavračal operacijo, ki bi mu lahko rešila življenje. Pomagalo ni ne prepričevanje prijateljev in sorodnikov ne prošnje in želje njegove družine. Ko se je za operativni poseg končno le odločil, je bilo žal že prepozno, ker se je rak trebušne slinavke že razširil na okoliško tkivo. Namesto klasični akademski medicinski doktrini je pokojni podjetnik par excellence z vsem srcem (pre)dolgo bolj verjel in zaupal alternativni medicini. Revija ISIS - Januar

90 S knjižne police Podobno kot mnogi prezaposleni uspešneži moderne dobe, je tudi Steve Jobs podcenjeval svoje težave in motnje ter olepševal svoje zdravstveno stanje, pri tem pa (vsaj potiho) upal, da bodo njegove težave sčasoma izzvenele same od sebe. Zdravniki se pogosto srečujemo z ljudmi, ki (podobno kot Jobs) zavračajo misel na bolezen, podcenjujejo resnost svojega stanja in si zatiskajo oči pred možnimi posledicami svojih težav. Bil je prepričan, da lahko sam usmerja tok dogodkov in obvladuje situacijo če je obvladoval Apple, sooblikoval globalni utrip informacijske tehnologije, usmerjal poslovne tokove, vplival na politiko, kulturo in družbo, bi seveda moral znati poskrbeti tudi sam zase in se»spraviti v red«. Svojo okolico je tako vneto prepričeval, da je zdrav, da so mu mnogi celo verjeli, čeprav so zdravniški izvidi kazali povsem drugačno podobo. Na čelu korporacije, ki jo je s prijeteljem ustanovil v garaži svojih krušnih staršev, je kot predsednik uprave vztrajal kljub zdravstvenim težavam, ki so ga pestile deset in več let. Šele malo pred smrtjo je taktirko predal svojemu nasledniku. Anali pričajo, da se je Jobs ves čas na skrivaj (inkognito) zatekal k najrazličnejšim oblikam alternativnega zdravljenja in bil prepričan, da mu bodo s komplementarno terapijo pomagali premagati raka na trebušni slinavki v napredovalem stadiju. Pisec biografije IT-velikana, Isaacson, sicer trdi, da je Jobs svoje zavračanje akademskega zdravljenja kasneje obžaloval, vendar tega iz Jobsovih besed ni mogoče eksplicitno razbrati. K priljubljenosti najnovejše Jobsove biografije je pomembno prispevalo tudi dejstvo, da je knjiga polna še neobjavljenih in nerazkritih podrobnosti, povezanih z njegovim življenjem, razmišljanjem in delovanjem. Ganljivo in presunljivo je pri tem predvsem dejstvo, da je imel»veliki Steve«kljub težki bolezni, ki ga je pospešeno nosila proti onostranstvu, še toliko inovativnih idej, genialnih zamisli in smelih načrtov. Zato ne preseneča dejstvo, da je deset budističnih bolnikov prosilo boga za Jobsovo čimprejšnjo reinkarnacijo, saj svet ljudi njegovega kova»krvavo potrebuje«. Sicer pa je Steve Jobs (podobno kot številni drugi veliki duhovi preteklega časa) veljal za zadržanega, skrivnostnega človeka, ki javnosti nikoli ni bil pripravljen povedati več, kot je bilo nujno potrebno, oziroma izdati preveč o sebi in svojih najbližjih. Tudi z zdravniki in terapevti je bil dokaj zadržan. Prepričan je bil, da je njihova glavna naloga skrbeti za bolnike (jih zdraviti in jim lajšati trpljenje), ne pa brskati po njihovi zasebnosti in iskati podatke, ki jih pri svojem strokovnem delu sploh ne potrebujejo. Zastor skrivnostnosti je uspelo malce odgrniti Isaacsonu, ko mu je Jobs dodelil pravice za pisanje biografije. Veliki Steve je pričakoval, da ga bo svet tako lažje in bolje razumel ter omogočil njegovim idejam, da bodo živele in se razvijale naprej, hkrati pa je upal, da ga bodo preko avtentičnih biografij lahko bolje spoznali in razumeli tudi njegovi najbližji, zlasti (njegovi trije, danes še majhni) otroci, pa tudi danes že odrasla hčerka Lisa, sad mladostnega razmerja izpred več kot treh desetletij. Razkrivanje zanimivih, doslej neznanih podrobnosti iz Jobsovega življenja zbuja dodatno radovednost, skrbi za potrebno napetost in daje biografiji poseben čar. Kdo bi si mislil, da so se iz Steva v šoli pogosto norčevali in ga ustrahovali? Ga gledali zviška, ker ni živel v urejeni družini mati, ameriška študentka ga je dala v posvojitev in jo je spoznal šele kot odrasel moški, z očetom pa sploh ni želel imeti stikov. Biografija sicer razkriva, kako je Steve Jobs srečal svojega biološkega očeta, Sirijca, ne da bi sploh vedel, kdo je, da je po prvem semestru študij obesil na klin in se kot gimnazijski maturant zavihtel na poslovni Olimp, kako se je sklenil maščevati Googlu, ker je razvil sistem Android, pa tudi, da je predolgo čakal na operacijo, potem ko so mu odkrili in potrdili raka na pankreasu. Izid knjige, ki je bil sprva napovedan za marec 2012, so zaradi Jobsove nenadne smrti kasneje premaknili za šest mesecev. Prav tako pa so prvotni naslov biografije iz»isteve«spremenili v»steve Jobs«. Globalni IT-menedžer in strokovnjak par excellence se je najbolje razumel s svojo sestro, uspešno pisateljico in predavateljico, Mono Simpson, ki je odraščala pri starših (Stevova biološka starša sta se namreč po njegovem rojstvu poročila). Knjiga poroča, da je Jobs prisegal na vitkost in je v svojem življenju zato preizkusil tisoč in eno dieto, da je (potem ko se je moral kot sirota v otroštvu in mladosti uklanjati številnim kvaziavtoritetam) imel zelo kritičen odnos do avtoritet, v poklicu, poslu in karieri, pa tudi na družabnem parketu in med domačimi štirimi stenami je imel vse življenje težave s priznavanjem avtoritete. Imel je odlično sposobnost koncentracije, misli so mu le redko begale, ponašal se je z briljantnim umom, v sogovornika je na primer lahko relativno dolgo strmel, ne da bi pri tem sploh kdaj trenil z očmi. Prisegal je na modrost in se navduševal nad filozofijo, zlasti je občudoval antične filozofe, s Sokratom na čelu. Kar pojasnjuje tudi njegova pomenljiva izjava, da bi vso svojo tehnologijo takoj zamenjal za sproščeno popoldne s Sokratom. Bil je naporen/zahteven in genaialen/izjemen hkrati. Čeprav je bil pacifist in je verjel v zlato pravilo življenja (kar daš, se ti povrne), je legendarni oče korporacije Apple močno nasprotoval (morda celo sovražil) cerkev, tajkune in dobičkarje. Cerkvene oblasti so se mu močno zamerile, v cerkev (in k maši) pa je nehal hoditi, ko je na naslovnici revije Life Magazin kot trinajstletni deček zagledal prestradane in izmučene otroke. Namesto h katoliški cerkvi se je nato obrnil k budizmu, ki ga je več desetletij spremljal, preučeval in se poglabljal vanj. Isaacsonova biografija zrcali tudi Jobsov ustvarjalni nemir, veliko ljubezen do oblikovanja in navdušenje nad umetnostjo. Čeprav si ga svet predstavlja kot močno osebnost, gotovega vase, ponosnega, odločnega in samozavestnega, pa je Jobs priznal, da je nepoboljšljiv skeptik, ki le stežka zaupa in verjame ljudem (z izjemo tistih, ki so mu resnično blizu in jih ima najraje). Bil je nepoboljšljiv perfekcionist, ki je veliko pričakoval od svojih sodelavcev, največ pa je zahteval od samega sebe. Verjel je v naključja, odlikoval se je s sposobnostjo priti kot prvi na pravo mesto v pravem trenutku in se v odločilnih zadevah povezati s pravimi ljudmi oziroma se obrniti nanje. Znal je 90 Revija ISIS - Januar 2012

91 S knjižne police maksimalno izkoristiti ugodne okoliščine, pa tudi neugodnim je pogosto uspel nadeti pozitiven predznak. Najboljše zamisli je črpal iz običajnega, vsakdanjega življenja. Tako je na primer idejo za ime svojega super uspešnega podjetja Apple dobil, medtem ko je preizkušal novo sadno-zelenjavno dieto in si ogledoval obgrizeno jabolko. Isaacsonova biografija Steva Jobsa je odlično branje, ki je vredno pozornosti. Avtor je v zadnjih dveh letih z Jobsom naredil več kot štirideset intervjujev, hkrati pa se je pogovarjal s člani njegove ožje in širše družine oziroma sorodstva, prijatelji, sodelavci, somišljeniki, nasprotniki in tekmeci. Pričujoče delo prikazuje Steva Jobsa kot neumornega kreativca, prefinjenega esteta, inovativnega podjetnika in pogumnega poslovneža, ki si prizadeva za odličnost in kakovost in ki je imel revolucionaren vpliv na kar šest industrij: osebne računalnike, animirane filme, glasbo, telefone, dlančnike oziroma»tabličnike«in digitalno založništvo. Jobs je bil širokogruden in dobrohoten človek, a v poslu ni poznal milosti.»kdor greši, mora biti kaznovan,«je bila ena od njegovih maksim. Bil je alergičen na tatove idej, vohune in plagiatorje. Na proizvajalca androidnih telefonov pa je bil naravnost besen. Baje je malo pred smrtjo dejal, da bo uničil Androida, ker je ukraden izdelek. Priročnik, svetovalec, učbenik življenja in še marsikaj bo sodeč po aktualnih podatkih postal najbolj prodajana knjiga leta Zanimanje za zasebno življenje nedavno preminulega očeta Appla, ki so ga mnogi cenili, spoštovali in občudovali, nekateri pa so ga tudi kritizirali, zavračali, omalovaževali in se ga bali, je namreč izjemno. In to povsem upravičeno. Jobs je imel zelo rad glasbo. Najbolj je občudoval in cenil skupino The Beatles, ki je bila vse od mladosti njegova najljubša. Zato ne preseneča dejstvo, da si je želel (in načrtoval), da bi lahko njihove pesmi uporabniki Applovih elektronskih igrač dobili v spletni prodajalni glasbe itunes. Konec leta 2010 mu je to seveda tudi uspelo. Nina Mazi Izidin izbor odlomki iz lanskoletnih knjig slovenskih zdravnikov nog mu ne dovolijo umiritve. Ne spita že nekaj noči, prevoz na urgenco v njihovem kraju ne prinese pravih olajšanj. Gospa pripoveduje dramatično zgodbo: o bolnikovem obupu ob vedno novih telesnih problemih, o neprestanem težavnem premikanju težkega telesa v postelji in o kričanju zaradi bolečin, o krizi s potrpežljivostjo na strani svojcev, o hudih besedah na obeh straneh, o vpitju, o pravem peklu. Urška Lunder: Odprto srce Nerodna medicina»bolezen in smrt sta stari kot življenje, medicinska znanost pa je še vedno mlada.«jean Starobinsky Zazvoni telefon: obupana gospa razloži stisko ob negovanju moža z napredovalim rakavim obolenjem prostate. Hude bolečine, izčrpanost ob shujšanem telesu in istočasno otekanje Ali sem kdaj pomislil, da so v besedi umiranje zaobjete tudi črke mir? Najbrž ne, in četudi sem se dosti preigral z jezikom, bi se mi najbrž takšna povezava zazdela nenavadna, če ne kar bizarna. Knjiga Urške Lunder pričuje o nasprotnem: besedi sta sprepleteni bolj, kot si znamo predstavljati in upamo verjeti. Iz globine izkušnje in z močjo brezmejnega sočutja, pa podprta ves čas z dognanji stroke, nas avtorica vodi do praga, čez katerega je kot zdravnica pospremila mnoge, ko jim je napočil sveti čas odhoda, in storila vse, kar se je dalo, za njihov čim bolj radosten prehod, za čim manj bolečo spravo z življenjem. Odprto srce, knjigo o umiranju in umirjanju, doživljam kot vedro in optimistično, pa četudi sem jo bral z nemalo solzami v očeh: prevzela me je s sporočilom, da je naša končnost, smrtnost, lahko prav takšen dar, kot je (bilo) življenje. Aleš Berger Odprto srce Smrt in umiranje sta dandanašnji sterilizirana in tabuizirana: potrošniki življenja se obnašamo, kot bi bili večni, smrt izrinjamo daleč od oči in od srca; zato nas podzavestno tako muči in preganja. Dr. Urška Lunder, ki ima neprecenljive zasluge za uvajanje paliativne oskrbe v slovensko zdravstvo, s knjigo Odprto srce zapolnjuje to travmatično vrzel našega vrednostnega sistema in javne zavesti. Avtorica nam z vrsto osebno doživetih primerov kaže, da smrt ni nasprotje življenja, temveč tista razsežnost, ki podeljuje našemu življenju enkratno, neponovljivo, čudežno vrednost. Urška Lunder vrača umirajočim njihovo človeško dostojanstvo. Boris A. Novak Urška Lunder Odprto srce izkušnje in spoznanja ob umiranju in smrti Kadar je v svetem prostoru umiranja ob odhajajočem zdravnica Urška Lunder, specializirana za paliativno oskrbo v San Diegu, se prostor poslednje skrivnosti napolni s sočutjem, milino in dobroto. Ker je Urška ob umirajočih nežnih rok, ranljiva učeča se priča v usihajočem telesu rastoče duše, globoko povezana z bolnikom, njegovimi svojci in milostjo, ki vse preveva. Take knjige, kot je Odprto srce, na Slovenskem še ni bilo. Ker to ni (le) knjiga o umiranju in smrti, temveč je knjiga o žareči ljubezni. O ljubezni, ki nas hrani z upanjem, da je vredno izkušati polnino bivanja sleherni trenutek, zdaj in tukaj, vse do zadnjega izdiha, ko se zapro veke, pod katerimi zaspi enkratno človeško vesolje. Pomembno duhovno delo, spisano v času minevanja kot dialog z večnostjo. Z jasnim sporočilom: delo na sebi je do smrtnega konca naše glavno opravilo. Brez zavesti o tem in brez občutenja presežnosti lepote ga ne moremo dobro opraviti. Manca Košir 29,95 Zdravnica Urška Lunder je prvi del svoje kariere posvetila transfuzijski medicini in sodelovala pri začetkih transplantacije kostnega mozga v Sloveniji. Umiranje očeta jo je usmerilo na drugi tir. Odpotovala je v Švico, nato v Anglijo in ZDA, kjer je nabirala znanja o paliativni medicini. Leta 2000 je s somišljeniki ustanovila Zavod za razvoj paliativne oskrbe in orala ledino na tem nesprejetem in še ne uveljavljenem področju v slovenskem zdravstvu. Razvila je izkustvene delavnice z igranjem vlog in videosnemanjem za učenje komuniciranja v paliativni oskrbi. Znanja s tega področja je iskala tudi v Kanadi ter po številnih evropskih državah. Prejela je štipendijo znanstvenega Karolinskega instituta v Stockholmu za raziskavo standardov paliativne oskrbe v Evropi. V Budimpešti je na Srednjeevropski univerzi končala dveletni študij javnozdravstvenih problemov paliativne oskrbe. V obdobju je specializirala klinično paliativno medicino v San Diegu. V okviru programa International Palliative Care Leadership Development pod pokroviteljstvom Spominske fundacije princese Diane prispeva k uveljavljanju in razvoju paliativne oskrbe v svetu. Sodeluje v evropskih raziskavah na področju paliativne medicine in se dejavno povezuje s tujimi strokovnjaki. Poleg svojega rednega dela v Bolnišnici Golnik izobražuje zdravnike, medicinske sestre in študente ter seznanja javnost o tej novi veji medicine in javnega zdravja. Bila je strokovni vodja pilotnega programa pri Ministrstvu za zdravje na področju paliativne oskrbe v treh slovenskih regijah, ki je pomenil bistven premik v širjenju znanj in praktičnih rešitev za boljšo obravnavo bolnikov ob koncu življenja in njihovih bližnjih. Objavila je številne prispevke v strokovnih medicinskih revijah. Na Frankfurtskem knjižnem sejmu je prejela zlato nagrado za učbeniški komplet Biologija 9 kot najboljši evropski učbenik Urška Lunder Take knjige, kot je Odprto srce, na Slovenskem še ni bilo. Ker to ni (le) knjiga o umiranju in smrti, temveč je knjiga o žareči ljubezni. Pomembno duhovno delo! Manca Košir Ničesar ne morem ukreniti na daljavo po telefonu par sto kilometrov stran. Osebna zdravnica je na dopustu, nadomestni zdravnik pa ravno odsoten velika gneča v njihovi ambulanti, Revija ISIS - Januar

92 S knjižne police ni šlo drugače spet sta šla na urgenco. Bolnikove hudo otekle noge nosijo veliko vode, veliko teže. Fanta z reševalcem se ob prenašanju nosil zavedata prav samo tega - velike teže in, kot mi pripoveduje obupana žena, izustita:»zdaj ga pa že nehajte kar naprej pošiljati sem in tja «Ostal je v bolnišnici in v nekaj urah tudi umrl. Ne morem soditi, a pripoved gospe po telefonu naslednji dan me navda s slutnjo, da je šlo vse precej narobe. Gospoda so pošiljali na slikanje pljuč, kjer je v bolečinah dolgo čakal na vozičku pred preiskavo, odvzeli iz vene številne vzorce krvi, ocenili elektrokardiogram, ga po več kot dveh urah preselili na njegovo posteljo v bolnišnični sobi, kjer je dobil v veno tekočine in nekatera zdravila. Še vedno ne zdravil, ki bi jih potreboval za lajšanje bolečine in za lajšanje nemira. S svojci in z osebjem ni zmogel smiselno spregovoriti. Bil je močno vznemirjen, ni se orientiral, kje se nahaja in kaj se dogaja, poskušal je vstajati, sleči pižamo, izpuliti iglo z infuzijo. Privezali so ga za roki. To je njegov nemir še povečalo. Vpil je, se preobračal s telesom, udarjal z udi v stranice postelje, vse dokler ni popolnoma utrujen obnemogel in zdrsnil v zmanjšano zavest. V nekaj urah je umrl. Domači lahko ohranjajo le zadnjo sliko hudega trpljenja in obžalovanje za vso hudo kri in besede ob koncu. Pa imamo vsi pravico do lajšanja trpljenja in spokojnega slovesa! Naslednji klic je vprašanje zdravnice, kako naj še pomaga svojemu bolniku, ki s srčno odpovedjo in bolečinami želi ostati doma. Telefon velikokrat zvoni tudi v večernih urah. So takrat stiske hujše, je noč prevelika grožnja? S Primorske se oglasi ženski glas, ki v stiski sprašuje za nasvet ob umirajočem možu. Nato kliče bolnica, ki je obupana, ker je občutila izgubo dostojanstva, ko je bila včasih vsaj še bolnica, zdaj pa čuti, da za osebje na svojem zadnjem pregledu velike priznane institucije niti to ni bila več je umirajoča manj kot bolna? Razen redkih posameznikov ima večina zdravstvenega osebja pri nas zelo malo ali nič formalnega znanja in veščin o vodenju bolnikov ob koncu življenja. In svojci gotovo še manj. Ob tem si je večina ljudi izdelala predstavo pretirane drame ob koncu življenja predvsem zaradi strahov o neznanem in zaradi slabih izkušenj ob neprimerni strokovni podpori pri umiranju bližnjih. Z dobro paliativno oskrbo je običajno možen miren in udoben prehod. Takšni izkušnji rečem radosten prehod, saj nas ob istočasni žalosti navda s še večjim zavedanjem o polnosti in radosti življenja. V zadnjih dneh in urah je ponavadi potrebna neprestana, dovolj izkušena in tudi strokovna oskrba, ki bi morala biti ob dovolj človeškem zdravstvenem sistemu omogočena tudi na domu. Družinski človek (in naša zelo uspešna javna osebnost), ki je doživel materino smrt ob nudenju svoje stalne štirimesečne domače nege, je v svojem pismu odlično popisal dar take odločitve:»ob bolezni in umiranju svoje mame sem šel skozi globoko eksistencialno izkušnjo, ki mi nalaga ponovni razmislek o ključnih vprašanjih življenja. Izkušnja in pogosto preizkušnja je bila zahtevna, a hkrati plodna. Tako kot ste sami zapisali za vašega očeta, sva se tudi midva z mamo v ekstremnih okoliščinah zbližala, vzpostavila odnos - vse prej kot enostaven, ki ga, če bi umirala v bolnici, ne bi nikoli. In hvaležen sem vam prav za to.«matjaž Lunaček: Za drugačno usodo Ločitvena kriza Potem ko je zaljubljencema leto dni cvetela sreča, nastopi trenutek ločitve. Črtomir gre na vojsko. V drugem ljubezenskem srečanju ob slapu Savice Bogomila pojasnjuje, že povsem spremenjena, kaj se je zgodilo z njo, potem ko je Črtomir odšel v boj. Iz Prešernovih besed je razvidno, da je ločitev trajala šest mesecev:»šest mescev moči tla krvava reka.«to je obdobje, v katerem je Bogomila poskušala prebroditi ponovljeno travmo ločitve in izgube. Najprej se je poskušala pomiriti z elementi stvarnosti (realitete):»en dan sem prašat šla po vojske sreči.«novica, kako je s Črtomirom, bi jo morda pomirila, vzpostavila vsaj posreden stik z njim, ki je bil zanjo izgubljen, saj pravi:»[z]aprte vse do tebe videt' poti«. Poti v resnici niso bile zaprte, le njena tesnoba, kaj je z njenim ljubezenskim objektom, je bila prevelika, da bi se lahko oblikovala v znosno ali celo pomirjujočo misel. V sebi ni našla virov za pomiritev,»notranja«tolažba se ji ni posrečila:»[n]i ved'lo, kam se d'jati srce moje.«v takem zapletenem položaju tesnobe in zmedenosti jo je srečal duhoven in ji ponudil idealizirano religiozno rešitev. V svojem položaju je očitno tudi pomislila, da ljubezen, kateri se je tako odprla, morda ni trajna, da bo»prešlà ko val, ki veter ga zažene«. Podvomi o moči gona, ki ga tu reprezentira elementarni moment vetra. Misli, da hrepeneče srce ne bo našlo svoje zadostitve. Srečanje z bogaboječim možem, duhovnom, ki ponuja drugačen, do zdaj neznan sistem verovanja, deluje bliskovito. Tu ni počasnega preverjanja novega sistema vrednot, ampak hlastno sprejemanje srca, ki ne ve, kam bi se dalo, in išče takojšnjega zatočišča. Naključno srečanje z duhovnom se pokaže usodno za ljubezenski par. Iz separacijske tesnobe porojena rešitev odtegne Bogomilo iz ljubezenskega para. Ko Bogomila ob slapu govori s Črtomirom, očitno v strahu, da bi 92 Revija ISIS - Januar 2012

93 S knjižne police jo znova prevzela ljubezenska strast, ki je bila ob ločitvi tako intenzivna (»spustiti žnabel žnabla noče«), pripelje za varstvo s seboj duhovna (»duhovni mož, ki zdaj ga vidiš z nami«), da bi jo obvaroval pred možnim izbruhom strasti, njene in seveda Črtomirove. Ljubečega mladeniča ne odrine od sebe, temveč»iz njega rok izmakne se počasi«. Garancija za to dejanje je duhoven, ta onemogoča čutno snidenje, ki bi bilo drugače strastno, saj Črtomir vzklikne:»o, sèm na srce moje, Bogomíla!«Nikogar ni, ki bi ljubezen podprl. Bogomilin oče je odvisen in vseskozi zgolj pasivno sprejema, kar mu prinaša tok življenja, najprej Bogomilino in Črtomirovo srečo, pozneje si brez odpora dá krstiti»sivo glavo«in na koncu spet oba z Bogomilo oskrbujeta tempelj, tokrat Marijin, in prideta v začetno stanje, ko je njuna zveza nadomeščala manjkajočo mater. Bogomilin oče se ob manjkajoči partnerki ukvarja izključno z Bogomilino ljubezensko srečo, pri kateri aktivno participira:»[k]ak' oča omladí med njima dvema.«v ločitveni tesnobi se torej Bogomila odloči za vključitev v novo občestvo, ki vrže boginjo Živo na dno jezera. Odloči se za konformistično rešitev. S tem se odpove svoji prejšnji veri, opusti privilegiran ljubezenski objekt in ga projicira v idealizirano prihodnost nebes, ki so manično-reparativen poskus združitve brez gona, na breztelesen, angelski način. Odpove se gonu in se poda v območje želje drugega. Črtomir na njeno ekstatično opisovanje nadzemske sreče onstran groba ne odgovarja, ne zdi se od tega prevzet tako kakor Bogomila, odzove se le na njeno željo in se tudi sam odpove gonu. To naredi zaradi precenjevanja ljubezenskega objekta, saj, kot pravi Freud, v zaljubljenosti zaljubljenec opusti svojo običajno razsodnost in postane nekritičen do stališč ljubljenega objekta. (1) Gre za idealizacijo, v kateri je objekt»povečan«, psihično povzdignjen, ne da bi se pri tem spremenila njegova narava. Bogomila pa, nasprotno, preneha idelalizirati Črtomira. Edini možni ženin postane Jezus (»nebeškemu bi ženinu nezvesta, / nikdár ne morem tvoja bit' nevesta!«). Črtomirova idealizacija Bogomile pa se stopnjuje, ko ob posebni svetlobi ugleda Bogomilo:»[N]ebeški zor obda obličje milo.«črtomirov jok ob slovesu je izraz pretresenosti nad izgubo nadvse cenjenega objekta, ki ga ni mogoče nadomestiti. Ko je šel Črtomir v boj, ga Bogomila ni spremljala. Tu Prešeren podleže klasični predstavi o spolih, po kateri dekletom ni dovoljeno opravljati enakih stvari kot fantom. Bogomilo si težko predstavljamo v aktivnem položaju, saj se zdi prekrhka, videti je, da je njena deška komponenta povsem odpravljena.(2) Predana je molitvi, ločitev od Črtomira jo celo telesno prizadene. Pričakuje, da ne bo več dolgo živela:»odločeni so roži kratki dnovi.«psihološka travma ob ločitvi jo je usodno prizadela (3). Črtomir pa, ki je sposoben po samomorilni krizi ponovno zbrati vitalnost, bi lahko začel znova. Pomembno vlogo odigra ne poganski, temveč krščanski etos. Separacija je Bogomilo ohromila, dezorganizirala, kljub tolažbi, ki jo je našla v veri:»[i]n mavrica na bledo Bogomílo / lepote svoje čisti svit izlije.«bogomila je bleda, tudi bolna, saj pravi, da ne bo več dolgo živela. To ni več isto dekle kot na začetku poeme, ko njeno lice»zarumeni«. Ko Bogomila zadnjič nagovori Črtomira, jo očitno premaga strah, da ga bo na poti v Oglej ponovno prevzel gon, da bo odšel iz območja njene želje, zato hoče takojšen krst, takojšnjo zavezo. Tako vzame Črtomiru sleherno možnost, da bi si izbral nov ljubezenski objekt. Zakaj je Bogomila zapadla v separacijsko krizo? V pesnitvi ni nikjer omenjena Bogomilina mati. Dobimo vtis, da Bogomila že dolgo živi sama z očetom; z njim je tesno povezana, saj skupaj odklepata in zaklepata božjo vežo. Oče ima ves čas pomembno vlogo, saj je udeležen pri njeni sreči. Ni običajne tekmovalnosti med očetom in hčerinim zaročencem, kar je v nasprotju z značilnostmi ojdipske situacije. Z ojdipsko situacijo je bilo očitno že prej nekaj narobe (s trikotnikom Bogomilin oče Staroslav, Bogomila, Bogomilina mati). Ob odsotni materi nastane močna vez med očetom in hčerjo. Ojdipska situacija se tu nima s čim končati, saj deklica nima tekmice, ki bi jo odvrnila od očeta. Odpade tudi vse tisto, kar deklico v razvoju odvrne od matere. Manjka jeza, da jo je spravila na svet kot žensko, jeza na to, da jo odvrača od masturbacijske aktivnosti (4), zato se mati ohrani kot idealizirana podoba. Tretjo točko v trikotniku je poprej začasno zapolnila boginja Živa, ki pa se ji pozneje Bogomila odreče in jo nadomesti z Marijo. Tega ni težko pojasniti. Boginja Živa je spodbujevalka ljubezenskega življenja»svojih sinov in hčera«, saj posluša in usliši njihove ljubezenske priprošnje (5), Marija pa je nekakšno brezmadežno boštvo, devica, ki želi devištvo tudi za svoje»hčere«. Po eliminaciji Črtomira se ponovno vzpostavi zveza med očetom in hčerjo, tokrat pod patronatom Marije, ki je predstavnica nečutne ljubezni in tako jamči, da ostane incestni moment prikrit. Ko Bogomila v dolgem monologu pri slapu izmenično omenja boga in Marijo, ustvarja starševski par, ki ni čuten in ki jo varuje pred čutnostjo, saj lahko zavrne Črtomira in izreče znamenite besede o ločitvi:»ločitve zdaj so časi.«bogomilina separacijska kriza se stopnjuje v njenih sanjah in fantazijah, ki imajo prikrito agresivno vsebino (»Večkrat sem v sanjah vidla glavo čedno bledo ležati na mrtvaškem prti«) in ki hkrati izraža tesnobo pred ločitvijo in strah pred spolnostjo, saj je mrtvi partner ne more več ogrožati. Freud v Interpretaciji sanj (6) v razdelku»tipične sanje«in podrazdelku»sanje o smrti ljubljenih oseb«razrešuje navidezni paradoks, kako si je mogoče želeti smrt ljubljenih. Bogomiline sanje do neke mere odstopajo od Freudovih primerov, ki se nanašajo na bližnje sorodnike, pa vendar bi lahko tudi njene sanje uvrstili med željne sanje, kjer se vsebina izmuzne cenzuri in pride razmeroma nepopačena v manifestno vsebino sanj, s tem pa sanje spremlja huda tesnoba in žalost:»sem trepetala zate sledno uro«, torej tudi nočno. Čemu pa bi Bogomila želela smrt ljubljenega Črtomira? Odgovor leži v njenem razmerju do očeta. Črtomirova smrt bi omogočila vrnitev k primarnemu ljubezenskemu objektu, ki se pozneje dovrši po drugačni poti. Tvegamo pa lahko še drugačno razlago Črtomir lahko predstavlja Bogomilino mater, namreč v tistem psihičnem momentu, kjer mati pomeni vrinjenko med hčerjo in očeta. Če bi imeli Bogomilo za resnično osebo, bi Revija ISIS - Januar

94 S knjižne police lahko sklepali, da je morda v otroštvu (v svoji predzgodovini, kot bi rekel Freud) videla mater v mrtvaškem prtu. S tem bi se Bogomili izpolnila ojdipovska želja, ki pa bi lahko pozneje prek občutkov krivde onemogočala ljubezensko srečo. Bogomila se tej res precej nemotivirano odreče, hkrati pa izpolni še en zanimiv psihološki moment, saj se vrne k očetu kot primarnemu objektu. Ali je ločitev med Črtomirom in Bogomilo nujna? Kermaunerjev koncept (7) razumevanja ločitve zaradi vpetosti v tradicionalno razumevanje razmerja med spoloma ne more proizvesti rešitve, ki se kar sama ponuja. Zanjo so bili slepi tudi Homer, Shakespeare in Prešeren, a ne Heliodor in deloma tudi ne Kleist. Kaj je ta enostavna rešitev? Izenačitev junaka in njegove ljubljene. Tako ženska postane junakinja in spremi svojega izbranca na njegovi poti. Toda zakaj veliki poeti to možnost spregledajo? Zakaj ostane Julija po poročni noči v Veroni, po tistem, ko sta z Romeom preživela noč in konzumirala spolnost? Romeo hiti proč (ločitvena scena), ven iz zidov Verone. Zakaj se mu Julija ne pridruži? Romeo enkrat vzklikne, da življenje zunaj Verone ni mogoče. A to se zdi zelo ozko, omejeno in preveč domačijsko. Gre le za tradicionalni pritisk, ki ga narekujejo strogo določene socialne vloge? Kaj se spodobi in kaj se ne spodobi moškemu in kaj ženski? Odgovor je treba poiskati na psihološki ravni. Freud v delu»nekaj značajskih tipov, ki jih srečamo pri psihoanalitičnem delu«pripiše odpoved sreči ali uspehu občutkom krivde, ki zahtevajo kazen.»iz psihoanalitičnega dela se poučimo, da je moč vesti, ki lahko doseže, da kdo zboli zaradi uspeha namesto kakor navadno zaradi odrekanja, v tesni zvezi z Ojdipovim komleksom, z odnosom do matere in očeta, kakor morda slaba vest nasploh.«(8) Heliodor najde rešitev, ki ohranja ljubljena skupaj. Junakinja Harikleja se ne ozira na ustaljena družbena pravila, a to ji omogoča drugačna ojdipska konstelacija. Odraste ob očimu in brez matere. Sled ojdipske problematike se pri njej kaže v ostrem nasprotovanju poroki, ki ji jo ponuja očim, in nasploh daje vtis, da je moški prav nič ne zanimajo. Šele srečanje s Teagenom povsem spremeni to negativno naravnanost. S subverzivno pomočjo modreca Kalasirisa, ki mu zaradi njegove naklonjenosti Teagenes in Harikleja pravita»oče«, čeprav biološko ni njun oče, junaka skupaj pobegneta. Ta pomoč nekoga iz druge generacije je povsem drugačna kot delna pomoč patra Lorenza v Romeu in Juliji. Lorenzo je prestrašen in ni moder, je zgolj vešč zeliščar in ni zmožen opraviti svoje funkcije. Nima resničnega pregleda nad življenjem, kot ga ima Kalasiris. A tudi Harikleja je drugačna od Julije. Prav nič se ne meni za mogočo sramoto, zadostuje ji prisega ljubljenega in že je nared za pobeg. Je pa tudi drugačne gradnje, telesne in duševne, in drugačnega rodu kot druge primerljive junakinje. Bogomila se odreče Črtomiru in si tako pridobi nekakšno primarno družino, očeta in mater, in ostane večni otrok. Marija je sterilna mati, ki je ne more vreči iz ojdipske postelje, temveč vzvišeno stoji nad latentno incestnim parom. Oče ali nadomestni oče, ki v drugih primerljivih tekstih pomaga ljubezenskemu paru, se v Krstu vsili namesto partnerja, izrine (s pomočjo duhovna) Črtomira in ga pošlje daleč stran od doma. Na začetku Krsta je Bogomila šestnajstletno dekle. Velika»dolžnost«tega obdobja je upor staršem, upor prejšnji generaciji. Bogomila se na tej točki zlomi, religiozno podprta starševska avtoriteta dokončno obvelja in ustavi tok življenja. Ustavljeni tok se lepo vidi v tem, da Bogomila in Črtomir nimata potomcev. Njuni starši, bolje, starševske avtoritete, ju vzamejo s seboj v grob še deviška. Par, ki je po svoji konstituciji predestiniran in povsem opremljen za ljubezensko srečo, ostane neploden. Neplodnost je posledica»samoskopljenja«; podredita se tuji besedi, ki govori zoper gon.»zakóna sreče ta uživát ne more, / kdor dela mojim, tvojim je enake / predrznil v časa se sejat razore.«podredita se drugemu zakonu, katerega predstavnik je duhovni. Ta sicer ne more imeti neposrednega vpliva na Črtomira, ker je njegov naravni sovražnik, vendar deluje prek Bogomile, ki je povsem pod vplivom njegove misli. Bogomila ne zmore samostojnih odločitev. Njene odločitve so oprte na starševske avtoritete, medtem ko je Črtomir avtonomen. Svoji avtonomnosti se odpove samo v zvezi z Bogomilo:»Kako bi mogel tebi kaj odreči.«(1) S. Freud, Tri razprave o teoriji seksualnosti, Studia humanitatis, Ljubljana, 1995, str. 31, prev. Mojca Dobnikar. (2)»Spet pri drugih ženskah ni treba čakati na otroka, da bi v razvoju napravile korak od (sekundarnega) narcizma k objektni ljubezni. Pred puberteto so se same čutile kot moški in se nekaj časa razvijale po moško; ko je bila ta težnja prekinjena z nastopom ženske zrelosti, jim ostane zmožnost prizadevanja za moški ideal, ki je pravzaprav nadaljevanje njihove nekdanje deške narave«(s. Freud,»Vpeljava narcizma«, v: Metapsihološki spisi, Studia humanitatis, Ljubljana, 1987, str. 52), prev. Mladen Dolar. (3) Usodno zato, ker gre za ponovitev zgodnje otroške travme (smrt matere), ki je bila za silo sanirana, a je ob hujši frustraciji, kakršna je slovo od ljubljenega, ponovno aktivirana in jo poškoduje. (4) S. Freud, Neue Folge der Forlesungen zur Einführung in die Psychoanalise, Gesammelte Werke, XV, S. Fischer Verlag, Frankfurt. (5) Boginja Živa kot simbol ljubezni je ogrožajoča, saj hkrati predstavlja mater in postavlja v razvidnost incestno zvezo med hčerjo in očetom. (6) S. Freud, Interpretacija sanj, Studia humanitatis, Ljubljana, 2000, prev. Zdenka Erbežnik. (7) T. Kermauner, Slovenski plemenski junaki, II., SAZU, Ljubljana, (8) S. Freud,»Nekaj značajskih tipov, ki jih srečamo v psihoanalitičnem delu«, v: Spisi o umetnosti, Založba /*cf., 2000, str. 271, prev. Alenka Mercina. 94 Revija ISIS - Januar 2012

95 Strokovna srečanja ENOTNA PRIJAVNICA ZA UDELEŽBO NA ZDRAVNIŠKIH SREČANJIH, OBJAVLJENIH V IZIDI (velja tudi fotokopirana prijavnica) prijavljam se za udeležbo prosim, pošljite informacije drugo (ustrezno obkrožite oz. dopišite) srečanje ime in priimek udeleženca naslov stalnega bivališča Izjava davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številka: IZPOLNITI, ČE UDELEŽENEC NI PLAČNIK PLAČNIK JE BOLNIŠNICA, ZAVOD ALI KDO DRUG Plačnik udeležbe kotizacije Naziv plačnika Točen naslov sedeža plačnika Telefon Faks E-pošta Kontaktna oseba Izjava davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številka IZPOLNITI SAMO ZA TISTA STROKOVNA SREČANJA, KI JIH ŽELITE UVELJAVLJATI ZA PODALJŠANJE LICENCE Kraj rojstva Datum rojstva Naziv delovne organizacije Delovno mesto Želim sodelovati: kot predavatelj (predavanje, poster, drugo) kot udeleženec na praktične usposabljanju Prosim informacije o možnostih nočitve da ne Kotizacijo za srečanje bom poravnal(a) s položnico ob prijavi Datum Podpis Revija ISIS - Januar

96 Strokovna srečanja januar ob III. TRADICIONALNI REGIJSKI SESTANEK GINEKOLOGOV, MEDICINSKIH SESTER IN PATOLOGOV kraj: LAŠKO, Kongresni center Thermana Laško, Zdraviliška cesta 6 vsebina: sestanek je namenjen ginekologom, medicinskim sestram, patologom in presejalcem celjske regije ter ginekologom in medicinskim sestram izven regije, ki sodelujejo z Oddelkom za patologijo in citologijo SB Celje št. udeležencev: ni podatka kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postopku organizator: Zavod za zdravstveno varstvo Celje in Oddelek za patologijo in citologijo Splošne bolnišnice Celje prijave, informacije: Milojka Kandorfer, T: ali E: milojka.kandorfer@zzv-ce.si 12. ob CARDIO JOURNAL CLUB: EKSTRAKORPORALNA MEHANSKA OKSIGENACIJA kraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica Slovenije, Klub Domus Medica vsebina: strokovno srečanje je namenjeno zdravnikom, medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom, študentom obeh strok št. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 1 organizator: KO za kardiologijo, UKC Ljubljana v sodelovanju z Društvom mladih kardiologov Slovenije, asist. Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. Gregor Poglajen, dr. med. prijave, informacije: prijave: E: cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub, informacije: Blaž Mrevlje, T: , Gregor Poglajen, T: ob STROKOVNO SREČANJE SLOVENSKEGA DRUŠTVA ZA SKUPINSKO ANALIZO kraj: LJUBLJANA, Center za izvenbolnišnično psihiatrijo, Njegoševa 4 vsebina: strokovno srečanje je namenjeno vsem, ki jih delo s skupinami veseli št. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** organizator: Slovensko društvo za skupinsko analizo, Vladislava Stamos, dr. med. prijave, informacije: SDSA, Njegoševa 4, 1000 Ljubljana, T: ob UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE IN POUČEVANJE O PROFESIONALIZMU V DRUŽINSKI MEDICINI podroben program na spletni strani zbornice kraj: LJUBLJANA, Katedra za družinsko medicino, Poljanski nasip 58 vsebina: Učne delavnice so namenjene sedanjim in bodočim mentorjem študentov in specializantov s področja družinske medicine. Namen delavnic je udeležencem pomagati razumeti pomen profesionalnega odnosa zdravnika do bolnikov, sodelavcev in nasploh vseh ljudi in institucij v okolju, v katerem zdravnik dela in živi ŠOLA NEVROSONOLOGIJE 2012 kraj: LJUBLJANA, Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni, Mala ulica 8 št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 11 organizator: Katedra za družinsko medicino Univerze v Ljubljani, Katedra za družinsko medicino Univerze v Mariboru, Združenje zdravnikov družinske medicine SZD, prim. prof. dr. Janko Kersnik, prim. doc. dr. Mateja Bulc, asist. mag. Andrej Kravos, doc. dr. Marija Petek Šter, prim. asist. dr. Davorina Petek št. udeležencev: do 25 vsebina: Šola nevrosonologije prvi od štirih tečajev diagnostike žil vratu in glave z ultrazvočno metodo je namenjena nevrologom, radiologom, internistom in zdravnikom drugih specialnosti, ki v diagnostiki uporabljajo ultrazvočne preiskave vratnih in možganskih žil. Šola velja po merilih Slovenskega zdravniškega društva za dodatno znanje, kandidati pa bodo po opravljenem izpitu prejeli certifikat zdravniškega društva o dodatnem znanju. prijave, informacije: Ana Artnak, Medicinska fakulteta, Katedra za družinsko medicino, Poljanski nasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana, T: , F: , E: kdrmed@mf.uni-lj.si kotizacija: še ni določena k. točke: *** organizator: Sekcija za možganskožilne bolezni pri SZD, Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni, prim. doc. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica prijave, informacije: prijave: Društvo MŽB, Mala ulica 8, 1000 Ljubljana, informacije: Andreja Merčun, E: andreja@mozganska-kap.info, T: , F: ob 9.00 PROBLEMI MENOPAVZNE MEDICINE DANES KAKO JIH REŠITI? podroben program na spletni strani zbornice kraj: ROGAŠKA SLATINA, Hotel Sava, kongresni center vsebina: posvet je namenjen specialistom in specializantom ginekologije in porodništva št. udeležencev: 200 organizator: Slovensko društvo za menopavzo, asist. dr. Damir Franić, dr. med. kotizacija: 150 EUR + DDV, specializanti, medicinske sestre, upokojenci 100 EUR k. točke: v postopku prijave, informacije: Bon-Ami Rogaška Slatina, Erna Marinc Gobec, T: , F: , W: 96 Revija ISIS - Januar 2012

97 Strokovna srečanja januar ob (prestavljeno s ) KRONIČNA KORONARNA BOLEZEN ZA VSAKODNEVNO PRAKSO kraj: LJUBLJANA, Hotel Mons št. udeležencev: 250 kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postopku vsebina: posvet je namenjen splošnim zdravnikom, zdravnikom družinske medicine, specialistom internistom in specializantom, teme: medikamentozna terapija kronične koronarne bolezni, diagnostika kronične koronarne bolezni, invazivna terapija koronarne bolezni, kirurško zdravljenje kronične koronarne bolezni, medikamentozna terapija po revaskularizaciji, kirurški posegi in antiagregacijska/ antikoagulantna zaščita, antiagregacijska zaščita: pogled hematologa 20. ob 9.30 LOKARJEVI DNEVI 2012 kraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica Slovenije, Dunajska 162, Modra dvorana vsebina: seminar iz forenzične psihiatrije je namenjen psihiatrom organizator: Društvo za širitev znanja in raziskovanja, prof. dr. Matjaž Bunc, dr. med. prijave, informacije: prijave: MEDI CONS kardiologija, d. o. o., Kandijska c. 4, 8000 Novo mesto, informacije: Boris Krajačič, dr. med., T: , E: medicons@siol.net št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 60 EUR k. točke: *** organizator: Sekcija sodnih izvedencev za psihiatrijo in Psihiatrična klinika Ljubljana, Branko Brinšek prijave, informacije: prijave: Psihiatrična bolnišnica Begunje, Begunje 55, 4275 Begunje na Gorenjskem, informacije: T: , E: branko.brinsek@pb-begunje.si ob ZDRAVNIKI IN STRES III podroben program na spletni strani zbornice Kraj: RIBNO BLED, Hotel Ribno št. udeležencev: 100 kotizacija: 120 EUR k. točke: *** vsebina: strokovno srečanje je namenjeno specialistom medicine dela, družinskim zdravnikom in vsem, ki jih zanima dogajanje na delovnem mestu v povezavi s stresom organizator: Združenje za medicino dela, prometa in športa, mag. Irena Manfredo, dr. med. prijave, informacije: prijave: Korint, d. o. o., Pod kostanji 40, Ljubljana, informacije: Metka Jovanovič, mag. Irena Manfredo, dr. med., T: , , E: metka.korint@gmail.com 26. ob CARDIO JOURNAL CLUB: VENSKI TROMBEMBOLIZMI IN HEPARIN kraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica Slovenije, Klub Domus Medica vsebina: strokovno srečanje je namenjeno zdravnikom, medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom, študentom obeh strok št. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 1 organizator: KO za kardiologijo, UKC Ljubljana v sodelovanju z Društvom mladih kardiologov Slovenije, asist. Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. Gregor Poglajen, dr. med. prijave, informacije: prijave: E: cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub, informacije: Blaž Mrevlje, T: , Gregor Poglajen, T: ob 8.30 PREKINITEV NOSEČNOSTI Z ZDRAVILI podroben program na spletni strani zbornice kraj: LJUBLJANA, predavalnica Ginekološke klinike, UKC Ljubljana vsebina: strokovno srečanje je namenjeno specialistom in specializantom ginekologije in porodništva št. udeležencev: 80 kotizacija: še ni določena k. točke: *** organizator: Ginekološka klinika Sodelujoči center SZO za raziskovanje in izobraževanje na področju reproduktivnega zdravja, UKC Ljubljana, Evropsko združenje za kontracepcijo in reproduktivno zdravje (ESC), Združenje za perinatalno medicino, SZD, doc. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med., Andreja Štolfa Gruntar, dr. med. prijave, informacije: prijave: Martina Pečlin, E: martina.peclin@obgyn.mf.uni-lj.si, informacije: Martina Pečlin, E: martina.peclin@obgyn.mf.uni-lj.si, Nataša Tul Mandić, E: natasa.tul@guest.arnes.si MEDNARODNI KONGRES OB 25. OBLETNICI TEČAJEV RAZVOJNO-NEVROLOŠKE OBRAVNAVE V SLOVENIJI kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta št. udeležencev: 300 kotizacija: na spletni strani k. točke: *** vsebina: teme razvojno-nevrološke obravnave organizator: Akademija za razvojno medicino prijave, informacije: Milivoj Veličković Perat, E: mvelic4@guest.arnes.si ob KORAK NAPREJ V EHOKARDIOGRAFIJI podroben program na spletni strani zbornice kraj: ŠMARJEŠKE TOPLICE št. udeležencev: 60 kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postopku vsebina: strokovno srečanje organizator: Združenje kardiologov Slovenije, Kardiološka akademija, Delovna skupina za ehokardiografijo, Slovenska šola ehokardiografije prijave, informacije: najkasneje do 20. januarja 2012, Združenje kardiologov Slovenije, ga. Saša Radelj, Štukljeva c. 48, 1000 Ljubljana, T: , F: , E: sasa.radelj@kclj.si. Revija ISIS - Januar

98 Strokovna srečanja januar ob TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA kraj: še ni podatka št. udeležencev: 24 kotizacija: 490 EUR k. točke: *** vsebina: tečaj je namenjen vsem zdravnikom organizator: Slovensko združenje za urgentno medicino, prim. mag. Dušan Vlahović, dr. med. prijave, informacije: prijave: W: E: informacije: Monika Grünfeld, T: ob 9.00 PLAN ZA DOBER IMUNSKI SISTEM NEPROFITNIH ORGANIZACIJ kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Rantova soba, Dunajska cesta 162 vsebina: Na delavnici se boste naučili vseh potrebnih korakov za pripravo kakovostnega plana, še posebej pa vas bomo opozorili na posebnosti planiranja v neprofitnih organizacijah. Več o vsebini in prijavi na W: Seminar je namenjen strokovnim in poslovnim direktorjem, sedanjim in bodočim nadzornikom, vodjem kakovosti, pomočnikom direktorjev, analitikom, pripravljalcem poročil, računovodjem, vsem, ki želijo dobiti»recepte«za vzpostavitev učinkovitega sistema nadzora oz. upravljanja (za zdravstvene domove, bolnišnice, domove za starejše in ostale zavode). št. udeležencev: kotizacija: 248 EUR + DDV k. točke: *** organizator: CRMT Inštitut, CRMT, d. o. o., Dragica Erčulj prijave, informacije: prijave: E: info@crmt.com, informacije: Nives Nadoh, E: nives.nadoh@crmt.com, T: (0) , T: (0) februar ob KAKO IZBOLJŠATI OBRAVNAVO BOLNIKOV Z OBOLENJI PREBAVIL? kraj: MARIBOR, UKC, 16. nadstropje kirurške stolpnice predavalnica prim. dr. Zmaga Slokana, Ljubljanska ulica 5 vsebina: strokovno srečanje je namenjeno specialistom in specializantom družinske medicine, kirurgije, interne medicine, otorinolaringologije in pulmologije št. udeležencev: do 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** organizator: UKC Maribor, Klinika za interno medicino, Oddelek za gastroenterologijo in endokrinologijo, prof. dr. Pavel Skok, dr. med. prijave, informacije: prijave: prijavnico iz revije Isis pošljite na: E: kongresi@ukc-mb.si ali F: , informacije: Slavica Keršič, posl. sek., Tina Muzlovič, univ. dipl. zgod., T: , F: ob SLOVENSKI TEČAJ UKREPOV ZDRAVSTVA OB IZREDNIH DOGODKIH (MRMI) kraj: PORTOROŽ, Lifeclass hoteli št. udeležencev: 56 kotizacija: 120 EUR k. točke: *** vsebina: tečaj reorganizacije prehospitalne in hospitalne dejavnosti ob izrednih dogodkih je na splošno namenjen vsem, ki se ukvarjajo z nujnim zdravljenjem (medicinsko in negovalno osebje, prehospitalne in hospitalne ekipe, zlasti pa vodje omenjenih ekip) organizator: Društvo travmatologov Slovenije SZD, prof. dr. Radko Komadina, dr. med., svetnik, tajnik DTS, Simon Herman 3. ob 8.00 NOVOSTI NA PODROČJU CELIAKIJE prijave, informacije: prijave: Simon Herman, KO za travmatologijo, Zaloška cesta 7, 1525 Ljubljana, E: Simon.Herman@kclj.si, informacije: Simon Herman, T: , F: , E: Simon.Herman@kclj.si kraj: VELENJE, Hotel Paka št. udeležencev: kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postopku vsebina: Srečanje je namenjeno zdravnikom splošne in družinske medicine, zdravnikom specialistom, medicinskim sestram, dietetikom. Obravnavane teme: Nove smernice espghan za diagnostiko celiakije pri otrocih (asist. dr. Jernej Dolinšek, dr. med.), Kožne spremembe pri bolnikih s celiakijo (Olga Točkova, dr. med., spec. dermatovenerologije), Celiakija in osteoporoza (Dejan Urlep, dr. med., spec. int. med.), Celiakija v odrasli dobi: diagnostika, diferencialna diagnoza, pomen diete in pozni zapleti (Jasna Volfand, dr. med., spec. internist) organizator: Slovensko društvo za celiakijo, Podružnica Celje, Janja Košuta Špegel prijave, informacije: prijave: E: celje@drustvo-celiakija.si, informacije: Janja Košuta Špegel, Nataša Forstner Holešek, T: , ob CARDIO JOURNAL CLUB: PERKUTANO ZDRAVLJENJE MITRALNE REGURGITACIJE kraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica Slovenije, Klub Domus Medica vsebina: strokovno srečanje je namenjeno zdravnikom, medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom, študentom obeh strok št. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 1 organizator: KO za kardiologijo, UKC Ljubljana v sodelovanju z Društvom mladih kardiologov Slovenije, asist. Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. Gregor Poglajen, dr. med. prijave, informacije: prijave: E: cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub, informacije: Blaž Mrevlje, T: , Gregor Poglajen, T: Revija ISIS - Januar 2012

99 Strokovna srečanja februar ob UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE IN POUČEVANJE O PROFESIONALIZMU V DRUŽINSKI MEDICINI podroben program na spletni strani zbornice kraj: STRUNJAN, Zdravilišče Strunjan št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 11 vsebina: Učne delavnice so namenjene sedanjim in bodočim mentorjem študentov in specializantov s področja družinske medicine. Namen delavnic je udeležencem pomagati razumeti pomen profesionalnega odnosa zdravnika do bolnikov, sodelavcev in nasploh vseh ljudi in institucij v okolju, v katerem zdravnik dela in živi organizator: Katedra za družinsko medicino Univerze v Ljubljani, Katedra za družinsko medicino Univerze v Mariboru, Združenje zdravnikov družinske medicine SZD, prim. prof. dr. Janko Kersnik, prim. doc. dr. Mateja Bulc, asist. mag. Andrej Kravos, doc. dr. Marija Petek Šter, prim. asist. dr. Davorina Petek prijave, informacije: Ana Artnak, Medicinska fakulteta, Katedra za družinsko medicino, Poljanski nasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana, T: , F: , E: kdrmed@mf.uni-lj.si 16. ob 8.30 GENETIKA V GINEKOLOGIJI IN PORODNIŠTVU podroben program na spletni strani zbornice kraj: LJUBLJANA, Ginekološka klinika št. udeležencev: ni omejeno vsebina: strokovno srečanje je namenjeno specializantom in specialistom ginekologije in porodništva kotizacija: 100 EUR specializanti, 150 EUR specialisti, za študente in sekundarije kotizacije ni organizator: Inštitut za genomske raziskave in edukacijo (IGRE), Združenje za medicinsko genetiko SZD, prof. dr. Borut Peterlin, dr. med., svetnik prijave, informacije: informacije: Luca Lovrečić, E: lucalovrecic@gmail.com k. točke: *** 17. ob 8.30 OBLIKOVANJE PROFESIONALNEGA TERAPEVTSKEGA ODNOSA PRI DELU Z ZASVOJENIMI PACIENTI MORALIZIRANJE, KAZNOVANJE, POTUHA? podroben program na spletni strani zbornice kraj: LJUBLJANA, Psihiatrična klinika Ljubljana, Enota za zdravljenje odvisnih od alkohola PKL, Poljanski nasip 58, 2. nadstropje vsebina: učna delavnica je namenjena vsem zdravnikom 17. ob 9.00 XVIII. CEDENS kraj: CELJE, Narodni dom Celje, Trg celjskih knezov 9 vsebina: podiplomski seminar za zobozdravstvene delavce št. udeležencev: 60 organizator: Psihiatrična klinika Ljubljana, Maja Rus Makovec kotizacija: 50 (DDV vključen), za specializante kotizacije ni k. točke: v postopku prijave, informacije: prijave: E: silva.potrato@psih-klinika.si, informacije: E: irena.jurican@psih-klinika.si, E: natasa.pirc@psih-klinika.si, T: , F: št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 150 EUR, kotizacije ni za upokojene zdravnike in študente organizator: Društvo zobozdravstvenih delavcev Celje, Nikola Potočnik, dr. dent. med ob TEČAJ METODE CYRIAX ZA ZDRAVNIKE kraj: TREBNJE, ZD Trebnje, Goliev trg 3 št. udeležencev: 30 vsebina: učna delavnica je namenjena zdravnikom splošne in družinske medicine, fiziatrom, ortopedom, travmatologom (prenesena bolečina: uvod, diagnoza, lezije mehkih tkiv lokomotornega sistema, rama: anamneza, klinična preiskava, artritis, tendinitis, burzitis, infiltracije injekcije, koleno: anamneza, klinična preiskava, artikularne in ligamentarne lezije, infiltracije injekcije, kolk: anamneza, klinična preiskava, artikularne in muskularne lezije, burzitisi, infiltracije injekcije) k. točke: *** prijave, informacije: Nikola Potočnik, Dobriša vas 2 B, 3301 Petrovče, T: , E: nikola.potocnik@siol.net, kotizacija: 300 EUR (Vsak udeleženec prejme zbornik predavanj v angleškem jeziku, ocenjevalne pole za periferne sklepe in celotno hrbtenico v slovenskem jeziku. Prigrizki, osvežilna pijača med odmori, kosila so všteti v ceno kotizacije.) organizator: ZD Trebnje, Elizabeta Žlajpah, dr. med., specialistka splošne medicine k. točke: *** prijave, informacije: prijave: ZD Trebnje, Goliev trg 3, 8210 Trebnje, informacije: Elizabeta Žlajpah, , Jožica Zupančič, ob SHIZOIDNA IN SHIZOTIPSKA MOTNJA podroben program na spletni strani zbornice kraj: LJUBLJANA, Psihiatrična klinika Ljubljana, predavalnica EIPT, Studenec 48 vsebina: klinična, diagnostična in terapevtska obravnava shizoidne in shizotipske motnje, predavanja, klinični primer, razprava so namenjeni psihiatrom, zdravnikom družinske medicine in drugim zdravnikom, kliničnim psihologom ter specializantom ter mladim raziskovalcem na teh področjih št. udeležencev: 80 kotizacija: 60 EUR k. točke: *** organizator: Psihiatrična klinika Ljubljana, Enota za psihoterapijo Center za mentalno zdravje, doc. dr. Borut Škodlar, dr. med. prijave, informacije: prijave: E: silva.potrato@psih-klinika.si, informacije: T: , E: borut.skodlar@psih-klinika.si Revija ISIS - Januar

100 Strokovna srečanja februar ob CARDIO JOURNAL CLUB: OBRAVNAVA SUPRAVENTRIKULARNE TAHIKARDIJE kraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica Slovenije, Klub Domus Medica vsebina: strokovno srečanje je namenjeno zdravnikom, medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom, študentom obeh strok št. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 1 organizator: KO za kardiologijo, UKC Ljubljana v sodelovanju z Društvom mladih kardiologov Slovenije, asist. Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. Gregor Poglajen, dr. med. prijave, informacije: prijave: E: cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub, informacije: Blaž Mrevlje, T: , Gregor Poglajen, T: ob 9.00 KOMUNIKACIJA IN RAZUMEVANJE DRUGAČNOSTI (seminar) podroben program na spletni strani zbornice: W: kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta 162 št. udeležencev: omejeno vsebina: Seminar je namenjen zdravnikom in zobozdravnikom, ki želijo osvojiti veščine komuniciranja, ter v nadaljevanju v obliki dveh delavnic nudi tudi trening tehnik in samih načinov komuniciranja. kotizacija: Predavanje: 120 EUR (DDV je vključen). Kotizacijo nakazati na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI , sklic: 001 (predavanje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbranega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj. organizator: Zdravniška zbornica Slovenije k. točke: 5,5 prijave, informacije: prijave: E: mic@zzs-mcs.si, informacije: Mojca Vrečar, T: , E: mic@zzs-mcs.si 24. ob 9.00 VERBALNA IN NEVERBALNA KOMUNIKACIJA (delavnica 1)* podroben program na spletni strani W: kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta 162 št. udeležencev: omejeno vsebina: Udeleženci delavnice bodo vadili osnove komunikacije: jasno izražanje in tehnike aktivnega poslušanja ter razumevanja sporočil. (* Pogoj za udeležbo na delavnicah je predhodna udeležba na seminarju Komunikacija in razumevanje drugačnosti. Pogoj za udeležbo na delavnici 2 je udeležba na delavnici 1.) kotizacija: Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen), člani ZZS imajo 50 % popust. Kotizacijo nakazati na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI , sklic: 001 (predavanje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbranega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj. organizator: Zdravniška zbornica Slovenije k. točke: 6 prijave, informacije: prijave: E: mic@zzs-mcs.si, informacije: Mojca Vrečar, T: , E: mic@zzs-mcs.si 25. ob 9.00 UČINKOVITO REŠEVANJE KONFLIKTOV (delavnica 2)* podroben program na spletni strani W: kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta 162 št. udeležencev: omejeno vsebina: Udeleženci delavnice se bodo naučili in vadili, kako uspešno razreševati konfliktne situacije. (* Pogoj za udeležbo na delavnicah je predhodna udeležba na seminarju Komunikacija in razumevanje drugačnosti. Pogoj za udeležbo na delavnici 2 je udeležba na delavnici 1.) kotizacija: Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen), člani ZZS imajo 50 % popust. Kotizacijo nakazati na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI , sklic: 001 (predavanje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbranega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj. organizator: Zdravniška zbornica Slovenije k. točke: 6 prijave, informacije: prijave: E: mic@zzs-mcs.si, informacije: Mojca Vrečar, T: , E: mic@zzs-mcs.si 29. ob 9.00 VERBALNA IN NEVERBALNA KOMUNIKACIJA (delavnica 1)* podroben program na spletni strani W: kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta 162 št. udeležencev: omejeno vsebina: Udeleženci delavnice bodo vadili osnove komunikacije: jasno izražanje in tehnike aktivnega poslušanja ter razumevanja sporočil. (* Pogoj za udeležbo na delavnicah je predhodna udeležba na seminarju Komunikacija in razumevanje drugačnosti. Pogoj za udeležbo na delavnici 2 je udeležba na delavnici 1.) kotizacija: Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen), člani ZZS imajo 50 % popust. Kotizacijo nakazati na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI , sklic: 001 (predavanje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbranega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj. organizator: Zdravniška zbornica Slovenije k. točke: 6 prijave, informacije: prijave: E: mic@zzs-mcs.si, informacije: Mojca Vrečar, T: , E: mic@zzs-mcs.si 100 Revija ISIS - Januar 2012

101 Strokovna srečanja marec ob 8.00 OBNOVITVENI TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA kraj: še ni podatka št. udeležencev: 24 kotizacija: 190 EUR k. točke: *** vsebina: tečaj je namenjen vsem zdravnikom organizator: Slovensko združenje za urgentno medicino, prim. mag. Dušan Vlahović, dr. med. prijave, informacije: prijave: W: E: informacije: Monika Grünfeld, T: ob 9.00 UČINKOVITO REŠEVANJE KONFLIKTOV (delavnica 2)* podroben program na spletni strani W: kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta 162 št. udeležencev: omejeno vsebina: Udeleženci delavnice se bodo naučili in vadili, kako uspešno razreševati konfliktne situacije. (* Pogoj za udeležbo na delavnicah je predhodna udeležba na seminarju Komunikacija in razumevanje drugačnosti. Pogoj za udeležbo na delavnici 2 je udeležba na delavnici 1.) kotizacija: Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen), člani ZZS imajo 50 % popust. Kotizacijo nakazati na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI , sklic: 001 (predavanje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbranega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj. organizator: Zdravniška zbornica Slovenije k. točke: 6 prijave, informacije: prijave: E: mic@zzs-mcs.si, informacije: Mojca Vrečar, T: , E: mic@zzs-mcs.si ob UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE IN POUČEVANJE O PROFESIONALIZMU V DRUŽINSKI MEDICINI podroben program na spletni strani zbornice kraj: MORAVSKE TOPLICE št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 11 vsebina: Učne delavnice so namenjene sedanjim in bodočim mentorjem študentov in specializantov s področja družinske medicine. Namen delavnic je udeležencem pomagati razumeti pomen profesionalnega odnosa zdravnika do bolnikov, sodelavcev in nasploh vseh ljudi in institucij v okolju, v katerem zdravnik dela in živi organizator: Katedra za družinsko medicino Univerze v Ljubljani, Katedra za družinsko medicino Univerze v Mariboru, Združenje zdravnikov družinske medicine SZD, prim. prof. dr. Janko Kersnik, prim. doc. dr. Mateja Bulc, asist. mag. Andrej Kravos, doc. dr. Marija Petek Šter, prim. asist. dr. Davorina Petek prijave, informacije: Ana Artnak, Medicinska fakulteta, Katedra za družinsko medicino, Poljanski nasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana, T: , F: , E: kdrmed@mf.uni-lj.si ob 9.00 ŠOLA KIRURŠKIH TEHNIK OPERATIVNO ZDRAVLJENJE ZLOMOV PROKSIMALNEGA IN DISTALNEGA DELA HUMERUSA PRI STAROSTNIKU kraj: PORTOROŽ, Kongresni center hotelov LifeClass, Hotel Slovenija št. udeležencev: 30 za kadavrski tečaj, za udeležence teoretičnih predavanj ni omejitve vsebina: učna delavnica je namenjena specializantom in specialistom splošne kirurgije, ortopedske kirurgije in travmatologije (tečaj bo imel tri sklope: teoretična uvodna predavanja, vaje udeležencev s plastičnimi kostmi in demo implantati (v hotelu), kadavrsko preparacijo in implantacijo implantatov, trije tečajniki na en preparat (na patologiji v izolski bolnišnici) ob TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA kotizacija: 400 EUR + DDV (kadavrski tečaj), ostali 50 EUR + DDV organizator: Splošna in učna bolnišnica Celje, Medicinska fakulteta UL, Društvo travmatologov Slovenije SZD, prof. dr. Radko Komadina, dr. med., svetnik k. točke: *** prijave, informacije: prijave: E: sbcrdi@guest.arnes.si, informacije: prof. dr. Radko Komadina, dr. med., svetnik, T: , F: , E: sbcrdi@guest.arnes.si kraj: še ni podatka št. udeležencev: 24 kotizacija: 490 EUR k. točke: *** vsebina: tečaj je namenjen vsem zdravnikom organizator: Slovensko združenje za urgentno medicino, prim. mag. Dušan Vlahović, dr. med. prijave, informacije: prijave: W: E: info@szum.si, informacije: Monika Grünfeld, T: ob CARDIO JOURNAL CLUB: IZZIVI IN NOVOSTI ZDRAVLJENJA Z ANTAGONISTI ALDOSTERONA PRI BOLNIKIH S SRČNIM POPUŠČANJEM kraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica Slovenije, Klub Domus Medica vsebina: strokovno srečanje je namenjeno zdravnikom, medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom, študentom obeh strok št. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 1 organizator: KO za kardiologijo, UKC Ljubljana v sodelovanju z Društvom mladih kardiologov Slovenije, asist. Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. Gregor Poglajen, dr. med. prijave, informacije: prijave: E: cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub, informacije: Blaž Mrevlje, T: , Gregor Poglajen, T: Revija ISIS - Januar

102 Strokovna srečanja marec ob 9.00 BOLEZNI LEDVIC IN ARTERIJSKA HIPERTENZIJA kraj: LJUBLJANA, Univerzitetni klinični center, predavalnica 1 vsebina: podiplomska nefrološka šola je namenjena zdravnikom v osnovnem zdravstvu, specializantom interne medicine in nefrologije št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 100 EUR k. točke: *** organizator: SZD, Slovensko nefrološko društvo, prof. dr. Damjan Kovač, dr. med. prijave, informacije: prijave: KO za nefrologijo, UKC Ljubljana, Zaloška 7, 1000 Ljubljana, informacije: prof. dr. Damjan Kovač, dr. med., doc. dr. Jelka Lindič, dr. med., doc. dr. Jernej Pajek, dr. med., prof. dr. Marko Malovrh, dr. med., T: , E: damjan.kovac@guest.arnes.si ob MEDNARODNO SREČANJE ZA KATARAKTO IN REFRAKTIVNO KIRURGIJO kraj: LJUBLJANA, Hotel Lev št. udeležencev: omejeno vsebina: seminar je namenjen oftalmologom kotizacija: 250 EUR, specializanti 70 EUR (plačilo v januarju 50 EUR), specialisti 250 EUR (plačilo v januarju 200 EUR) organizator: Društvo za razvoj minimalno invazivne kirurgije, Kristina Mikek k. točke: *** prijave, informacije: prijave: Morela okulisti, Tehnološki park 21, 1000 Ljubljana, informacije: Kristina Mikek, Suzana Pavlič, T: , , F: , E: kmikek@morelaokulisti.si 10. ob 9.00 NUJNA MEDICINSKA STANJA V ZOBOZDRAVSTVENI AMBULANTI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta 162 vsebina: seminar je namenjen doktorjem dentalne medicine za seznanitev z nujnimi medicinskimi stanji in primernimi ukrepi, če do njih pride št. udeležencev: omejeno kotizacija: bo objavljena naknadno k. točke: v postopku organizator: Zdravniška zbornica Slovenije, Diana Terlević Dabić ob 8.00 EVROPSKI TRAVMA TEČAJ TIMSKI PRISTOP prijave, informacije: prijave: E: mic@zzs-mcs.si, informacije: Mojca Vrečar, T: , E: mic@zzs-mcs.si kraj: še ni podatka št. udeležencev: 24 kotizacija: 750 EUR k. točke: *** vsebina: tečaj je namenjen vsem zdravnikom organizator: Slovensko združenje za urgentno medicino, prim. mag. Dušan Vlahović, dr. med. 16. ob 9.00 DELAVNICA O TORAKALNI PUNKCIJI IN DRENAŽI kraj: LJUBLJANA, UKC, predavalnica IV, I. nadstropje vsebina: učna delavnica je namenjena kirurgom, splošnim zdravnikom, anestezistom, pulmologom, reševalcem, medicinskim sestram prijave, informacije: prijave: W: E: info@szum.si, informacije: Monika Grünfeld, T: št. udeležencev: 30 kotizacija: 100 EUR k. točke: *** organizator: UKC Ljubljana, Klinični oddelek za torakalno kirurgijo, UKC Ljubljana, v sodelovanju s SZD, prof. dr. Miha Sok, dr. med. prijave, informacije: UKC Ljubljana, KO za torakalno kirurgijo, Zaloška 7, Ljubljana, Ksenija Potočnik, T: , F: , E: ksenija.potocnik@kclj.si 22. ob CARDIO JOURNAL CLUB: INFILTRATIVNE BOLEZNI SRČNE MIŠICE - KRKA kraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica Slovenije, Klub Domus Medica vsebina: strokovno srečanje je namenjeno zdravnikom, medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom, študentom obeh strok št. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 1 organizator: KO za kardiologijo, UKC Ljubljana v sodelovanju z Društvom mladih kardiologov Slovenije, asist. Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. Gregor Poglajen, dr. med. 23. ob 9.00 DELAVNICA: PERKUTANA TRAHEOTOMIJA kraj: LJUBLJANA, UKC, predavalnica IV, I. nadstropje vsebina: učna delavnica je namenjena intenzivistom, anesteziologom, kirurgom, pulmologom, internistom, otorinolaringologom, medicinskim sestram prijave, informacije: prijave: E: cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub, informacije: Blaž Mrevlje, T: , Gregor Poglajen, T: št. udeležencev: 30 kotizacija: 100 EUR k. točke: *** organizator: Klinični oddelek za torakalno kirurgijo, v sodelovanju s KO za anestezijo in intenzivno terapijo, Nevrološko kliniko, UKCL in SZD, prof. dr. Miha Sok, dr. med. prijave, informacije: UKC Ljubljana, KO za torakalno kirurgijo, Zaloška 7, Ljubljana, Ksenija Potočnik, T: , F: , E: ksenija.potocnik@kclj.si 102 Revija ISIS - Januar 2012

103 Strokovna srečanja marec ob DNEVI REHABILITACIJSKE MEDICINE: POMEN ZAZNAVNIH IN PREPOZNAVNIH SPOSOBNOSTI V REHABILITACIJSKI MEDICINI podroben program na spletni strani zbornice kraj: LJUBLJANA, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije (URI Soča), Linhartova 51, predavalnica v 4. nadstropju vsebina: srečanje je namenjeno zdravnikom specialistom in specializantom družinske medicine, fizikalne in rehabilitacijske medicine, ortopedije, travmatologije, nevrologije in drugim zdravstvenim delavcem ter ostalim strokovnjakom s tega področja št. udeležencev: ni omejeno organizator: URI Soča v sodelovanju s Katedro za fizikalno in rehabilitacijsko medicino MF v Ljubljani, asist. dr. Nika Goljar, dr. med., prof. dr. Helena Burger, dr. med. kotizacija: 200 EUR (za oba dneva), 100 EUR (za en dan), 100 EUR (za specializante in sekundarije) k. točke: *** prijave, informacije: prijave: Ela Loparič, tajništvo strokovne direktorice, URI Soča, Linhartova 51, 1000 Ljubljana, E: ela.loparic@ir-rs.si, informacije: asist. dr. Nika Goljar, dr. med., prof. dr. Helena Burger, dr. med., T: , , F: ob ŠOLA ZA PALIATIVNO OSKRBO: ABC PALIATIVNE OSKRBE PRI BOLNIKU Z RAKOM podroben program na spletni strani zbornice kraj: MARIBOR, UKC, 16. nadstropje kirurške stolpnice, predavalnica prim. dr. Zmaga Slokana vsebina: simpozij z učnimi delavnicami je namenjen vsem, ki se ukvarjajo s paliativno oskrbo, zdravnikom, medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom, socialnim delavcem št. udeležencev: do 100 kotizacija: 70 EUR z vključenim DDV, kotizacije ni za specializante in študente medicine organizator: UKC Maribor v sodelovanju s timom paliativne oskrbe OI Ljubljana, doc. dr. Darja Arko, dr. med. k. točke: v postopku prijave, informacije: prijave: E: kongresi@ukc-mb.si ali prijavnica iz revije Isis, informacije: Slavica Keršič, posl. sek, T: , F: SLOVENSKI PULMOLOŠKI KONGRES 2012 DELAVNICA: ULTRAZVOK PRSNEGA KOŠA podroben program na spletni strani zbornice kraj: GOLNIK, Bolnišnica Golnik Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo vsebina: strokovno srečanje (10 15 minut teoretičnega predavanja in 45 minut praktičnih prikazov) št. udeležencev: 16 organizator: Klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik kotizacija: 50 EUR k. točke: *** prijave, informacije: prijave: Irena Dolhar, Klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, 4204 Golnik, E: irena.dolhar@klinika-golnik.si 30. ob 9.00 PLAN ZA DOBER IMUNSKI SISTEM NEPROFITNIH ORGANIZACIJ kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Rantova soba, Dunajska cesta 162 vsebina: Na delavnici se boste naučili vseh potrebnih korakov za pripravo kakovostnega plana, še posebej pa vas bomo opozorili na posebnosti planiranja v neprofitnih organizacijah. Več o vsebini in prijavi na W: Seminar je namenjen strokovnim in poslovnim direktorjem, sedanjim in bodočim nadzornikom, vodjem kakovosti, pomočnikom direktorjev, analitikom, pripravljalcem poročil, računovodjem, vsem, ki želijo dobiti»recepte«za vzpostavitev učinkovitega sistema nadzora oz. upravljanja (za zdravstvene domove, bolnišnice, domove za starejše in ostale zavode) ob 8.30 AKUTNA MOŽGANSKA KAP VII kraj: LJUBLJANA št. udeležencev: do 350 in po predhodni prijavi vsebina: tradicionalno strokovno srečanje z mednarodno udeležbo je namenjeno zdravnikom družinske in splošne medicine, nevrologom, internistom, kardiologom, radiologom, fiziatrom, intenzivistom, farmacevtom in vsem, ki želijo izpopolniti svoje znanje s področja obravnave bolnikov z akutno možgansko kapjo št. udeležencev: kotizacija: 248 EUR + DDV k. točke: *** organizator: CRMT Inštitut, CRMT, d. o. o., Dragica Erčulj organizator: Sekcija za možganskožilne bolezni pri Slovenskem zdravniškem društvu in Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni ob strokovnem sodelovanju zdravnikov UKC Ljubljana, UKC Maribor in drugih slovenskih in tujih strokovnjakov s področja možganskožilnih bolezni, prim. doc. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica prijave, informacije: prijave: E: info@crmt.com, informacije: Nives Nadoh, E: nives.nadoh@crmt.com, T: (0) , T: (0) kotizacija: še ni določena k. točke: *** prijave, informacije: prijave: Društvo MŽB, Mala ulica 8, 1000 Ljubljana, informacije: Andreja Merčun, E: andreja@mozganska-kap.info, T: , F: Revija ISIS - Januar

104 Strokovna srečanja marec ob 8.00 DELAVNICA KIRURŠKIH TEHNIK»UČVRSTITEV INTRAMEDULARNIH ZLOMOV«podroben program na spletni strani zbornice kraj: MARIBOR, UKC, Ljubljanska ulica 5, 16. nadstropje kirurške stolpnice, predavalnica prim. dr. Zmaga Slokana vsebina: strokovno srečanje z učno delavnico je namenjeno specialistom in specializantom kirurgije, travmatologije in ortopedije št. udeležencev: do 18 kotizacija: 150 EUR z vključenim DDV k. točke: *** organizator: UKC Maribor, Klinika za kirurgijo,oddelek za travmatologijo, Medicinska fakulteta v Mariboru, Medicinska fakulteta v Ljubljani, Katedra za kirurgijo, Podiplomska šola kirurških tehnik, Društvo travmatologov Slovenije, prof. dr. Andrej Čretnik, dr. med. prijave, informacije: prijave: E: kongresi@ukc-mb.si, informacije: Slavica Keršič, posl. sek., Tina Muzlovič, univ. dipl. zgod., T: , F: DelovnA mesta Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani Zaloška 4, 1000 Ljubljana Iščemo kandidata za mesto zdravnika specializanta klinične mikrobiologije (m/ž). Izbrani kandidat se bo takoj vključil v raziskovalno in pedagoško delo s področja klinične imunologije in začel specializirati klinično mikrobiologijo. Od kandidata pričakujemo vpis na podiplomski doktorski študij Biomedicina, interes za raziskovalno, pedagoško in strokovno delo s področja klinične imunologije ter predanost timskemu delu. Kontakt: E: alojz.ihan@mf.uni-lj.si Zavod Medicinski center Gorjanc razpisuje prosto delovno mesto doktorja dentalne medicine (m/ž) Pogoji: končana medicinska fakulteta, odsek za stomatologijo, opravljen strokovni izpit, veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije, aktivno znanje slovenskega jezika. Delovno razmerje bo sklenjeno za poln delovni čas za večletno obdobje, po začetnem poskusnem delovnem obdobju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Zavod Medicinski center Gorjanc, Trg 32, 2391 Prevalje, ali na E: info@gorjanc.si Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije»Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je javni zavod, ki zagotavlja zavarovancem v državi uveljavljanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z usposobljenimi in motiviranimi zaposlenimi, s sodobno tehnologijo in organiziranostjo želimo zavarovancem, partnerjem in drugim strankam nuditi odlične storitve.«k sodelovanju vabimo komunikativne in dinamične sodelavce, ki želijo nadaljevati svojo poklicno kariero v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije: zdravnice/zdravnike (lokacija delovnega mesta je v Ljubljani, Direkcija) za: odločanje o pravicah zavarovancem v skladu z zakonom in pravili, podajanje izvedenskih mnenj, sodelovanje pri oblikovanju strokovnih smernic za odločanje o pravicah. Poleg splošnih zahtev, določenih z zakonom, pričakujemo, da prijavljeni kandidati izpolnjujejo naslednje pogoje za zasedbo delovnega mesta: doktor medicine, specialist splošne medicine ali druge specializacije, veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije najmanj 48 mesecev delovnih izkušenj, strokovni izpit iz splošnega upravnega postopka (kandidati, ki ob razpisu tega izpita ne bi imeli opravljenega, ga bodo dolžni opraviti najkasneje v roku šestih mesecev od dneva zaposlitve), poznavanje dela z osebnim računalnikom (urejanje besedil in preglednic) in e-pošte ter znanje svetovnega jezika. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Od novih sodelavcev pričakujemo sposobnosti komuniciranja in reševanja problemov, sposobnosti organiziranja in analitičnega razmišljanja, sposobnost timskega dela, sposobnost hitre presoje in sodelovanja, predvsem pa profesionalnost in samoiniciativnost ter pripravljenost za pridobivanje specifičnih znanj s področja zdravstvenega zavarovanja. Novim sodelavcem nudimo dinamično delo v urejenem okolju ter možnost strokovnega izpopolnjevanja in razvoja. Kandidati bodo izbrani na podlagi izbirnega postopka, ki lahko vključuje tudi testiranje. Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonsko določenem roku. Za dodatne informacije se lahko obrnete na nas na T: Svoje pisne prijave, z življenjepisom in predstavitvijo dosedanjega dela, pošljite do na naslov: ZZZS, Direkcija, Miklošičeva 24, 1507 Ljubljana, oz. E: zaposlitev@zzzs.si Medicinski center Krka, d. o. o. zaposli specialista družinske ali splošne medicine in medicine dela, prometa in športa (m/ž) Delovno razmerje bo sklenjeno za poln delovni čas. Prijave sprejemamo na naslov: Medicinski center Krka, d. o. o., Šmarješka cesta 4, 8000 Novo mesto, ali na T: Revija ISIS - Januar 2012

105 Strokovna srečanja Uredništvu revije Isis Dunajska c. 162 p.p Ljubljana faks: V reviji Isis želimo objaviti priloženo obvestilo o strokovni prireditvi. Prvo obvestilo želimo objaviti v številki Izide. Ustrezni program strokovnega srečanja naj bo objavljen na spletni strani zbornice. Datum prireditve Začetek, ura Kraj Prostor, kjer bo prireditev Naslov strokovnega srečanja Število poslušalcev (če je določeno) (neomejeno) Vsebina in vrsta strokovne prireditve (podiplomski seminar, posvet, učna delavnica...) Komu je namenjena (vsem zdravnikom, zdravnikom v osnovnem zdravstvu, kirurgom, internistom...) Organizator (medicinska fakulteta, klinika, sekcija Slovenskega zdravniškega društva...) Predstavnik ali strokovni vodja Naslov za pošiljanje prijav Informacije, kontaktne osebe Njihove tel. številke in št. faksa Višina kotizacije Brezplačna kotizacija da ne za upokojene zdravnike in študente Revija ISIS - Januar

106 Zdravniki v prostem času 42. koncert zdravnikov glasbeni profesionalizem Martina Turk Tradicija ustvarja kulturo. Tokratni koncert zdravnikov ob Memorialnem sestanku profesorja Janeza Plečnika, ki se je odvil 2. decembra 2011 v Veliki dvorani Slovenske filharmonije, je bil že 42. zapovrstjo. Odlikoval se je po stilni raznolikosti programa, enakomernosti instrumentalno-pevske zasedbe ter tehnični in interpretacijski dovršenosti izvajalcev. Z vseh vidikov uravnotežen spored je oblikovala akademska glasbenica, doktorica znanosti in specializantka klinične mikrobiologije Polona Maver. Oblikovanje sporeda koncertov je skupaj z Andražem Cerarjem prevzela leta 2006 od pediatra in pianista prof. dr. Pavleta Kornhauserja. Seznanitev s številnimi glasbeniki v medicinskih krogih in njihovo željo po glasbenem izražanju je Polono Maver navdihnila k ustanovitvi vzporednega dogodka, Koncerta študentov Medicinske fakultete. Slednji prav tako postaja tradicionalen, zadnja tri leta je potekal v soorganizaciji Andreja Babnika, absolventa Medicinske fakultete, ki je letos prvič pristopil še k organizaciji koncerta zdravnikov. Dolgoletna voditeljica koncerta, prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, se tokrat koncerta ni mogla udeležiti zaradi sočasne podelitve velike plakete občine Kranj, ki jo je prejela za zasluge na področju slovenske zgodovine medicine. Vodenje koncerta je več kot spretno prevzela sprva profesorica angleščine in francoščine in napovedovalka na Radiu Slovenija, sedaj pa specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine mag. Alenka Höfferle Felc. Otvoritveno skladbo večera Magno cum gaudio (Z velikim veseljem) je za trobilni kvintet napisal David Bele, absolvent Medicinske fakultete in hornist. Ob njem so nastopili Matija Švagan, Boštjan Berkopec in Miha Salobir na trobentah ter Aljoša Frelih na pozavni. Skladba je bila napisana kot uvod v koncert zdravnikov z namenom ponazoriti pozitivna čustva, ko se kolegi zdravniki po dolgem času ponovno srečajo. Doživela je uspešno prvo izvedbo. Uvodnemu napevu fanfar je sledil nagovor dekana Medicinske fakultete v Ljubljani prof. dr. Dušana Šuputa in predstojnice Inštituta za patologijo prof. dr. Nine Gale. S spodbudnimi besedami sta podelila diplomo profesorja Janeza Plečnika za izjemne študijske dosežke pri predmetih anatomija, histologija z embriologijo in patologija. Prejeli so jo Tomaž Cankar, Luka Čavka, Monika Češnjevar, Maruša Črnič, Luka Jeraj, Janja Jerina, Mark Kačar, Ožbej Kunšič, Nejc Planinc, Zala Skomina, Martina Šebök in Tanja Varl. Tradicionalno je bilo podeljeno tudi priznanje profesorja Franceta Hribarja za pomemben prispevek k razvoju in ugledu patologije z vrhunskimi dosežki v stroki in znanosti. Letos ga je zasluženo prejel prof. dr. Mario Poljak, vodja Laboratorija za molekularno mikrobiologijo in diagnostiko hepatitisa in aidsa na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo. Prof. Poljak je bil tudi predsednik znanstvenega odbora letošnjega Plečnikovega memoriala, ki je potekal na temo Tumorji v povezavi z okužbo s človeškimi virusi papiloma (HPV). Uvodni nastop trobilnega kvinteta s skladbo Magno cum gaudio, ki jo je za to priložnost napisal David Bele. Marko Saje in Polona Maver, gonilna sila večera in oblikovalka sporeda. 106 Revija ISIS - Januar 2012

107 Zdravniki v prostem času Povezanost na muzikalni ravni vokalne skupine Vox medicorum pod vodstvom Judite Cvelbar. Klavirski kvintet Muzikoterapija. Ljubljanski zdravniški orkester pod dirigentskim vodstvom Franca Avseneka. Od vzora znanstvenega profesionalizma se je večer premaknil k profesionalnemu nastopanju v glasbi. Pričel se je z zdravniško himno Ivana Florjanca Hippocratis insiurandum v izvedbi vokalne skupine UKC Ljubljana Vox medicorum. Himna je nastala prav na pobudo zbora Vox medicorum in njihovega takratnega umetniškega vodje Tomaža Faganela ter je bila prvič izvedena leta Vox medicorum, ki je nastopil pod umetniškim vodstvom Judite Cvelbar, je nadalje predstavil slovensko pesem, sprva delo Vilka Ukmarja Skica na koncertu, nato istrsko ljudsko v priredbi Alda Kumarja Dajte dajte in še ljudsko pesem iz Bile Jnjen čeua jti gna v priredbi Pavleta Merkuja. Navdušili so z glasovno ubranostjo in intonančno točnostjo. Po pravšnji meri zborovskega petja se je program nadaljeval v duhu slovenske glasbe. Klarinetist in specializant psihiatrije Marko Saje je skupaj s pianistko Polono Maver izvedel skladbo Alojza Ajdiča Zgodba predmestja. Delo slovenskega skladatelja sta približala poslušalcem in dodala svoj del k enakovredni zastopanosti glasbe slovenskih avtorjev v večernem programu. Sledil je stilski preskok v baročno glasbo. S preludijem Allegro vivace iz Angleške suite št. 2 v a-molu, enim zgodnejših del Johanna Sebastiana Bacha, je nastopil pianist Andrej Babnik. Harmonična metrika Bachove kompozicije je prepustila ambient romantični glasbi Antonina Dvořaka. Stavek Allegro man non tanto Klavirskega kvinteta št. 2 v A-duru je prepričljivo zazvenel v pretežno akademski zasedbi Kvinteta Muzikoterapija. Andrej Gubenšek je absolvent violine na Akademiji za glasbo, obenem je nedavno zaključil študij medicine. Študijsko sočasno v medicinskih in glasbenih vodah je tudi Lucija Čemažar, študentka 2. letnika violine in 4. letnika medicine. Kvintet Muzikoterapija sestavljajo še Polona Maver, akademska pianistka, Jernej Bernik, violist, in Jan Štangelj, violončelist. Zaigrali so sveže, spontano nastalo Dvořakovo delo, ki ga mnogi opisujejo kot enega najbolj avtentičnih in razkrivajočih glasbenih avtoportretov. Izvedba bi se lahko postavila ob bok povsem profesionalnim komornim skupinam. Za enakovredni prerez skozi glasbenozgodovinska obdobja je poskrbela skladba Morgana Lewisa How High the Moon. Jazzovske barve na koncertih zdravnikov je pred tremi leti uvedel Big Band Medicinske fakultete, letos pa je to vlogo prevzel trio v zasedbi mladih zdravnikov. Trobentač Matija Švagan, kitarist Tine Malgaj in vsestranski glasbenik Klemen Dovč, ki je ob tej priložnosti poprijel za kontrabas, so ustvarili razbremenjujoče vzdušje, ki ga je še poudaril vizualni učinek odrske zatemnitve. Skladba, zdaj jazzovski standard, je bila premierno izvedena na Broadwayu leta 1940 v predstavi»two for the Show«. V nadaljevanju je oder pripadel Ljubljanskemu zdravniškemu orkestru Camerata medica, ki je letos praznoval 20. obletnico obstoja in trenutno deluje pod predsedništvom Kristine Gorjup. Revija ISIS - Januar

108 Zdravniki v prostem času Solistka mezzosopranistka Alja Koren. Solist violinist Andrej Gubenšek. Pod taktirko prof. Franca Avseneka so se najprej predstavili z delom baročnega mojstra Giuseppeja Tartinija, zaigrali so Allegro assai Sonate a quattro v D-duru. Operno vzdušje je z orkestrom Camerata medica ustvarila solistka, odlična mezzosopranistka, študentka 4. letnika Akademije za glasbo, večstranska glasbenica in mlada zdravnica Alja Koren. Vokalno prepričljivo je uprizorila arijo Leonore»O mio Fernando«iz 2. dejanja opere La Favorita Gaetana Donizettija. Zgodba, postavljena v Španijo v 14. stoletju, v ozadju političnih bojev zapleta in razpleta ljubezenski trikotnik med kastiljskim kraljem Alfonsom, njegovo ljubico Leonoro in Leonorinim ljubimcem Fernandom. Finale večera je zazvenel v Ciganskih napevih op. 10 št. 1 španskega skladatelja Pabla de Sarasateja. Delo, ki temelji na glasbenih temah romskih pesmi in še posebej ritmov čardaša, je z orkestrom Camerata medica kot solist vrhunsko in nadvse virtuozno izvedel mladi zdravnik in absolvent Akademije za glasbo Andrej Gubenšek. Publika ni ostala ravnodušna. Glasbeno v vseh pogledih uravnotežen program je poslušalce navdihnil k uravnoteženosti tudi izven koncertne dvorane. Foto: Jelka Simončič Čez 1000 let, ko bom zdravnik postal, secirati in šivati bom znal 6. koncert študentov Medicinske fakultete v Ljubljani Ksenija Slavec V ponedeljek, 21. novembra 2011, je izzvenel že 6. tradicionalni koncert študentov medicine, ki se je letos iz Slovenske filharmonije preselil kar v Linhartovo dvorano Cankarjevega doma. Kot pa sta nam namignila hudomušna povezovalca večera Nina Košorok in Miha Zabret, se bo v bodočnosti koncert morda preselil kar v Stožice, saj je bilo povpraševanje po kartah res neizmerno in je vsako leto večje. Talentov v belem pa tudi ne (z)manjka! In ko že misliš, da tile medicinci ne morejo več presenetiti, se grdo ušteješ! Vsako leto se na odru pojavljajo in zasijejo nove zvezde, med njimi polno takih, ki jih sicer poznaš iz študentskih klopi, a žal ne dovolj dobro, da bi vedel, da tudi ta ali oni v prostem času muzicira, pa ne le malo za šalo, ampak čisto zares. Pevski zbor študentov medicine Cor je navdušil z mladostno navdušenim prepevanjem. 108 Revija ISIS - Januar 2012

109 Zdravniki v prostem času Študentka medicine in violine Lucija Čemažar, ob spremljavi Mateje Lasič. Aljoša Frelih s svojo pozavno ob spremljavi Karmen Semič. Na medicini se kar tre dobrih in nadebudnih glasbenikov, zato sta imela organizatorja koncerta, Andrej Babnik in Mateja Lasič, vsako leto težko nalogo, izbrati izmed vseh talentov tiste, ki se bodo letos lahko predstavili občinstvu. Kot sta nam med koncertom zaupala povezovalca Nina in Miha, sta tudi sama želela nastopiti s skupno točko, a žal s svojim»neizmernim talentom«nista prepričala stroge žirije. A ker sta že imela mikrofone in stala na odru pred občinstvom, sta izkoristila priložnost in nam zapela Orion v zdravniški priredbi:»čez 1000 let, ko faks bom dokončal «Mislim, da je pesem in pa seveda odlična in enkratna izvedba vsem poslušalcem segla do srca in izvabila nasmeh na obraz. Sedaj pa šalo na stran in še kaj o»zares«nastopajočih. Pevski zbor študentov medicine Cor je vsem pričaral afriški ritem z zares vedrim in razigranim venčkom pesmi iz muzikala Levji kralj pod taktirko Alenke Podpečan in ob spremljavi pianista Marka Jokića ter bobnarja Domna Strepuha. Na začetku nas je nagovoril tudi dekan Medicinske fakultete v Ljubljani, prof. dr. Dušan Šuput, tokrat kar brez mikrofona, ki se je skrival ob robu odra, da ga je bilo očitno težko opaziti. Pa nič zato, vsi smo slišali dobronamerne besede. Mogočni zven pozavne je na odru predstavil Aljoša Frelih z 2. stavkom: Andante camtabile koncerta za pozavno N. Rimskega-Korsakova. Na klavirju ga je spremljala Karmen Semič. Z zelo zahtevno skladbo pa se nam je predstavila Lucija Čemažar, ki vzporedno študira violino na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Monike Skalar. Baritonist Tom Kobe ob klavirski spremljavi Eve Zec. Mateja Lasič jo je spremljala na klavirju in skupaj sta nam zaigrali Zapateado skladatelja P. Sarasateja. Nesrečniki (Les Miserables) in njihove melodije so večne. Tokrat se je za arijo Javerta Stars odločil baritonist Tom Kobe ob klavirski spremljavi Eve Zec. Sledili sta še dve pevski točki v izvedbi Saše Vipotnik (vokal, klaviature), Benjamina Kovačiča (vokal, kitara, kompozicija), Primoža Pibernika (kahon) in Jana Štanglja (čelo). Pravo presenečenje večera je bil Beno. Kdo bi si mislil, da tudi poje in igra kitaro, poleg tega pa še sklada! Najprej so nam predstavili pesem Adele: Rolling in the deep, nato pa Benovo pesem Za vedno. In mislim, da si jo bom zapomnila za vedno! Čas je tako hitro minil, da ko so napovedali odmor, sploh nisem imela občutka, da je že dobra polovica za nami. Pa tudi sam odmor je bil kar prekratek, ko sem srečala toliko znanih obrazov. Hostese so nas vljudno opozorile, naj se vrnemo v dvorano in prisluhnemo drugemu delu koncerta. Z odra nas je najprej pozdravila sopranistka Marija Vita Zupanič z Mozartovo arijo In uomini, in soldati iz opere Cosi fan tutte, ki jo je odpela doživeto, da je bila pravi balzam tako za uho kot oko. Na klavirju jo je spremljala Maja Zabel. Nato je mojstrsko nastopila Mateja Lasič na klavirju, prav tako študentka 1. letnika akademije za glasbo. Iz klavirja je zadonel 4. stavek Sonate v Es-duru, št. 13 op. 27, L. van Beethovna. S prepričljivo igro je navdušila zbrane. Medicinski kolegi z reške medicinske fakultete pa so nas popeljali v svet brazilske sambe s skladbo Tico-tico, Z. de Abreuja. Nastopili so Tin Nadarević na harmoniki, dvojčici Barbara in Bernarda Revija ISIS - Januar

110 Zdravniki v prostem času Pevca Saša Vipotnik in Benjamin Kovačič, Primož Pibernika (kahon) in Jan Štangelj (čelo). Sopranistko Marijo Vito Zupanič je spremljala Maja Zabel. Odličen pianist in organizator koncerta Andrej Babnik. Ravnić na kitari ter Neven Franjić in Iva Akmadža na klavirju štiriročno. Z zasanjano romantiko nas je ovil Andrej Babnik s skladbo E. Satieja: Premiere Gymnopedie, nato pa nas pritrdil na trda tla in virtuozno očaral z Rahmaninovim Preludijem v cis-molu, po. 3 št. 2. Pa spet nazaj k vokalu: Mark Jokić nas je s pesmijo Love me or leave me preselil v predvojni čas, spremljal pa ga je klubski bans: Blaž Švagan na saksofonu, Tine Malgaj na kitari, Tomaž Šuštar na bas kitari in Kamil Berro na bobnih. In na koncu seveda še naš Big Band Medicinske fakultete, brez katerega bi se koncert kar težko zaključil. Zapihali, zatrobili, zabrenkali,»zatolki«, skratka zaigrali so nam skladbe The chicken J. Ellisa, v priredbi K. Berga, in Sweet Georgia Brown B. Bernieja, v priredbi J. Privška. In ker smo dovolj ploskali, je Big Band pod taktirko enkratnega dirigenta Mitje Dragoliča zaigral še bis. Pod črto: koncert je bil super, extra, de luxe! Čestitke vsem nastopajočim, ki so prispevali k enkratnemu večeru, in pa seveda umetniškima vodjema in organizatorjema koncertnega večera Andreju Babniku in Mateji Lasič za odlično zastavljen in izveden program! Njuno delo ni vključevalo le umetniške priprave programa in rezervacije dvorane, ampak tudi nagovarjanje sponzorjev k podpori zastavljenega, kar v Cankarjevem domu ni mačji kašelj! Bravo, bravo! Foto: Andrej Blatnik Študentka medicine in klavirja Mateja Lasič je bila tudi soorganizatorka koncerta. Sklepni akordi Big Banda Medicinske fakultete z odličnima voditeljema Nino Košorok in Mihom Zabretom. 110 Revija ISIS - Januar 2012

111 Nokturno na Rimski cesti Andrej Rant Odkar na vesoljski ruleti razmetani planeti pričeli so svoj tragikozmični ples, na njih cepetamo mi bedni človečki bolj le za šalo kot pa zares. Luna je ritka in zvezde konfeti, v glavi pijani prižiga se kres; po Rimski cesti se užitek je dreti:»svoboden je kozmos, po dolgem, počez!«a tu policaj je... Kot Kristus iz groba se iz tal je pojavil... Od mene kaj hoče? Da bo me prijavil, nekaj blebeče, da pijan sem kot goba... Res nimam sreče, vrag nekam me vleče... Razlagam, kaj Človek pomeni, in da je Človeku Svoboda čez vse; ali za to se pendrek ne zmeni, pred nosom mi miga nekako preteče... Neskončen je kozmos, veličastni planeti! Lira, Rimska cesta in Mali pes. Po njej cepetljata dva bedna človečka kot po ruleti; a zdaj ne več za šalo, temveč zares. Moč bršljana Andrej Rant Drevo brez korenin odgnije, telo so mi posrkale pijavke; z močjo bršljana iz nižin se pnem, srce z zastrupljeno krvjo mi bije. Življenje šlo je svojo pot, odmaknjen sem v stranski kot, pozabljen, živ mrlič; in v prazen nič mi pesek v klepsidro lije... Pred mano je papir, pero. Z njim nad Hidro in Meduzo, nad Cerbera iz Hada! Naj me pobijejo, sčetverijo, odro ost misli, ta ostane! Nje ne otopijo, nje ne stro, resnica vedno laž prebada! Zdravniki v prostem času Demon Andrej Rant Kot ptica z mrtvega neba, kot teža zlomljenih gora, kot strašna kletev davno umorjenih, kot senca žive smrti lebdi demon sredi srca in mi ne da živeti. Oklenil mi je dušo in telo, ne da mi spati in celo v snu mi blaznost šepeta. Ljubezen roža trnjevka je, v srce vsajena raste in zavda sto tisoč ran in iz moža rojeva reveža, ki životari dan na dan. Ljubezni cvet nekoč je vzcvetel, k soncu, k soncu se je sokol vzpel! Roža se v krvi razpira, sokol v globeli umira... Smrt, smrt mi v srcu igra, demon me kliče v globine, v neznane temine brezčasnega sveta. V mesečini Andrej Rant V mesečini ona, njen obraz Povsod tihota. V dlaneh obstal je čas. Le srca živijo, čutiva njih glas. Le srca, le srca živijo, gorijo, drhtijo, srca živijo in izgorijo, dokler le pepel ne ostane od nas. Pepel od nas minljivosti glas... V mesečini ona, njen obraz. Revija ISIS - Januar

112 Zdravniki v prostem času 47. tradicionalno srečanje slovenskih in hrvaških upokojenih zdravnikov Mojca Kos Golja 20. maja 2011 je potekalo 47. tradicionalno srečanje Sekcije upokojenih zdravnikov Slovenskega zdravniškega društva (SUZ-SZD) in upokojenih zdravnikov Hrvaškega zdravniškega zbora (UL-HLZ) na Brdu pri Kranju in v Radovljici. Tradicionalnega srečanja smo se udeležili v velikem številu. Tokrat sta bili izbrani mesti za druženje posestvo Brdo na Brdu pri Kranju in mesto Radovljica. Na zbirno mesto pred hotel Kokra na Brdu smo se pripeljali s tremi avtobusi. Udeležencev iz Slovenije nas je bilo 45, iz Hrvaške 66, celotna skupina je torej štela kar 111 oseb. Obe lokaciji, ki smo ju obiskali, sta bili skrbno izbrani, saj slovita po zanimivosti in predstavljata kulturna in zgodovinska bisera Slovenije. Mesto Radovljica je bilo nedavno proglašeno za kulturni spomenik, ki ga krasi najbolj celostno ohranjeno srednjeveško mestno jedro v Sloveniji. Za obnovo Radovljice so bila izkoriščena sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj, zanj pa je namenila finančna sredstva tudi Norveška, ki sicer ni članica Evropske unije. Posestvo Brdo je protokolarni objekt vlade Republike Slovenije, grad Brdo pa eden najbolj urejenih dvorcev v Sloveniji. Na posestvu Brdo so gostili že vrsto pomembnih protokolarnih srečanj. Leta 2001 je tam potekalo vrhunsko srečanje med ameriškim predsednikom G. W. Bushem in ruskim predsednikom V. Putinom. Leta 2008 so se na posestvu od začetka januarja do konca junija odvijale osrednje aktivnosti predsedovanja Evropski uniji, ki ga je uspešno vodila Slovenija. Samo nekaj dni pred našim obiskom, to je 10. maja 2011, sta si ob obisku v Sloveniji norveški kraljevi par, kralj Harald V. in njegova soproga Sonja, v družbi slovenskega predsedniškega para, dr. Danila Türka in ge. Barbare Miklič Türk, ogledala posestvo Brdo in mesto Radovljica. Ob prihodu vseh skupin na zbirno mesto v hotelu Kokra nas je osebje v avli hotela sprejelo in pozdravilo na poseben, protokolarni način. Nato so sledili pozdravni govori slovenskih in hrvaških predstavnikov ter prijateljsko druženje. Hotelsko osebje se je izkazalo tudi z izvrstno kulinariko, pripravili in ponudili so nam brdski divjačinski golaž s polento ter telečjo obaro s krompirjevimi štruklji. Po dobri uri druženja v hotelu Kokra smo se razdelili v dve skupini, v vsaki je bilo nekaj več kot 50 udeležencev, in začel se je voden krožni ogled posesti Brdo, vsaka skupina v svoji smeri. Naj naštejem nekaj značilnosti posestva Brdo. Na skoraj 500 hektarih ozemlja se prepletajo gozdno, travno in vodno okolje, kjer raste in živi veliko število rastlinskih in živalskih vrst. Posestvo sestavlja odprti del, kamor spadajo hotel Kokra, kongresni center, grad Brdo, restavracija Zois in konjski hlevi ter obdajajoči parki. Zaprti del posestva je park z loviščem, kjer so naseljene različne gozdne živali. V zaprtem delu so tudi Udeleženci srečanja si ogledujejo Brdo in njegovo okolico. 112 Revija ISIS - Januar 2012

113 Zdravniki v prostem času tri koče, ena od njih služi delovnim in rekreativnim potrebam predsednika naše države. Čudovito naravno okolje in nekateri novi ter starejši objekti so, kot že omenjeno, odlična izbira za protokolarna in razna druga srečanja, kongresne in konferenčne prireditve, posebne uradne in zasebne slovesnosti. Vendar posestvo Brdo kot protokolarni objekt Republike Slovenije ni le kraj, kjer se srečujejo voditelji držav in pomembne osebnosti iz političnega in kulturnega življenja, temveč mirno in zeleno okolje nudi tudi veliko možnosti za sprostitev in športne aktivnosti za vsakogar (ribolov, tenis, sprehodi, rekreacija v parku). Najprej smo si z vodičko protokolarnega objekta Brdo ogledali kongresni center. Ob koncu leta 2007 je bila na lokaciji nekdanjih kasarn dograjena nova palača kongresnega centra, ki je ena najsodobnejših v Sloveniji in ima okoli m 2 uporabnih površin ter je bila ob zgraditvi predvsem namenjena predsedovanju Slovenije Evropski uniji. Stavba kongresnega centra, ki je večinoma odeta v steklo, se nevsiljivo zliva z obdajajočo naravo. Izjemno transparentna arhitektura je umeščena med Zoisovo pristavo in obronki gozda ter v bližino spodnjega ribnika. Avla je opremljena z likovnimi deli, polnimi slovenskih simbolov. Tam so na stenah trije veličastni oljni panoji, ki simbolno predstavljajo tri ženske like: Svobodo, Evropo in Slovenijo. V centru so štiri večje dvorane, ki so tehnično sodobno opremljene in poimenovane po kačjih pastirjih, eni od naravnih posebnosti posestva Brdo. Publikacija o posestvu navaja zanimiv podatek, da so od tam živečih živalskih vrst še posebej privlačni številni kačji pastirji (v Evropi jih živi okrog 130 vrst), v Sloveniji pa domuje kar 70 vrst teh elegantnih letalcev. V kongresnem centru so tri dvorane imenovane po kačjih pastirjih: Grandis, Splendens, Heros, v hotelu Kokra pa dve: Elegans in Virgo. Poleg večjih dvoran je v kongresnem centru Brdo še osem delovnih sejnih sob ter dvaintrideset popolno tehnično opremljenih prostorov za delo posameznikov ali manjših skupin. Blizu kongresnega centra sta konjski hlev in hipodrom. Leta 1981 so namreč zgradili kobilarno s kasaškimi konji, ki se ponaša z naslovom Rejski center. Tam je danes tudi šola jahanja, slovenska konjeniška akademija in konjeniški turistični center. V hlevih je prostora za okrog 50 konj, v slikoviti okolici pa je 800 metrov dolga peščena tekmovalna steza z urejenimi tribunami. Vsako prvo nedeljo v septembru se na hipodromu pomerijo najboljši vozniki in konji iz vse Slovenije. Poleg vzreje ameriških kasačev se rejski center ukvarja tudi z oskrbo in treningom konj zasebnih lastnikov. Center obsega dva hleva s približno dvajsetimi konji, od tega je deset lipicancev, zraven spadata maneža in omenjeni manjši hipodrom. Po ogledu kongresnega centra in kobilarne smo se odpravili na sprehod po prekrasnem parku Brdo, ki se razteza na 72 hektarih urejenih parkovnih površin. Izvedeli smo, da je v 18. stoletju posestvo z gradom pripadalo rodbini Zois. Tedaj je v parku raslo ogromno eksotičnih rastlin, sadnih dreves, obsegal je še dva drevoreda, baročni park, razgledno ploščad, zimski in celo alpski botanični vrt. Omenjeno parkovno razkošje je kasneje zaradi pomanjkanja denarja deloma propadlo. Park je bil na novo urejen ob prenovi gradu leta 1936, drugo temeljito prenovo je doživel po drugi svetovni vojni. Posebnost parka so bujni gozdovi z edinstveno floro in favno, ki so zaradi lepote razglašeni za gozdove s posebnim namenom. Zapisano je, da opravljajo številne in različne funkcije gozda, med katerimi so posebej poudarjene biotska, hidrološka, klimatska, turistična, raziskovalna in lovno-gospodarska. Doslej je znano, da na tem področju raste in živi preko rastlinskih in živalskih vrst. Danes v parku prevladujejo eksotične vrste dreves in grmov, vendar so med njimi tudi številne avtohtone vrste. Zelo zanimivi sta 250 let stari lipi, ki se pneta ob gradu Brdo in sta ohranjeni še iz Zoisovih časov. Na poti po parku smo občudovali številne cvetoče grme rododendrona, ki so se bohotili s cvetovi raznovrstnih barv, od bele, rumene, oranžne do različno močnih rožnatih in rdečih odtenkov. Sprehodili smo se tudi mimo štirih mogočnih drevoredov. Enega od njih so v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji poimenovali Evropski drevored, simbolno ga sestavljajo lipe posameznih držav Evropske unije. Na naši poti smo občudovali tudi lični čebelnjak s panjskimi končnicami s poslikavami znanih slovenskih slikarjev in s slamo krite kozolce toplarje. Pot nas je vodila tudi ob nekaterih jezerih in potokih. V parku je skupaj enajst jezer, ki se napajajo iz reke Kokre, vendar niso naravna, so zajezena. Prvi dve jezeri sta nastali že davnega leta 1499 z dovoljenjem cesarja Maksimiljana, še devet so jih dogradili oziroma zajezili v 20. stoletju. Največje med njimi se ponaša z Račjim otokom, kjer je urejen prostor za različne prireditve in srečanja, še posebej je priljubljen za poročne slovesnosti. Nekatera jezera v poletnem času krasijo snežno beli lokvanji in labodi. Občudovali smo preko jezer speljane ljubke mostiče ter opazovali zrcaljenje mogočnih gozdov na jezerski površini. Posebnost dela parka blizu hipodroma in vadišča za golf je galerija kipov: ob potoku, na travnikih, pod drevesi so posejani kipi različnih živali in ljudi. Šli smo tudi mimo koče Jezero, kjer so se leta 1991 sestajali naši politiki in snovali temelje slovenske države in vlade. Na zgodovinske in prelomne dogodke opozarja in spominja na sprednji strani koče pritrjena spominska tabla. Protokolarni grad Brdo, ki je najbolje vzdrževani dvorec v Sloveniji, smo obhodili in si ga ogledali od zunaj. Renesančni dvorec je dal na začetku 16. stoletja (leta 1510) postaviti goriški deželni glavar in kranjski vicedom Jurij Egkh. Kasneje so nadstropni dvorec s štirimi izstopajočimi vogalnimi stolpi in vmesnimi trakti večkrat prezidali. Pogosto je tudi menjal lastnike. Sredi 18. stoletja je prešel v last baronov Zois. Od leta 1935 je bil last kraljevega namestnika, kneza Pavla Karađorđevića. Po drugi svetovni vojni je grad postal slovenska rezidenca Josipa Broza Tita. Od osamosvojitve Slovenije služi grad protokolarnim potrebam vlade Republike Slovenije. Dvorec, ki sicer ni odprt za javnost, je opremljen s stilnim pohištvom, preprogami, knjigami, slikami in kipi. Zelo kakovostna je zbirka kipov in slik, v kateri so zastopani slikarji: Zoran Didek, France Mihelič, France Revija ISIS - Januar

114 Zdravniki v prostem času Pavlovec, Maksim Sedej, in kiparji: Boris in Zdenko Kalin, Karel Putrih in Frančišek Smerdu. Po zanimivem ogledu posestva Brdo smo se odpeljali v Radovljico, ki slovi kot gorenjski biser in srce dežele. Radovljica se prvič omenja kot trg leta 1333, mestne pravice pa je kraj dobil ob koncu 15. stoletja. V starem mestnem jedru so ohranjeni številni spomeniki meščanskega stavbarstva, ki Radovljico uvrščajo med najpomembnejše kulturne spomenike na Slovenskem. V Radovljici se je rodil Anton Tomaž Linhart ( ), prvi slovenski dramatik, zgodovinopisec in oče slovenskega gledališča. Mesto je uveljavljeno tudi kot mesto kulture, razpolaga s številnimi zgodovinskimi spomeniki, muzeji in drugimi pomembnimi stavbami, kot so: Čebelarski muzej, Šivčeva hiša, Mestni muzej s stalno Linhartovo razstavo, bogata knjižnica Antona Tomaža Linharta. V mestu prirejajo Festival stare glasbe in številne druge kulturne prireditve. Udeleženci izleta smo obiskali zanimiv Čebelarski muzej v baročni graščini v starem delu mesta. Po njem nas je vodila ga. Katja Praprotnik, ki je na zanimiv način predstavila bogato tradicijo slovenskega čebelarstva in omenila, da imajo čebele od prazgodovine dalje magično-religiozni pomen. O samih začetkih čebelarstva pri nas sicer ni veliko podatkov. Preden so začeli uporabljati panje, so se čebele naseljevale v gozdovih, v votlih deblih, od koder so ljudje pobirali med, spomladi pa čebele spodbujali k rojenju. Čebelarstvo pri nas se je močno razvilo in razmahnilo v 18. stoletju, ko je Anton Janša, ki je študiral slikarstvo na Dunaju, tam obiskoval tudi Čebelarsko šolo. Anton Janša velja za ustanovitelja sodobnega slovenskega čebelarstva, ki je od tedaj in do današnjih časov uveljavljena in priljubljena kmetijska panoga. Zanimiv je podatek, da sta spadala med dajatve v srednjem veku tudi med in vosek. Od sredine 18. stoletja se začnejo pojavljati panjske končnice, ki služijo kot priložnost in mesto za razne poslikave. Poslikane panjske končnice so zanimiv likovni fenomen slovenske ljudske kulture in v radovljiškem čebelarskem muzeju jih je veliko postavljenih na ogled. Poslikave imajo velikokrat religiozno vsebino, kar naj bi pomagalo čebelam, da so varno našle svoj»dom«. Večkrat so poslikave tudi posvetne in humorne ter prikazujejo ljudske šege in pripovedi. Ena najstarejših razstavljenih panjskih končnic je iz leta 1758 in prikazuje Marijo z detetom. V tehniškem delu muzeja so razstavljena najbolj značilna čebelja bivališča in čebelarsko orodje. Zanimiv muzejski eksponat je tudi panj v obliki cerkve. V biološki sobi je prikazano življenje in delo naše avtohtone čebele kranjske sivke, ki je zaščitena in jo kot tako tudi izvažamo. Naslednja velika zanimivost muzeja je razstavljen panj s prozornimi steklenimi stenami in posebnim izhodom na prosto. Tako je omogočen vpogled v notranjost panja, kjer čebele in matica živijo, izletavajo in opravljajo svoje vsakdanje aktivnosti. Danes vemo, da obstaja posebna govorica čebel, dogovarjajo se z raznimi gibi in kretnjami. Na koncu ogleda Čebelarskega muzeja so nam predvajali še zanimiv animirani film o čebelarstvu na Slovenskem s poudarkom na naši marljivi čebeli kranjski sivki. Nato smo si pod vodstvom našega kolega Avguština Mencingerja, upokojenega kirurga jeseniške bolnišnice in sošolca naše predsednice Božene, ogledali staro mestno jedro Radovljice in cerkev sv. Petra. Doktor Mencinger se je izkazal kot zelo predan in dobro podkovan vodič, kar nas je vse navdušilo. Takoj je bilo jasno, da ima Radovljico zelo rad, da dobro pozna pestra zgodovinska ozadja tega prelepega in starodavnega mesta. Ob ogledu radovljiške župnijske cerkve sv. Petra nam je povedal, da spada med ključne spomenike poznogotske cerkvene arhitekture na naših tleh. Prvotno je bila cerkev v 12. stoletju zgrajena v romanskem slogu, leta 1495 so jo temeljito prezidali in povečali. Ohranili so dolgi kor s podobo stavbarja na rebrastem svodu, katerega nastanek umeščajo v čas okoli leta Cerkev, ki je torej po prezidavi v 15. stoletju grajena v poznogotskem slogu, ima ladjo dvoranskega tipa. V notranjosti se pne visok, z gotskimi rebri in sklepniki okrašen zvezdasti angelski strop, ki se naslanja na mnogokotne stebre in je posut s čudovitimi cvetnimi motivi in ornamenti. V cerkvi je shranjena tudi relikvija svete krvi. Skozi stoletja so cerkev bogatili s številnimi freskami in plastikami. Glavni oltar je iz leta 1713, na njem sta slika sv. Petra in kip italijanskega kiparja Angela Pozza, izdelan pa je v Udeleženci srečanja si ogledujejo obnovljeno mestno jedro Radovljice. 114 Revija ISIS - Januar 2012

115 Sproščeno druženje udeležencev srečanja na terasi radovljiškega gostišča»pri Avguštinu«. delavnici Luke Misleja iz Ljubljane. V severni, stranski ladji je oltar z upodobitvami evangelistov, delo radovljiških rojakov iz rodbine Vurnik ( Janeza, Ivana in Helene). Pri okrasju cerkve so svoje mojstrstvo prispevali še številni kiparji: Lodovico Bombassi, Matej Goričnik, Valentin Vrbnik, Jožef Pavlin, Stane Jarm, in slikarji: Leopold Layer, Pavel Künl in Janez Šubic. Sočasno s cerkvijo se je razvijalo tudi župnišče. Enkratno podobo mu daje arkadno dvorišče iz 16. stoletja, ki z gotsko oblikovanimi nosilci in okroglimi stebriči sodi med najlepše in najstarejše tovrstne spomenike na Gorenjskem. V 15. stoletju je bila v sklopu župnišča srednjeveška pivnica, taverna, kjer so slike (minoreli) naslikane z rdečim primorskim vinom, kot so refošk, teran in kabernet. Na minorelih so upodobljeni Anton Martin Slomšek, Matija Vrtovec in dr. France Prešeren. V strelski utrdbi bunkerju ob župnišču, od koder so Nemci med vojno nadzorovali progo, je doktor Mencinger uredil spominsko kapelo fašistični žrtvi in mučenici sveti Edith Stein, kar je gotovo zelo hvalevredna in izvirna rešitev. Nekdanjo župnijsko kaščo danes uporabljajo v galerijske namene. Obnovljeno zunanjo fasado krasijo številne freske. Tako župnišče kot cerkev sta bila sestavni del obrambnega pasu okoli Radovljice, o čemer pričajo ostanki strelnih lin in obrambnih stolpičev. Ker je bil že čas kosila in so nas ogledi posestva Brdo in radovljiških znamenitosti kar precej utrudili, smo se odpravili na kosilo v gostišče»pri Avguštinu«, ki leži na trgu v središču Radovljice. Stavbo gostišča»pri Avguštinu«je pred približno dvajsetimi leti od prejšnjih lastnikov odkupila gospa Polona Rešek - Loni, doma iz Kamne Gorice. Loni je bila zelo predana gostinskemu poklicu, saj je že v mlajših letih opravljala odgovorne gostinske naloge v hotelu Park, Golf in v počitniškem domu Agrostroja na Bledu. Zelo si je želela imeti svojo gostilno, kar se ji je uresničilo z nakupom sedanje gostinske stavbe. Z veliko vnemo se je lotila obnove. Ker je bila stavba spomeniško zaščitena, zgrajena je bila leta 1650, so se obnovitvena dela kar Zdravniki v prostem času zavlekla (skupaj štiri leta), terjala so veliko finančnih sredstev in njene energije. Gostišče je leta 1998 ponovno zaživelo, stavba je zacvetela, z njo pa tudi gostilničarka Loni, ki je bila postavna ženska, vesele narave in družabna, zaradi česar je bila zelo priljubljena. Pred nekaj leti je povsem izčrpana nenadoma podlegla neozdravljivi bolezni. Njeno tradicijo zdaj uspešno nadaljujeta soprog Frenk in sin Grega Finžgar. V gostišču ima svoj stalni sedež tudi umetniško društvo»vir«iz Radovljice. V kletnih prostorih, ki so stari približno 360 let, je velika taverna, kjer prirejajo posebne pogostitve za zaključene družbe. Našo skupino so v gostišču Avguštin namestili na prekrasno razgledno teraso s pogledom na Jelovico, dolino Save Bohinjke, na Babji zob in Triglav. Dobro nam je služilo tudi poznospomladansko vreme, ki je bilo lepo, z ravno pravšnjimi temperaturami, da smo okusno kosilo lahko použili na svežem gorenjskem zraku. Pred kosilom so potekale»protokolarne«aktivnosti, izmenjali smo si pozdrave in nekaj prijaznih nagovorov. Hrvaške kolege je pozdravila in nagovorila predsednica Sekcije upokojenih zdravnikov SZD, mag. Božena Skalicky Kuhelj, ki jim je izročila tudi priložnostna darila panjske končnice in lončke slovenskega medu. Vse prisotne sta nato pozdravila še predsednik upokojenih zdravnikov Hrvaške zdravniške zbornice dr. Drago Kremzir in predsednica upokojenih zdravnikov Hrvaške zdravniške zbornice sekcije iz Karlovca, dr. Barbara Jović. Vzdušje med srečanjem in kosilom je bilo zelo prijetno in sproščeno, kot tudi že mnogokrat poprej, kadar smo se srečali in družili slovenski in hrvaški upokojeni zdravniki, bodisi v Sloveniji bodisi na Hrvaškem. Ob uspešnem zaključku srečanja sta si vidno in upravičeno oddahnili predsednica naše sekcije mag. Božena Skalicky Kuhelj in Vida Košmrlj Beravs, dr. med., ki sta prevzeli zahtevno vodenje in organizacijo srečanja ter vse pripeljali srečno do konca. Ni odveč poudariti, da je uspešna organizacija takšnega srečanja, ki se ga udeleži več kot sto ljudi, vse prej kot lahka naloga. Ob slovesu pa smo tudi vsi drugi,»navadni«udeleženci srečanja, lahko ugotavljali, da je za nami prelep dan, ko smo se ponovno družili s hrvaškimi kolegi, obiskali in spoznavali nekatere predele naše lepe domovine in jih ponosno pokazali tudi hrvaškim kolegom. Foto: Božena Skalicky Kuhelj Revija ISIS - Januar

116 Zdravniki v prostem času Slovensko zdravniško društvo v Celovcu Elko Borko V decembrski številki revije Isis smo napovedali, da bomo objavili poročilo predsednika Slovenskega zdravniškega društva v Celovcu dr. Franza Wuttija na strokovnem srečanju Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva in Zdravniškega društva Maribor, 1. oktobra 2011 v Mariboru. Med drugim je povedal:»hvala za povabilo in priložnost, da lahko na kratko predstavim delovanje našega Slovenskega zdravniškega društva na avstrijskem Koroškem. Najprej nekaj besed o dosedanjih povezavah koroških zdravnikov s kolegi v matični državi Sloveniji. Koroški zdravniki gojimo stike s slovenskimi kolegi v matični državi že več desetletij, saj je že moj učitelj kirurgije Franc Petek leta 1952 opravil izpit iz kirurgije na univerzi v Ljubljani. Ob neki priložnosti mi je osebno, še v začetku 80. let, potožil, da so mu kot tujemu državljanu (Avstrijcu) pri izpitu dali le štirico namesto pričakovane petice. Zanj osebno pa je to pomenilo, kot bi mu dali negativno oceno. Sam sem začel nekako sredi 80. let kar redno obiskovati kirurške dneve v Ljubljani, ki so bili vedno v februarju. V začetku 90. let pa me je prof. Pavle Kornhauser povabil, da sem na enem od teh kirurških dnevov lahko prikazal način in prakso kirurgije v ordinaciji splošnega zdravnika v Avstriji. Razprava po predavaju je bila zame osebno zelo zanimiva, ker se je izkazalo, da je takrat splošni zdravnik v zasebni praksi v Avstriji lahko opravljal precej več malih kirurških posegov kot v Sloveniji. Od 80. let naprej pogosteje prihajajo na študij medicine v Slovenijo tudi naši študenti. Trenutno je na študiju medicine v Sloveniji, kot je meni znano, pet koroških študentk. Leta 1999 smo se začeli zdravniki na Koroškem organizirati in 15. septembra 2000 smo ustanovili koroško Slovensko zdravniško društvo v Celovcu. V naše društvo je včlanjenih okoli 40 zdravnikov, živinozdravnikov in farmacevtov, razpolagamo pa z naslovi 95 simpatizerjev, ki jim pošiljamo vabila za udeležbo na naših strokovnih sestankih, od tega je 10 živinozdravnikov, dve sta farmacevtki, ostali pa so zdravniški kolegi in kolegice. Pravzaprav je naše društvo nastalo na pobudo kolegov iz Trsta in Gorice, ki so tedaj začeli hoditi na ekskurzije na Koroško. Njihov že dolgoletni predsednik je rojak dr. Rafko Dolhar, doma iz Trbiža; ta kraj je nekdaj pripadal Koroški. Strokovna srečanja pripravimo štirikrat na leto, torej vsako četrtletje po eno. Ti sestanki so vsakokrat v drugem kraju, običajno v ta namen izberemo slovensko gostilno na južnem Koroškem. Tako tudi na ta način izražamo svojo podporo slovenskemu življu na Koroškem. Za predavanja na teh sestankih praviloma izberemo in naprosimo lastne, na posameznih področjih bolj strokovno usposobljene zdravnike, ki morajo seveda uporabljati slovensko terminologijo. To je za predavatelje gotovo do določene mere zahtevno, saj smo skoraj vsi študirali na avstrijskih univerzah, torej le v nemškem jeziku. Predavali pa so tudi kolegi iz Ljubljane, tako sta bila med predavatelji npr. dermatolog prof. dr. Aleksej Kansky, transfuziologinja prof. dr. Ljerka Glonar in drugi. Strokovnih srečanj s predavanji se običajno udeleži kakih 20 (18 25) kolegov. Za sponzorje naših srečanj skušamo pridobiti in izberemo kako farmacevtsko podjetje. Avstrijska zbornica priznava vsa naša predavajanja kot stalno podiplomsko izobraževanje in v ta namen vsak udeleženec pridobi 2 kreditni točki. Čeprav skupina slovenskih zdravniko ni tako majhna, pa se vendar še nismo odločili, da bi kandidirali pri volitvah v Koroško zdravniško zbornico kot samostojna slovenska lista. Morda tudi zaradi tega, ker po drugi strani posamezni naši člani kandidirajo na različnih zdravniških listah, ki so nemške. V Koroško zdravniško zbornico pa nismo vključeni kot društvo, temveč kot posamezni zdravniki, saj je v Avstriji članstvo v zdravniški zbornici obvezno.«dr. Franz Wutti med predavanjem na sestanku v Mariboru. V ozadju prof. dr. Viljem Brumec in prof. Elko Borko. 116 Revija ISIS - Januar 2012

117 Prednovoletni Dunaj Tomaž Rott Zdravniki v prostem času Revija ISIS - Januar

118 Zdravniki v prostem času 30-letnica zdravniškega teka na Rožnik Bojan Knap Z razvojem tehnološke revolucije so se ljudje civilizacijsko rešili mukotrpnega vsakodnevnega telesnega napora in tudi zato je vzniknila potreba po redni in prostovoljni telesni vadbi. Tek kot ena od manifestacij navdušenja nad življenjem je dostopen vsakomur, ki se odloči, da bo krepil telo in duha. Od leta 1982 so tudi slovenski zdravniki želeli z lastnim zgledom pokazati pomen teka za zdravje in tako se je drugo soboto v oktobru zgodil tradicionalni zdravniški tek na Rožnik na klasični progi (7670 m za moške in 6000 m za ženske). Pred tridesetimi leti, daljnega leta 1982, je bil to eden prvih rekreativnih tekov v takratni Jugoslaviji in pobudniki teka si takrat niso predstavljali, na kako plodna tla bodo padla njihova začetna prizadevanja. Prim. Andrej Guček, v mladosti alpski smučar, kasneje odličen smučarski tekač, je bil skupaj s prim. Matjažem Vrtovcem eden od pobudnikov teka pri nas. Organizacijske zadolžitve je takoj prevzel akademik prof. dr. Matija Horvat, ki je bil četrt stoletja neumorni duhovni in siceršnji vodja organizacijskega odbora zdravniškega teka. Matija Horvat je že takrat v teku videl širše razsežnosti vpliva redne telesne dejavnosti na telesno in duševno zdravje. Tekaška proga na Rožnik, ki niti metra ne poteka vodoravno, temveč se blago do zmerno vzpenja ali spušča, nikoli ni bila množično obiskana in tudi zadnja leta se klub razmahu teka v Sloveniji ne moremo pohvaliti z množično udeležbo na zdravniškem teku na Rožnik. V času vsesplošnega pomanjkanja časa pomeni udeležba na zdravniškem teku tudi soočenje s svojimi bremeni življenja, težo let, posledicami nočnega dela in s prekomernim stresom zdravnikov, ki delajo v klinični medicini. Vendar udeležba na teku pomeni tudi srečanje starih prijateljev, ki se po teku zberejo v Pivovarni Union, kjer nas kronični pokrovitelj Pivovarna Union pogosti s hrano in pijačo. Vsa leta nas podpira tudi farmacevtska industrija, da tekače obdarujemo s praktičnimi nagradami. Sodniški ekipi, ki skrbi za regularnost tekmovanja, že trideset let poveljuje atletski sodnik in gospod Zvone Majcen. Vsa leta smo organizatorji skrbeli tudi za izvedbo predavanj iz tematike športne medicine in običajno je predavanju sledila živahna razprava. Letos je bilo ob tridesetletnem jubileju teka še posebej slovesno. Organizacijski odbor zdravniškega teka na Rožnik je odlikoval izjemne posameznike, ki so zaznamovali zdravniški tek na Rožnik. Prof. dr. Dušan Štajer je prejel spominsko darilo za pomoč pri organizaciji teka. Fiziolog prof. dr. Vito Starc je dobil priznanje za udeležbo na 29 tekih, medtem ko je akademik Matija Horvat prejel priznanje in darilo za uspešno organizacijo in izvedbo prvih petindvajset let teka na Rožnik. Prof. dr. Matija Horvat in doc. dr. Bojan Knap. Klub relativno nepomembni dejavnosti, ki jo sicer predstavlja tek, je dobra telesna pripravljenost dobrodošla za katerokoli delo in precej prispeva k zdravju in kakovosti življenja ob minimalnem časovnem vložku. Akademik Matija Horvat je v predavanju ob tridesetletnici teka predstavil preteklost, sedanjost in prihodnost zdravniškega teka na Rožnik in predvsem poudaril pomen tradicije, ki veleva mlajšim rodovom, da se nadaljuje poslanstvo zdravnikov tekačev, da tudi z lastnim zgledom pokažemo temeljno sporočilo zdravniškega teka na Rožnik: Gibanje je zdravje. 118 Revija ISIS - Januar 2012

119 Camino s kolesom v Kompostelo Pavle Košorok Zadnja leta postaja Camino izziv za mnoge. Že Prešeren je pisal o tem romanju. Tudi zame je postal cilj, kjer sem se hotel preizkusiti. Pred leti sem se odločil za organizirano turistično ponudbo, kjer smo določene odseke poti prepešačili. Bil sem navdušen, tako da sem ves čas razmišljal, kako izpeljati pot v celoti. Pešačenje je najbolj pristna preizkušnja, ki pa zahteva vsaj mesec dni časa. Na to pot se ljudje podajajo kot pešci, konjeniki ali kolesarji. Kolesarski podvig se mi je zdel uresničljiv, zato sem se pridružil skupini, ki je obljubljala, da takšno odpravo izpelje. Prvič je bilo videti, da bi bilo to možno lansko leto, vendar so nam zaradi okrogle obletnice in predvidene množice romarjev to odsvetovali. Lansko kolesarjenje od Soluna do Troje in nato do Carigrada je bilo zato preizkušnja, ali bomo izpeljali tudi Camino. Letos je torej šlo zares. Tudi priprave so bile resne in tako smo se v drugi polovici avgusta odpeljali na pot. Izposojena prikolica»kolesarskega kluba Krka«je bila polna koles. Več kot polovica je bila novih, kupljenih z velikim upanjem, da bo pritiskanje na pedala malo lažje. Prvi dan smo prespali ob prihodu v Francijo. Zvečer smo se ustavili pod Pireneji, v Lurdu, kjer smo srečali dva avtobusa slovenskih otrok s posebnimi potrebami, ki so jih spremljali prostovoljci gibanja»vera in luč«. Videti je bilo, da je to zanje dragocen dogodek, ki se ga bodo verjetno še dolgo spominjali. Za nas se je začelo zares takoj drugo jutro, ko smo se odpravili na vrh Pirenejev do prelaza Sumport, kjer gorsko verigo prečka ena od poti Camina, ki pelje iz Tuluza via Tolosana. Ob prvem spustu in velikih hitrostih smo bili vsi navdušeni, manj pa kasneje, ko smo prišli do ravnine, kjer nas je ujela huda vročina. Majhno razočaranje smo doživeli, ker prvo noč nismo dobili prenočišča v gostišču za romarje, smo pa preizkusili naše skavtske sposobnosti v kampu ob umetnem jezeru, kjer smo se z veseljem okopali. Naslednja ključna postaja, kjer se združita dve poti Camina via Tolosana in Camino francais, je staro mesto Puente la Reina s tisoč let starim mostom, ki je bil zgrajen za romarje in je še danes ugledna gradbena mojstrovina. Navadili smo se na to, da so bili z nami vsi prijazni. Domačini se zavedajo, da so tudi številni preprosti popotniki lahko priložnost Zdravniki v prostem času za zaslužek, če jih je veliko. In popotnikov na Caminu je zares veliko: pešcev, kolesarjev in jezdecev na konjih. Konjenik sredi španske pokrajine te nehote spomni na Don Kihota in zgodbe, ki so se pletle ob njem. Tudi nekaj takih»jahajočih vitezov«smo srečali. Razen prve noči, ko smo morali improvizirati, smo na vsej poti vedno dobili prenočišče. Namestitve so bile vedno čiste, urejene, nikoli se nismo pritoževali zaradi hrupa. Vsi so upoštevali hišni red. Zjutraj še v mraku so prvi odhajali pešci, kolesarji smo po navadi pritisnili na pedala okrog 8. ure. Vedno smo bili zelo veseli, ko nas je na vrhu kakega vzpona pričakala naša logistika z vodo in kako energijsko ploščico. Španska pokrajina na poti je zelo razgibana, od hribovitih predelov Pirenejev, mimo Pamplone, kjer se mladeniči postavljajo na teku z biki ob prazniku sv. Fermina, do vinorodne pokrajine Rioja smo kolesarili navzgor in navzdol. Znameniti samostan, kjer iz zidu vinske kleti molita pipici za vodo in vino, smo zamudili za pet minut in se morali odžejati samo z vodo. Vendar zaradi tega nismo bili nič žalostni. Nadaljevali smo naprej v smeri Belgorada in Santa Dominga de la Calzada. V vsakem kraju»prodajajo«druge zgodbe in skušajo zadržati popotnike. V Španiji je povsod videti veliko lepega. Zgodba sv. Jakoba je povezala ljudi za obrambo pred prodorom Arabcev. Apostol Jakob je Kristusovo naročilo»pojdite do kraja zemlje«vzel zares in se podal do španske atlantske obale. Ko je bil kasneje mučen in umorjen, so njegovo truplo prenesli v deželo, kjer je oznanjal evangelij. Pokopali so ga v cerkvici, ki Z leve: Alenka Drobnič, Pavle Košorok in Marinka Drobnič Košorok. Revija ISIS - Januar

120 Zdravniki v prostem času je bila kasneje ob arabskih vdorih porušena. Tako je bilo mesto njegovega spomina izgubljeno. Ko je bila stiska ljudi najhujša, so zagledali pomoč, ki jim je vlila novih moči. Zvezda nad pokrajino je pokazala na mesto, kjer je bil pokopan apostol. Njegov grob so v resnici našli v ruševinah cerkve in ta kraj poimenovali»zvezdno polje Campo di Stella«. Naselje, ki je zraslo na tem mestu, pa je dobilo ime Compostella. Čudežno odkritje je spodbudilo množično romanje na apostolov grob. Pomembno je bilo, da apostolov spomin počastijo tudi največji imenitniki. Ti so prinašali bogate darove. Zaradi pomembnih obiskovalcev je bilo treba pot zavarovati. Tako so mesta ob poti postajala utrjena in bogata. Nastala je obrambna linija pred prodorom Arabcev, ki je ti niso nikoli več premagali. Tudi v slovenski literaturi imamo spomin na to v Prešernovi pesmi in v opisu potovanja Hermana, celjskega grofa, ki je potoval z velikim spremstvom na konjih in prispeval bogate darove, za kar je prejel zelo cenjeno odlikovanje»zlate luske«. Namesto konj smo mi vsak dan osedlali naša kolesa in se potili pod čeladami. Ko smo prešli veliko ravnino Mezeto, smo občudovali bogata mesta, kjer se je prepletala evropska in mavrska umetnost. Katedrale v Burgosu in Leonu so videti večne, vendar jih kljub temu grize zob časa. Odkar je Španija v Evropski uniji, se povsod vidi kako popravljajo umetniška dela in skrbijo za kulturno dediščino. Z evropskimi sredstvi so posodobili ceste, v smeri proti Galiciji pa so nas na vseh vrhovih pozdravljali novodobni mlini na veter vetrne elektrarne. Na poti proti prelazu smo v slabem vremenu zgrešili najvišjo točko poti Cruz de Fer, kjer bi morali odložiti naše skrbi in težave v obliki kamenčkov, ki smo jih simbolično vozili s seboj od doma. Ostali so nam za spomin in opomin, da se bomo kljub romanju še vedno srečevali s težavami. Ob spustu v Galicijo smo v Ponferati obstali osupli pred templjarskim gradom, ki so ga, odkar sem prvič pešačil mimo, do danes že temeljito obnovili. Zadnji veliki vzpon je bil prelaz Cebreiro, kjer nas je pričakala obnovljena stara keltska vas. Galicija je namreč keltska dežela, ki še vedno neguje staro glasbo in tudi igranje na dude. Od tu do Santiaga ni več daleč. Tudi število popotnikov je tu večje, saj uradno velja, da si pravi romar, ki dobi potrdilo, če prepešačiš sto kilometrov ali jih prekolesariš dvesto. Mnogi zato pot začnejo šele v Galiciji. Kljub temu doživijo veliko lepega. Ob enem zadnjih prenočevanj smo v gostišču morali poizkusiti hobotnico polpo, večkrat pa smo v hudi žeji popili cerveso špansko pivo. Imeli smo srečo, da nas je Santiago pričakal v soncu, kar je menda kar redko. V cerkvi smo obiskali in počastili slavnega svetnika in se zahvalili, da smo srečno prestali pot. Škoda le, da smo na cilj prispeli sredi tedna, ko pri romarski maši ni na sporedu blagoslov z veliko kadilnico butafumero, ki so jo včasih zaradi prepotenih in verjetno smrdečih romarjev bogato naložili in je po vsej cerkvi zadišalo po kadilu. Naslednji dan je sledila še pot na Finis terrae, skalnate atlantske obale, kjer so nekdanji romarji slekli svoja stara oblačila in postali novi ljudje. Še danes novodobni popotniki odlagajo svoje popotne palice, majice, izhojene čevlje in nogavice in jih po običaju zažgejo. V vsem tem je veliko simbolike. Na skalah so vzidane spominske plošče romarjev iz Amerike, ki tako opozarjajo, da so vendarle že bili, čeprav se je za tedanje ljudi tukaj svet končal. Naša kolesa smo spet zložili na prikolico in se pričeli vračati po Caminu del Norte, se ustavili v Gugenheinmovem muzeju v Bilbau, skočili še v srednjeveško mesto Carcasson in zadnjič prenočili v Nici. Zjutraj smo se obupani soočili s kruto resnico, da koles, s katerimi smo v potu svojega obraza prekolesarili naših kilometrov, ni več. Pravzaprav smo imeli srečo, da smo jih lahko prekolesarili, saj bi se lahko zgodilo, da bi nam jih ukradli že na začetku. Še tako dolga pot se enkrat konča, treba je samo storiti prvi korak in pričeti!»au«-foristična tinktura Kratki aforizmi v beli halji z geografskim poreklom Janez Tomažič Sedaj je jasno, kaj je bilo prej, kura ali jajce. Petelin! Ker tudi petelini nosijo jajca, ne samo kure. Dvojno slepi preizkus pomeni, če ortoped in kirurg skupaj rešujeta EKG. Sildenafil, vardenafil in tadalafil so filogenetsko gledano filanotropofili. Ni več daleč, ko se bo potrebno kolonizirati z MRSA/ESBL, da boš lahko sprejet v bolnišnico. Star zdravnik misli natanko tako kot mlad zdravnik, le da bolj počasi, ker ima veliko izkušenj. 120 Revija ISIS - Januar 2012

121 »Nehvaležen bolnik ima neustreznega zdravnika.«zavodnik (Anton Mesec) Tako je nevrolog, oziroma še celo nevropsihiater, prof. dr. Anton Mesec duhovito označil eno najpogostejših dejavnosti zdravnikov samozdravljenje. V nasprotju s splošnim mišljenjem med laiki, zdravniki nismo imuni za zdravstvene tegobe, če že ne rečem bolezni. Brez izjeme vsi začnemo s samozdravljenjem, ne glede na vrsto tegobe, ki nas je napadla. To pomeni, da se brez izjeme lotimo zdravljenja tudi tistih stanj, o katerih smo se nazadnje učili na fakulteti pred desetimi, dvajsetimi ali tridesetimi leti. Seveda se zdravimo v skladu s tedanjim znanjem. Čeprav se vsi dobro zavedamo silnega napredka v diagnostiki in terapiji na svojem področju, pa imamo skotom za napredek na drugih področjih medicine. Le pravilu medicus curat, natura sanat se imamo zahvaliti, da se večina samozdravljenja dobro konča. Opravičilo za takšno ravnanje je uniformno:»le zakaj bi s takšno malenkostjo obremenjeval kolega?«lep izgovor, a praviloma gre za disimulacijo, nekritično zanemarjanje za zdravje potencialne nevarnosti. Številne anekdote krožijo o tem, kako so sicer izredno skrbni zdravniki, katerih otroci so tožili o bolečinah, samo zamahnili z roko in svetovali, celo ukazali, več gibanja. No, nato pa so bili isti otroci operirani zaradi apendicitisa ali pa prejeli mavec. Mislim, da gre za zanikanje težav pri svojcih zaradi podzavestnega strahu, da bi se jim zgodilo kaj hudega. Zdravniki smo pri samozdravljenju neustrezni zdravniki, ker (podzavestno) ne prepoznamo očitnih simptomov in znakov bolezni, poškodbe. Praviloma to velja tudi za naše svojce. Hkrati pa smo nehvaležni bolniki, saj si zdravniki ne znamo priznati, da nahod traja tudi pri nas teden dni in ne dva dni, kot bi si ne samo želeli, temveč glede na lastno znanje in zdravljenje (praviloma skregano z vsako logiko) tudi pričakujemo. Huje pa je, če gre za kakšno hujšo tegobo oziroma bolezen. Tedaj jo praviloma prepoznajo svojci in dobesedno prisilijo zdravnika, da postane bolnik in se v takšni vlogi zateče v zdravstveno ustanovo. Ni ga zdravnika, ki bi odklonil pomoč zdravniku, a ob tem začuti pravi srh, saj ve, da smo vsi zdravniki grozno nemogoči bolniki. Ne znamo podati anamneze, ne da bi ob tem navedli svojo interpretacijo simptomov. Celo več, poudarimo sicer nepomembne simptome, ki se skladajo z našo»idejo«o lastni bolezni, in popolnoma zanemarimo simptome, ki so morda še bolj pomembni, a se ne skladajo z zgodbo, ki smo si jo ustvarili v glavi. Ideje so praviloma napačne, včasih Revija ISIS - Januar