ZGIBNI TRAKTOR WOODY 110 DRUGAČNO DELOVNO SREDSTVO V SONARAVNEM GOSPODARJENJU Z GOZDOVI
|
|
- Lesley Palmer
- 5 years ago
- Views:
Transcription
1 ZGIBNI TRAKTOR WOODY 1 DRUGAČNO DELOVNO SREDSTVO V SONARAVNEM GOSPODARJENJU Z GOZDOVI Mag. JURIJ MARENČE Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 00 Ljubljana IZVLEČEK Pri delu v gozdu uporabljamo po tehničnih lastnostih različne traktorje. V težjih delovnih razmerah so prilagojeni kolesni traktorji manj primerni, zato tam uporabljamo specialne gozdarske traktorje. Takšen je gozdarski zgibnik Woody 1 s hidrostatsko transmisijo in sistemom daljinskega upravljanja. Podlaga za presojo uporabnosti tega stroja so opravljene terenske meritve njegovih tehničnih parametrov navor, teža in zdrs na posameznem kolesu, vzdolžni in prečni naklon traktorja, vlečne sile in emisije toplogrednih plinov. Meritve so opravljene v različnih delovnih pogojih, ki jih opredeljujejo naklon gozdne vlake, velikost bremena in smer vlačenja. Ključne besede: gozdarski zgibni traktor, tehnični parametri, primernost in izbor traktorja
2 1 UVOD V slovenskih gozdovih prevladuje traktorsko spravilo lesa. V težkih in strmih terenih (alpski svet, del zahodne Slovenije) uporabljamo za spravilo lesa tudi žičnice, na primernih tleh in zadostnem naklonu terena ročen način spravila (predvsem na krajših razdaljah), v redkih primerih pa je še vedno ohranjen tudi živinski način vlačenja ali iznosa lesa. Načini spravila lesa so različni, pa vendar s traktorji spravimo iz gozdov veliko večino lesa. V nedržavnih gozdovih, ki s približno 80% vseh gozdnih površin prevladujejo, gozdni posestniki delajo le občasno. Pri tem delu uporabljajo svoje kmetijske traktorje, ki so različno opremljeni za delo v gozdu. Ponavadi so opremljeni s prilagojenimi priključki enostavnih izvedb, ki največkrat zaradi različnih prilagoditev ne ustrezajo varnostnim načelom za delo v gozdu in so tudi okolju neprijazni. Le redki gozdni posestniki (predvsem tisti z večjo gozdno posestjo) so tudi za delo v gozdu opremljeni z boljšo in predvsem bolj varno opremo. Za poklicne izvajalce gozdnih del - gozdarska izvajalska podjetja - je takšna opremljenost za delo v gozdu seveda neprimerna. Za doseganje ciljev opredeljenih v gozdnogospodarskih načrtih je potrebna posebna opremljenost strojev in usposobljenost izvajalcev del. Trajnostno zagotavljanje dobrin, ki jih daje gozdni prostor ob upoštevanju sonaravnostnega principa našega dela, zahteva visoko usposobljen strokovni kader in uporabo primernih delovnih sredstev. Namen tega članka je predstaviti delovna sredstva, ki jih danes pri spravilu lesa pri nas uporabljamo; ob tem pa želimo posebej opozoriti na novo, sodobno delovno sredstvo (Woody 1), na njegove tehnične karakteristike in raziskave, ki jih gozdarji v zadnjem času na področju spravila lesa opravljamo. 2 UPORABA RAZLIČNIH SPRAVILNIH SREDSTEV PRI DELU V GOZDU Izvajanje del v gozdovih Podatki kažejo, da izvajalska podjetja večino lesa spravijo do kamionske ceste s pomočjo prilagojenih kolesnih traktorjev. To so kmetijski traktorji, ki so v osnovi namenjeni delu na kmetijskih površinah. Dodatno opremljene (prilagojene) lahko uporabljamo tudi za delo v gozdu. Med to dodatno opremo sodijo predvsem daljinsko voden dvobobenski vitel, varnostna kabina traktorja, naletna in rampna deska, kolesne verige, zaščite posameznih delov traktorja in dodatne uteži za ugodnejši razpored mase traktorja. To so traktorji z močmi motorja do 50 kw (Zetor 6340, MF 365) s pogonom na obe osi in mehansko transmisijo s stopenjskim menjalnikom (slika 1). Poglavitni vzrok njihovi pogostosti uporabe je predvsem nižja nabavna cena v primerjavi s ceno boljših, specialnih traktorjev za delo v gozdu. Uporabljamo jih na lažjih deloviščih, večinoma pri spravilu po ravnem ali navzdol.
3 Slika 1: Prilagojena kolesna traktorja Zetor 6340 (levo) in Massey Ferguson 365 (desno) Specialni gozdarski traktorji V težjih deloviščih (strmi tereni, velika bremena, večja spravilna razdalja) uporaba prilagojenih kmetijskih traktorjev ni primerna. Težavnost dela za njih je prevelika, zato je v takšnih delovnih pogojih smotrna uporaba posebnih, za delo v gozdu prirejenih traktorjev. Njihova nabavna cena je v povprečju več kot dvakrat večja od cene prilagojenih kmetijskih traktorjev, vendar v takšnih težkih delovnih razmerah pridejo do izraza njihove prilagoditve za delo v gozdu. V primerjavi s prilagojenimi traktorji se odlikujejo po večjih hitrostih pri prazni in polni vožnji, visokih učinkih pri vlačenju lesa in varnosti pri delu kljub težavnim delovnim razmeram. Zaradi visoke nabavne vrednosti se pri delu zahtevajo visoki učinki, zato dosegajo najboljše rezultate pri spravilu večjih in daljših bremen ob hkratni večji koncentraciji lesa. V preteklih letih smo v gozdni proizvodnji uporabljali več različnih specialnih gozdarskih traktorjev (Belt, Iwafuji, LPKT, Timberjack). Leta 1998 sta na Gozdnem gospodarstvu Postojna v gozdni proizvodnji pričela z delom zgibnika slovenske proizvodnje - WOODY 1 (slika 2). Eden je v celoti daljinsko krmiljen (traktor in vitel), pri drugem pa daljinsko krmilimo le vitel (KOŠIR 1998); drugače pa se po tehničnih lastnostih ne razlikujeta. Tudi ta traktorja sta grajena za delo v težkih delovnih razmerah. Slika 2: Gozdarski zgibnik Woody 1 pri spravilu v gozdu
4 Traktor Woody 1 odlikuje velika sposobnost premagovanja vzdolžnih (0%) in prečnih (75%) naklonov (podatek proizvajalca) ob hkratni dobri stabilnosti stroja, premagovanja terenskih ovir (0,5 m) in dobrega izkoristka vlečnih sil. Zaradi namenske izdelave in svojih tehničnih karakteristik je zlasti primeren za delo v težjih delovnih razmerah, kjer s slabše opremljenimi kmetijskimi traktorji delo ni smotrno ali je celo nemogoče. Tehnični podatki za traktor Woody 1 (katalog proizvajalca Vilpo): masa vozila 5500 kg, dolžina 5400 mm, višina 2750 mm, širina 1940 mm pri gumah 14.9/13-28, motor Perkins tip 04-40T, 4 cilindri, vodno hlajen, moč motorja 76,5 Kw/4 PS pri 2200 vrtljajih/min, hidravlika Sauer-Sundstrand za pogon vozila, vitla in priključkov, krmilo Danfoss-hidravlično, hitrost 0-17 in 0-30 km/h z vozno avtomatiko in dvostopenjskim gonilom. Traktor sestavljata sprednji in zadnji modul z vsemi sestavnimi elementi. Hidrostatski pogon je krmiljen s pomočjo procesorja, ki je programiran. Program omogoča uravnavanje voznih lastnosti s spreminjanjem petdesetih različnih parametrov. Procesor med vožnjo glede na trenutne delovne obremenitve samostojno usklajuje hitrost, pospeške in zaviranje motorja glede na višino obratov motorja oziroma položaja pedala za plin. S tem dobimo idealno razmerje hitrosti vožnje, vrtilnega momenta in trenutnih obremenitev stroja. Ob udobnejši vožnji, čistejšem izpuhu je ob manjši porabi goriva bistveno zmanjšan tudi zdrs koles, kar je ob vse večjih okoljskih zahtevah in delovnih omejitvah bistvenega pomena. Pri vožnji traktorja uporabljamo krmilo in pedal za plin (ni sklopke in menjalne ročice); ob tem lahko izbiramo dve prestavi, s katerimi omejujemo največjo možno hitrost gibanja (delovno do 15 km/h in cestno do 30 km/h). Premik traktorja je možen šele pri vsaj 10 vrtljajih/min - pod to vrednostjo se traktor sam ustavi in zavre. Smer vožnje izbiramo s pomočjo stikala - pri tem traktorja ni potrebno ustavljati. Osi so izvedene s planetnimi prenosi v pestih in samodejnimi hidravličnimi zapirači - tako je preprečen zdrs le na enem kolesu. Traktor je opremljen z različnimi dimenzijami gum kar vpliva na širino samega stroja. Izbira je odvisna od želja naročnika oziroma specifičnih talnih razmer - na občutljivih in slabo nosilnih tleh s širšimi gumami dosežemo manjši specifični pritisk na tla, s tem pa tudi manjše poškodbe tal. Tako se širina stroja giblje v razmaku od 1940 do 2300 mm. Vsaki izvedbi je prilagojena tudi širina zadnje naletne deske. Woody 1 je za zbiranje lesa opremljen z dvobobenskim vitlom vlečne sile 2 X 80kN, njegov pogon je hidrostatski, ima dve hitrosti in je daljinsko voden. Traktor je zadaj opremljen z naletno desko, spredaj pa z desko za rampanje lesa - obe lahko s pomočjo hidravlike po potrebi dvigamo ali spuščamo. Omenili smo, da je lahko Woody 1 v celoti daljinsko voden - to pomeni, da z daljincem ne upravljamo samo vitla, kot je to ponavadi slučaj, ampak celoten traktor. To je posebej praktično v fazi odvezovanja lesa na kamionski cesti in premikanja stroja na krajših razdaljah,
5 pa tudi pri naknadnem prilagajanju postavitve traktorja pri zbiranju lesa. Pri tem imamo na enem daljinskem upravljalcu komande za vitel, zagon in uravnavanje plina, spremembo smeri premikanja ter ustavitev motorja. 3 METODE RAZISKAV NA PODROČJU PRIDOBIVANJA LESA Dosedanje izkušnje kažejo, da je traktor Woody 1 konkurenčen na zelo zahtevnih trgih srednje Evrope. Glede na tehnične zmožnosti stroja in njegove možne prilagoditve je potrebno z raziskavami ugotoviti primernost uporabe takšnega delovnega sredstva v naših delovnih razmerah, ki se v marsičem razlikujejo od razmer drugod. Ob današnjih ostrih ekoloških omejitvah je pri izbiri strojev potrebno upoštevati njihovo primernost za delo v specifičnih delovnih in sestojnih razmerah. Odločitev za določen traktor hkrati pomeni tudi poznati njegove tehnične parametre - na podlagi teh presojamo ali in v kolikšni meri je stroj primeren za delo v gozdu. Od vseh tehničnih parametrov so pomembni predvsem tisti, od katerih je odvisna učinkovitost prenosa sil s kolesa na tla (navor, razpored mase traktorja med vožnjo na posamezna kolesa, zdrs pogonskih koles). Ti parametri bistveno vplivajo na izkoristek energije traktorja pa tudi na različno stopnjo poškodovanosti tal. Pri takšnih raziskavah nas zanimajo odgovori na naslednji vprašanji: V kolikšni meri se vrednosti merjenih tehničnih parametrov spreminjajo zaradi inputov, ki jih vključujemo v raziskavo (različna velikost bremena, smer vlačenja - nakloni, talne razmere na vlaki)? Kakšni so vplivi (posledice) dela s traktorji na okolje (poraba goriva, zdrs pogonskih koles, poškodbe tal) ob upoštevanju izmerjenih vrednostih tehničnih parametrov? Poznavanje tovrstnih vplivov nam daje pomembne informacije pri presoji primernosti delovnega sredstva. V gozdni proizvodnji se poškodbam okolja ne moremo v celoti izogniti, jih pa z uporabo primernih strojev lahko zmanjšamo. Raziskava, ki jo opisujemo v nadaljevanju pomembno vpliva na poznavanje tovrstne problematike. S pomočjo rezultatov lahko šele presojamo prednosti določenih strojev pred drugimi, in se na podlagi dejstev šele odločamo za njihov nakup in uporabo. Meritve na gozdarskih traktorjih, ki jih opisujemo, so prve takšne pri nas. Ob pomoči in sodelovanju raziskovalcev Kmetijskega inštituta Slovenije smo oblikovali potrebno novo metodologijo z merilnimi inštrumenti in postopki za zajemanje in obdelavo zbranih podatkov. Meritve so bile opravljene v dejanskih delovnih razmerah. Vlaka se nahaja na postojnskem gozdnogospodarskem območju, GGE Leskova dolina, pod vrhom V. Kalvarija (75 m). Vlako dolžine 220 m smo razdelili na več odsekov, ki se med seboj razlikujejo po spremembi vzdolžnega naklona slika 3 (ROBEK, KRAJNC 2000).
6 Situacija 1:00 / Plan view 1:00 Poševna razdalja (m) / Slope distance (m) Naklon vlake (%) / Skidd trail slope (%) Niveleta - MV 1:00, MD 1:00 / Profile view - VS 1:00, HS 1:00 Horizontalna razdalja / Horizontal distance Številka profila / Profile number GIS P-Stn Slika 3: Vzdolžni prerez in situacija vlake v poskusu Vlaka ima svoj začetek pri kamionski cesti in vodi od nje navzgor proti delovišču - naklon od pričetka proti koncu narašča in doseže v najbolj oddaljeni točki vrednost 42%. Ves čas poskusa (vožnje po vlaki) smo jemali tudi vzorce tal za ugotavljanje njegove vlažnosti. Bremena lesa, ki smo jih s traktorjem vlačili, so bila različna (2m 3, 3m 3, 4m 3, 5m 3, 6m 3 ); izmerili in pripravili smo jih pred poskusom, vsako breme pa je bilo vedno sestavljeno iz štirih kosov smrekovine dolžine 8 m. Meritve smo opravljali med vlačenjem v smeri navzdol in navzgor z različno orientacijo bremena (debelejši konci naprej ali nazaj gledano v smeri vožnje). V tej raziskavi smo uporabili instrumente s katerimi smo hkrati natančno merili cel niz tehničnih parametrov; pri tem smo registrirali njihove spremembe v določenih časovnih intervalih in s pomočjo programskega paketa Catman in prenosnega računalnika na samem traktorju vse podatke zajemali zaradi kasnejše obdelave. V tej raziskavi smo hkrati merili 18 različnih parametrov: navore na vseh 4 kolesih, razpored teže traktorja na posamezno kolo med vožnjo, zdrs na vsakem kolesu, trenuten položaj (naklon) traktorja v njegovi vzdolžni in prečni smeri, vlečni sili na vitlu (horizontalno in vertikalno komponento), prevoženo pot s pomočjo petega kolesa, emisije toplogrednih vplivov. Zaradi meritev smo na traktor vgradili številne inštrumente: dinamometre, ki smo jih namestili med polos traktorja in njegovim kolesom (slika 4). Na tem mestu smo med vožnjo po gozdni vlaki zajemali podatke o navoru na posameznem
7 kolesu in dinamični sili, ki se med vožnjo razporeja na posamezno os traktorja. Podatke smo zajeli s pomočjo elektro-uporovnih merilnih lističev, nalepljenih po posebnem postopku na posamezne dinamometre. Tako smo med vožnjo po razgibani vlaki s pomočjo teh lističev za vsako kolo prišli do podatka o vrtilnem momentu (navor) in uvijanju dinamometra (teža na kolesu). Zaradi vgrajenih dinamometrov je bil traktor širši za približno 80 cm. Slika 4: Woody 1 zaradi vgrajenih dinamometrov širši kot običajno Na zunanji strani osi kolesa smo namestili drsne odjemnike toka (slika 5), ki omogočajo, da se signal z merilnega lističa prenese na del merilne verige, ki miruje. Njihov vrteči del namestimo na os kolesa ta del ima osem med seboj izoliranih prstanov na katere nalegajo ščetke, ki se nahajajo na zunanjem, mirujočem delu drsnega odjemnika toka. Na ta način omogočamo signalu povezavo med mestom meritve na vrtečem kolesu in drugo stranjo mirujoče merilne verige. S pomočjo rotacijskih optičnih dajalnikov (slika 5) smo na vsakem kolesu merili obrate, pri čemer smo za prevoženi polni krog kolesa dobili 0 impulzov. Število električnih signalov ustreza številu črtic na vrtečem disku. Tako smo za vsako kolo dobili podatek o prevoženi razdalji, istočasno pa smo s pomočjo petega (negnanega) kolesa merili tudi prevoženo pot traktorja. S pomočjo medsebojnih primerjav teh podatkov lahko sklepamo na vozne lastnosti stroja, velikost zdrsa pri različnih vlečnih obremenitvah, posledično pa tudi na primernost stroja za delo v gozdni proizvodnji. Naklon traktorja v njegovi vzdolžni in prečni smeri med vožnjo po razgibani vlaki smo merili s pomočjo dveh induktivnih senzorjev montiranih na strehi traktorja. Pri delu v gozdu ni pomemben zgolj vzdolžni naklon vlake po kateri vlačimo les, ampak je pomembna tudi vzdolžna in prečna stabilnost traktorja v povezavi z mestom in višino njegovega težišča. Ti medsebojni odnosi so bistvenega pomena za stopnjo varnosti pri vožnji po gozdni vlaki ali brezpotju. Emisije toplogrednih plinov smo merili s posebno sondo, vstavljeno v izpušno cev traktorja. Ta podatek, ob povezavi z ostalimi izmerjenimi tehničnimi parametri, nam kaže na variabilnost vpliva dela s stroji na okolje ob različnih terenskih in delovnih pogojih.
8 Slika 5: Drsni odjemnik toka (levo) in skupaj z rotacijskim optičnim dajalnikom signala (desno) Na naletni deski traktorja smo montirali posebej za to meritev skonstruiran okvir z dvema dinamometroma za merjenje horizontalne in vertikalne vlečne sile traktorja (slika 6). Na tem okvirju so bili s posebnim načinom vezanja pripeti smrekovi hlodi vedno 4 kosi dolžine 8 m, skupna velikost bremena od 2 6 m 3. Slika 6: Merjenje obeh komponent vlečne sile S pomočjo drsnih odjemnikov toka, so se vsi podatki prenašali preko ojačevalnika in digitalizatorja (Spider 8 Hottinger Baldwin) do prenosnega računalnika. Zaradi velikega števila merjenih parametrov smo v merilno verigo vključili 3 digitalizatorje in 1 prenosni računalnik, ki so bili nameščeni v posebnem zaboju na zadnjem delu traktorja (slika 7). Merjenje emisij toplogrednih plinov je potekalo s samostojnim merilnim sistemom, ki je bil nameščen v kabini traktorja. Oba merilna sistema sta imela ločeno energijsko napajanje. Vse merilne inštrumente smo posebej zaščitili pred škodljivimi vplivi vremena in mehanskimi udarci. Vrednosti tehničnih parametrov zajemamo med vlačenjem - med polno in prazno vožnjo. Te vrednosti se s spremembo naklona vlake bistveno spremenijo, zato ima izbrana vlaka na začetku pri kamionski cesti minimalen naklon, nato pa s potjo počasi narašča vse do naklona 42%.
9 Slika 7: Zaboj z inštrumenti na zadnjem delu traktorja Tudi velikost bremena in njegova orientacija glede na smer vožnje bistveno vpliva na izmerjene tehnične parametre. Vsa bremena, ki smo jih zajeli v poskusu, smo kasneje tudi natančno stehtali. 4 REZULTATI SNEMANJA IN DISKUSIJA Električni signal, ki predstavlja merjeni tehnični parameter, je najprimernejši način prenosa podatkov, posebej pri dinamičnih parametrih visoke frekvence kot je pri tej raziskavi. Tudi pri spravilnih sredstvih v gozdni proizvodnji so spremembe večine mehanskih parametrov tako dinamične, da jih je s pomočjo različnih mehanskih inštrumentov nemogoče slediti niti izmeriti. Meritve smo opravili jeseni leta 2000 na področju Mašuna (Gozdno gospodarstvo Postojna). Izbran objekt je bil v sklopu rednih delovišč za to leto, saj smo se želeli s takšno izbiro čim bolj približati realnim, vsakodnevnim težkim delovnim razmeram na Visokem Krasu. Meritve smo opravili med vožnjo po vlaki. S pomočjo meritev smo za vsako kolo dobili podatke o momentu, dinamičnem prenosu sile in zdrsu, vzdolžnem in prečnem naklonu traktorja, vlečnih silah in emisijah. Rezultati snemanja so baze podatkov za vsak tehnični parameter posebej, vendar izmerjen v istem času. Frekvenca zajemanja in beleženja podatkov je bila Hz; posamezni ciklusi so trajali približno 2 3 minute, odvisno od velikosti bremena (2 6 m 3 ) in smeri gibanja po vlaki (navzgor, navzdol). Pri obdelavi numeričnih podatkov smo tehnične parametre med seboj primerjali glede na težavnost dela na posameznih odsekih izbrane gozdne vlake. Dodatna snemanja posameznih ciklusov s kamerami so namenjena pomoči pri interpretaciji in vzročnih povezavah dobljenih rezultatov. Podrobnejši rezultati meritev presegajo obseg tokratnega članka. 5 SKLEPI Vsako uvajanje novih strojev v gozdno proizvodnjo zahteva razmislek in kritično presojo njihovih tehničnih lastnosti. Namen raziskave je ovrednotiti delo s traktorjem Woody 1 s tehnično - tehnološkega, varstvenega in ekološkega vidika. Ker je to prva takšna raziskava na gozdarskih strojih pri nas, je bilo potrebno oblikovati popolnoma novo merilno verigo. S pomočjo izmerjenih tehničnih parametrov in njihovo interakcijo lahko presojamo primernost posameznega stroja. Na ta način bomo preizkusili traktor Woody 1 v slovenskih razmerah, ki so v marsičem drugačne od tistih v srednji Evropi. Ne samo terenske in sestojne razmere, tudi infrastruktura
10 in splošna gospodarska situacija v državi, vplivata na izbor mehanizacije za delo v gozdu. Seznam vplivnih dejavnikov pri tem izboru je zelo kompleksen, vpliv tehničnih parametrov traktorja pa je gotovo eden pomembnejših. Presoja rezultatov te raziskave bo koristna pri bodočem razvoju traktorja, kot tudi pri odločanju ob izbiri primernih strojev za delo v težkih pogojih dela v gozdu. 6 POVZETEK Načini spravila lesa iz gozda so različni, pa vendar s traktorji spravimo iz gozdov veliko večino lesa. Pri delu v zasebnih gozdovih gozdni posestniki pri tem uporabljajo svoje kmetijske traktorje, ki so opremljeni s prilagojenimi priključki enostavnih izvedb. Za poklicne izvajalce gozdnih del - gozdarska izvajalska podjetja - je takšna opremljenost za delo v gozdu neprimerna. Za doseganje ciljev opredeljenih v gozdnogospodarskih načrtih je potrebna posebna opremljenost strojev in usposobljenost izvajalcev del. Ti večino lesa spravijo do kamionske ceste s pomočjo prilagojenih kolesnih traktorjev. Uporabljamo jih predvsem na lažjih deloviščih, večinoma pri spravilu po ravnem ali navzdol. V težjih deloviščih uporaba prilagojenih kmetijskih traktorjev ni primerna. Težavnost dela za njih je prevelika, zato je v takšnih delovnih pogojih smotrna uporaba posebnih, za delo v gozdu prirejenih traktorjev. Takšen je tudi gozdarski zgibni traktor Woody 1 Odločitev za določen traktor hkrati pomeni tudi poznati njegove tehnične parametre - na podlagi teh presojamo ali in v kolikšni meri je stroj primeren za delo v gozdu. V ta namen smo med vožnjo po gozdni vlaki ob različnih naklonih terena in velikosti bremena opravili meritve navora, razporeditve teže traktorja in njegovega zdrsa za vsako kolo posebej, poleg tega pa še vlečne sile, trenutni prečni in vzdolžni naklon stroja in emisije toplogrednih plinov. Poznavanje tovrstnih vplivov nam daje pomembne informacije pri presoji primernosti delovnega sredstva.. S pomočjo rezultatov lahko šele presojamo prednosti določenih strojev pred drugimi, in se na podlagi dejstev šele odločamo za njihov nakup in uporabo. 7 LITERATURA KOŠIR, B.,1998. Zgibni traktor, ki je učinkovit in prijazen do gozda. Delo, Znanost za razvoj, KOŠIR, B., Lastnosti prenosa sil na podlago pri traktorju Woody 1, Gozdarski vestnik 58 (3), Ljubljana, s ROBEK, R., KRAJNC, R Analiza vlažnosti tal ob meritvah tehničnih parametrov pri vlačenju lesa z zgibnim traktorjem Woody 1. Ekspertiza - delovno gradivo.. Katalog proizvajalca Vilpo Woody 1.
Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationDonosnost zavarovanj v omejeni izdaji
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija
More informationKAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:
Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov
More informationNavodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationPrikolice brez meja! Program gospodarskih vozil posebej za vaše potrebe...
Prikolice brez meja! Program gospodarskih vozil posebej za vaše potrebe... www.fliegl.com Polprikolice s kesonom, polprikolice s pomično ponja večja raznolikost za večjo gospod standardne polprikolice
More informationPOSEDKI VISOKEGA NASIPA SRMIN
Pavel ŽVANUT mag., univ.dipl.inž.grad., Zavod za gradbeništvo Slovenije, Oddelek geotehnika in prometnice Mojca RAVNIKAR TURK univ.dipl.inž.grad., Zavod za gradbeništvo Slovenije, Oddelek geotehnika in
More informationPRESENT SIMPLE TENSE
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
More informationGOSPODARNOST IN OKOLJSKI VIDIKI TEHNOLOGIJ PRIDOBIVANJA LESNIH SEKANCEV ZA ENERGETSKO RABO
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Matevž MIHELIČ GOSPODARNOST IN OKOLJSKI VIDIKI TEHNOLOGIJ PRIDOBIVANJA LESNIH SEKANCEV ZA ENERGETSKO RABO DOKTORSKA DISERTACIJA Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV V RAZMERJU DO NAKUPA AVTOMOBILA Ljubljana, september 2009 NINA DRAGIČEVIĆ IZJAVA Študentka Nina Dragičević izjavljam,
More informationORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica
More informationNamakanje koruze in sejanega travinja
1 1 Namakanje koruze in sejanega travinja prof. dr. Marina Pintar UL Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Lombergerjevi dnevi, Pesnica, 8. dec. 2016 Zakaj je pomembno strokovno pravilno namakanje?
More informationEU NIS direktiva. Uroš Majcen
EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO. Rok Dolinar
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO Rok Dolinar Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Kineziologija VPLIV RAZLIČNIH ZAČETNIH POLOŽAJEV NA HITROST ODZIVANJA V KOŠARKI
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDLEK ZA FIZIKO. Podiplomski program: Fizikalno izobraževanje. Matej Rožič.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDLEK ZA FIZIKO Podiplomski program: Fizikalno izobraževanje Matej Rožič Razumevanje konceptov dela, energije in opazovanega sistema za telesa, ki
More informationIntranet kot orodje interne komunikacije
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:
More informationUČINKOVITOST NAMAKALNEGA SISTEMA NA GOLF IGRIŠČU BLED
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Nina POLAJNAR KUMŠE UČINKOVITOST NAMAKALNEGA SISTEMA NA GOLF IGRIŠČU BLED DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij Ljubljana, 12 UNIVERZA
More informationOCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja
More informationANALIZA SEKALNIKOV LESNE MASE
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Ana Marija BAJŽELJ ANALIZA SEKALNIKOV LESNE MASE DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA
More informationREORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Uroš NEDELJKO REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 DIPLOMSKO
More informationPOŽARNA OGROŽENOST IN NAPOVEDOVANJE POJAVLJANJA GOZDNIH POŽAROV
POŽARNA OGROŽENOST IN NAPOVEDOVANJE POJAVLJANJA GOZDNIH POŽAROV 3. seminar in delavnica iz varstva gozdov TOMAŽ ŠTURM Zavod za gozdove Slovenije VSEBINA 1. Pregled pretekle požarne aktivnosti 2. Napovedovanje
More informationLesna biomasa. Okolju prijazen, obnovljiv vir energije
Lesna biomasa Okolju prijazen, obnovljiv vir energije Biomasa KAJ JE BIOMASA BIOMASA les in lesni ostanki, ostanki iz kmetijstva, nelesnate rastline uporabne za proizvodnjo energije, ostanki pri proizvodnji
More informationSistemi za podporo pri kliničnem odločanju
Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je
More informationPRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VZDUŠJE V SKUPINI PETROL Ljubljana, oktober 2004 BOŠTJAN MARINKO IZJAVA
More informationGOZDNI PROSTOR: NAČRTOVANJE, RABA, NASPROTJA
Gospodarjenje z gozdovi in načrtovanje 4 GOZDNI PROSTOR: NAČRTOVANJE, RABA, NASPROTJA Zbornik prispevkov Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek
More information1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)
Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova
More informationVIBRACIJE NA GORSKEM IN CESTNEM KOLESU, PRENESENE PREK ROKE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT VIBRACIJE NA GORSKEM IN CESTNEM KOLESU, PRENESENE PREK ROKE DIPLOMSKO DELO MENTOR: prof. dr. Damir Karpljuk SOMENTOR: asist. dr. Samo Rauter RECENZENT: doc. dr.
More informationRAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI
REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor
More informationPravilno namakanje je tudi okoljski ukrep, ključno pa je tudi za kakovost vrtnin (projekt TriN)
Pravilno namakanje je tudi okoljski ukrep, ključno pa je tudi za kakovost vrtnin (projekt TriN) prof. dr. Marina Pintar UL Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Lombergerjevi dnevi 4. ZELENJADARSKI
More informationAndrej Laharnar. Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Andrej Laharnar Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen Diplomska naloga na visokošolskem
More informationStudia Forestalia Slovenica
Studia Forestalia Slovenica 143 GOZD IN LES Slovenski gozd za Slovenijo www.gozdis.si www.sazu.si 1 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 630(497.4)(082)(0.034.2)
More informationUČINKI IN STROŠKI IZDELAVE LESNIH SEKANCEV S SEKALNIKOM ESCHLBÖCK BIBER 70-RM
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Peter KUCLER UČINKI IN STROŠKI IZDELAVE LESNIH SEKANCEV S SEKALNIKOM ESCHLBÖCK BIBER 70-RM DIPLOMSKO DELO Visokošolski
More informationIgor Koselj
ZAJEM REALNIH PROCESNIH PODATKOV KOT POMOČ ZA NATANČNEJŠE SPREMLJANJE UČINKOVITOSTI PROIZVODNE LINIJE IN S TEM POMOČ PRI PREVENTIVNEM VZDRŽEVANJU STROJEV Igor Koselj ikoselj@gmail.com Prikazana je logika
More informationProstor kraj čas 6 UPORABA LIDARSKIH PODATKOV ZA KLASIFIKACIJO POKROVNOSTI. Andreja Švab Lenarčič in Krištof Oštir
Prostor kraj čas 6 UPORABA LIDARSKIH PODATKOV ZA KLASIFIKACIJO POKROVNOSTI Andreja Švab Lenarčič in Krištof Oštir PROSTOR, KRAJ, ČAS PROSTOR, KRAJ, ČAS 6 UPORABA LIDARSKIH PODATKOV ZA KLASIFIKACIJO POKROVNOSTI
More informationDIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:
More informationUČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka
More informationCJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA STAKLO PLASTIKA AUTO LAK KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE SVJETLA
KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA Radovi prije aplikacije: Prije nanošenja Ceramic Pro premaza površina vozila na koju se nanosi mora bi dovedena u korektno stanje. Proces
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja
More informationKAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,
More informationCopyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.
UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje
More informationVODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008
More informationNAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT
More informationGozdarski vestnik. Letnik 74, številka 9 Ljubljana, oktober 2016 ISSN UDK 630* 1/9. Leseno plavje v zgornjem toku Meže
Gozdarski vestnik Letnik 74, številka 9 Ljubljana, oktober 2016 ISSN 0017-2723 UDK 630* 1/9 Leseno plavje v zgornjem toku Meže Porušitvena erozija v občini Ajdovščina možnosti in omejitve uporabe lidarskih
More informationGlasilo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije št. 81, november 2009
ISSN 1581-9027 Glasilo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije št. 81, november 2009 stran Pogovor z Rajkom Štefaničem V gozdu sem našel svoj mir 4 stran 11 Tradicionalni posvet KSS V Mariboru o sedanjem
More informationVladimir Markovič: Logika, delovanje in izračuni SP/SG naprav 2010/11
Vladimir Markovič: Logika, delovanje in izračuni SP/SG naprav 2010/11 Sestavljeno v Ljubljani, 04.10.2011 OPIS SP NAPRAV KOT NOVEGA PRISTOPA PRI RAVNANJU S TEKOČO VODO Vsi ljudje, ki so seznanjeni s problematiko
More informationFLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. Mentor: doc. dr. Vesna Novak Kandidat:
More informationZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj
ZDRAVJE IN OKOLJE izbrana poglavja Ivan Eržen Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj april 2010 ZDRAVJE IN OKOLJE Fizično okolje, ki nas obdaja, je naravno
More informationRavnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
More informationKAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI
Nina HUMAR * doc. dr. Andrej KRYŽANOWSKI ** - 172 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA KAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI POVZETEK V letu 2012 je bil
More informationRazvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe s hrano
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Interdisciplinarni študijski program Varstvo okolja Anamarija Slabe Razvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe
More informationOPTIMIRANJE SISTEMA VZDRŽEVANJA V PODJETJU STROJ d.o.o. S POUDARKOM NA VZDRŽEVANJU KLJUČNIH TEHNOLOGIJ
OPTIMIRANJE SISTEMA VZDRŽEVANJA V PODJETJU STROJ d.o.o. S POUDARKOM NA VZDRŽEVANJU KLJUČNIH TEHNOLOGIJ Študent: Študijski program: Smer: Matjaž KORTNIK visokošolski strokovni študijski program Strojništvo
More informationOCENA UČINKOVITOSTI DELA PRI PONOVNEM MERJENJU STALNIH VZORČNIH PLOSKEV V GGE POLJANE
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Matija BENEDIČIČ OCENA UČINKOVITOSTI DELA PRI PONOVNEM MERJENJU STALNIH VZORČNIH PLOSKEV V GGE POLJANE DIPLOMSKO
More informationBiznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije
Biznis scenario: U školi postoje četiri sekcije sportska, dramska, likovna i novinarska. Svaka sekcija ima nekoliko aktuelnih projekata. Likovna ima četiri projekta. Za projekte Pikaso, Rubens i Rembrant
More informationEKSTREMNE TEMPERATURE IN NJIHOVA SPREMENLJIVOST V SLOVENIJI V OBDOBJU
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Maruša VERTAČNIK EKSTREMNE TEMPERATURE IN NJIHOVA SPREMENLJIVOST V SLOVENIJI V OBDOBJU 1961 2013 DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij
More informationPOVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija
VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod
More informationVpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Mežnarič Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina
More informationMatjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN. Turizem in regionalna neravnovesja
UDK 196.5.002.23:914.971.2 Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN Turizem in regionalna neravnovesja V sklopu proučevanja problematike regionalnih razlik v
More informationUČINKOVITOST NAČRTOV PREISKOVANJA IZBRANEGA OBMOČJA Z GEORADARJEM GLEDE NA NATANČNOST IN PORABLJEN ČAS
UČINKOVITOST NAČRTOV PREISKOVANJA IZBRANEGA OBMOČJA Z GEORADARJEM GLEDE NA NATANČNOST IN PORABLJEN ČAS Diplomski seminar na bolonjskem študijskem programu 1. stopnje Fizika Rebeka Fakin Mentor: doc. dr.
More informationDIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka
More informationPodešavanje za eduroam ios
Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja
More informationRAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO
More informationvozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable
vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja 29.10.2017-24.03.2018 Flight Timetable valid 29.10.2017-24.03.2018 2 vozni red / timetable LEGENDA LEGEND REDNI PREVOZNIKI / SCHEDULED AIRLINES AF AIR FRANCE
More informationSTRES NA DELOVNEM MESTU
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar STRES NA DELOVNEM MESTU Mentor: Marina Vodopivec, univ. dipl. psih. Lektor: Marija Višnjič Kandidat: Svetlana Nikolić Kranj, november 2007 ZAHVALA Iskreno
More informationSistem za oddaljeni dostop do merilnih naprav Red Pitaya
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Luka Golinar Sistem za oddaljeni dostop do merilnih naprav Red Pitaya DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE
More informationNadgradnja kartografskih baz za potrebe navigacijskih sistemov
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Visokošolski program Geodezija, Smer za prostorsko
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I.
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. Ljubljana, julij 2007 SILVO KASTELIC IZJAVA Študent Silvo Kastelic izjavljam, da sem avtor tega diplomskega
More informationNAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matjaţ Cör NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI Mentorica: doc. dr. Mojca Ciglarič DIPLOMSKO DELO NA
More informationAKCIJSKI NAČRT SRIP ACS+
AKCIJSKI NAČRT STRATEŠKEGA RAZVOJNO INOVACIJSKEGA PARTNERSTVA NA PODROČJU MOBILNOSTI SRIP ACS+ Poslovno razvojna strategija 2017 2020 Ver.2 Junij 2017 Dokument pripravili: Tanja Mohorič, Dunja Podlesnik,
More informationMagistrsko delo STRES IN IZGORELOST NA DELOVNEM MESTU SREDNJEŠOLSKIH UČITELJEV V SLOVENIJI IN DRUGIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE
REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo STRES IN IZGORELOST NA DELOVNEM MESTU SREDNJEŠOLSKIH UČITELJEV V SLOVENIJI IN DRUGIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE Kandidatka:
More informationDELOVNE NESREČE V OKVIRU HUMANITARNEGA RAZMINIRANJA Work Accidents in the Context of Humanitarian Demining Activities
DELOVNE NESREČE V OKVIRU HUMANITARNEGA RAZMINIRANJA Work Accidents in the Context of Humanitarian Demining Activities Matjaž Bizjak* UDK 623.365:623.488 Povzetek Protiminsko delovanje, s poudarkom na humanitarnem
More informationV šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.
UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo
More informationStrategija razvoja družbe
številka 44 / december 2014 JAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANA TISKOVINA, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 LJUBLJANA Intervju tehnični direktor Stane Koprivšek Strategija razvoja družbe Revitalizacija
More informationRUDAR. Skupaj do dolgoročne prihodnosti. September stran 4 Novo krmiljenje povečalo zanesljivost in varnost
RUDAR Č A S O P I S P R E M O G O V N I K A V E L E N J E I N P O V E Z A N I H D R U Ž B September 2007 Skupaj do dolgoročne prihodnosti stran 4 Novo krmiljenje povečalo zanesljivost in varnost stran
More informationMIMOR - MINI MOBILNI ROBOT LASTNE GRADNJE
MIMOR - MINI MOBILNI ROBOT LASTNE GRADNJE Uvod Beseda robot zajema široko področje, pod katerim si predstavljamo, da neko delo opravlja stroj. V našem primeru je to delo premagovanje labirinta, za katerega
More informationPRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin
PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško
More informationUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VEČKRITERIJSKA ANALIZA ODLOČITVE O IZBIRI LOKACIJE CENTRA ZA RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI Kandidatka: Mateja Mihelin Študentka rednega
More informationSLOVENSKO OMREŽJE NATURA 2000 V ŠTEVILKAH SLOVENIAN NATURA 2000 NETWORK IN NUMBERS
VARSTVO NARAVE, 30 (2017) 99 126 SLOVENSKO OMREŽJE NATURA 2000 V ŠTEVILKAH 99 SLOVENIAN NATURA 2000 NETWORK IN NUMBERS Matej PETKOVŠEK Strokovni članek Prejeto/Received: 18. 8. 2016 Sprejeto/Accepted:
More informationPrenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva
Maks Tajnikar (urednik) Petra Došenović Bonča Mitja Čok Polona Domadenik Branko Korže Jože Sambt Brigita Skela Savič Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA
More informationPasti družbene odgovornosti: trg biomase v Sloveniji
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mojca Klenovšek Pasti družbene odgovornosti: trg biomase v Sloveniji Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mojca
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Psarn Pridobivanje kadrov s pomočjo spletnih socialnih omrežij Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra
More informationIzbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije
Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3
More informationPRIMERNOST RAZLIČNIH PODLAG ZA GOJENJE BRESKVE (Prunus persica L.) SORTE 'REDHAVEN' NA DEVIŠKIH TLEH
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Barbara REPOVŽ PRIMERNOST RAZLIČNIH PODLAG ZA GOJENJE BRESKVE (Prunus persica L.) SORTE 'REDHAVEN' NA DEVIŠKIH TLEH DIPLOMSKO DELO Visokošolski
More informationMOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega
More informationMožni vplivi podnebnih sprememb na vodno bilanco tal v Sloveniji
Acta agriculturae Slovenica, 91-2, september 2008 str. 427-441 Agrovoc descriptors: climatic change; water balance; soil water balance; soil water deficit; models; drought Agris category code: P40; P10
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA UKREPOV ZA SPODBUJANJE UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V IZBRANIH DRŽAVAH EU Ljubljana, september 2010 NIKA KLEMENČIČ ŠTRIGL IZJAVA
More informationMAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA Ljubljana, november
More informationMONITORING SUSPENDIRANEGA MATERIALA NA SLOVENSKIH VODOTOKIH
mag. Janja KNIFIC PORENTA * - 16- HIDROLOGIJA V PROJEKTIH MONITORING SUSPENDIRANEGA MATERIALA NA SLOVENSKIH VODOTOKIH POVZETEK Problematika merjenja suspendiranega materiala v Sloveniji je zelo aktualna,
More informationVREDNOSTI NEPREMIČNIN
MOŽNOSTI ZA UPORABO POSPLOŠENE TRŽNE VREDNOSTI NEPREMIČNIN POTENTIAL USAGE OF GENERALIZED REAL ESTATE MARKET VALUE Igor Pšunder, Polona Tominc UDK: 332.6(497.4) Klasifikacija prispevka po COBISS-u: 1.01
More informationANALIZA VETROLOMA NA OBMOČJU ČRNIVCA LETA 2008
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Andrej PAHOVNIK ANALIZA VETROLOMA NA OBMOČJU ČRNIVCA LETA 2008 DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Gornji Grad,
More informationAlgoritem za izračun napovedi trenutne moči sončne elektrarne s pomočjo nevronskih omrežij
26. MEDNARODNO POSVETOVANJE»KOMUNALNA ENERGETIKA 2017«J. Pihler Algoritem za izračun napovedi trenutne moči sončne elektrarne s pomočjo nevronskih omrežij MIHAEL SKORNŠEK & GORAZD ŠTUMBERGER 39 Povzetek
More informationInformacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer
More informationBrezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Grobelnik Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju Primerjava: Slovenija in skandinavske države Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA
More informationVanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Madžo Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji Vpliv socialnega in kulturnega kapitala na priložnosti priseljencev iz bivše SFRJ na trgu
More informationKATARINA JAMNIK IZDELAVA SPLETNE KARTE PRIKAZA PODZEMNIH KOMUNALNIH VODOV
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo KATARINA JAMNIK IZDELAVA SPLETNE KARTE PRIKAZA PODZEMNIH KOMUNALNIH VODOV DIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE
More informationUpravitelj opravil Task Manager
Upravitelj opravil Task Manager Povzetek: Ta dokument opisuje uporabo in razlago nekaterih možnosti Upravitelja opravil - Task Manager s ciljem, da ugotovimo, če in zakaj naš osebni računalnik deluje ''počasi''
More informationNAPOVEDOVANJE IN OCENJEVANJE POSLEDIC SUŠE Prediction and assessment of drought effects
NAPOVEDOVANJE IN OCENJEVANJE POSLEDIC SUŠE Prediction and assessment of drought effects Borut Vrščaj*, Tomaž Vernik**, Andrej Ceglar***, Zalika Črepinšek****, Alenka Šajn Slak*****, Matjaž Ivačič******
More informationUPORABA LIDAR PODATKOV V POVEZAVI GIS IN HIDRAVLIČNEGA MODELA
Gašper RAK * mag. Leon GOSAR * prof. dr. Franci STEINMAN* - 108 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPORABA LIDAR PODATKOV V POVEZAVI GIS IN HIDRAVLIČNEGA MODELA POVZETEK Zapletenost postopkov povezave GIS
More informationKLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Neža Lužan. Demografija umirajočih poklicev študija primera iz Slovenije.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža Lužan Demografija umirajočih poklicev študija primera iz Slovenije Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov
More information