KOMUNICIRANJE S POTROŠNIKI BIO IZDELKOV PODJETJA ŽITO D.D.
|
|
- Chester Morris
- 5 years ago
- Views:
Transcription
1 Organizacija dela KOMUNICIRANJE S POTROŠNIKI BIO IZDELKOV PODJETJA ŽITO D.D. Mentor: red. prof. dr. Goran Vukovič Somentor: doc. dr. Miha Marič Kandidat: Leopold Miš Kranj, junij 2016
2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Goranu Vukoviču in somentorju doc. dr. Mihi Mariču za koristne nasvete pri pisanju diplomskega dela. Hvala ga. Mojci Šturm ter ostalim sodelavcem Žita za pomoč izdelavi diplomskega dela in nasvete pri Zahvaljujem se tudi podjetju ŽITO d.d.,ljubljana, da mi je omogočilo uporabo podatkov pri izdelavi diplomskega dela.
3 POVZETEK Žito d.d. ponuja na trgu svoje bio izdelke pod blagovno znamko Natura. Večina teh izdelkov je slovenskega izvora in izpolnjujejo pogoje za imenovanje bio. Kljub visoki kakovosti izdelkov, pa bi še vedno lahko naredili več za prepoznavnost in seveda končno tudi za prodajo samih izdelkov, ki so resnično odlični. S pomočjo lastne raziskave in analize zbranih podatkov smo ugotavljali ekološko osveščenost potrošnikov v Sloveniji in poznavanje in nakupno vedenje za bio izdelke, ki se prodajajo pod blagovno znamko Natura. Ugotovili smo, da se bio izdelki, ki se prodajajo pod blagovno znamko Natura prepoznani med slovenskimi potrošniki in, da so potrošniki, glede na vzorec, pripravljeni tudi plačati malo več za odlične izdelke. KLJUČNE BESEDE: - Marketing - Bio prehrana - Potrošniki ABSTRACT Žito d.d. offers to the market their organic products under the brand Natura. Majority of these products are of Slovenian origin and qualify for the designation organic. Despite the high quality products, they could still do more for visibility and of course ultimately to sale the products themselves, which are truly excellent. Through our own research and analysis of the collected data, we determined the ecological awareness of consumers in Slovenia and awareness and purchasing behavior for organic products, which are sold under the brand Natura. We found that the organic products, which are sold under the brand Natura are well identified among Slovenian consumers and that consumers, analyzed in the sample, are also prepared to pay a little more for a superior product. KEYWORDS: - Marketing - Organic food - Consumers
4 KAZALO 1. UVOD Predstavitev problema Cilji diplomskega dela Hipoteze Metode dela TEORETIČNE OSNOVE Marketing in komuniciranje s potrošniki Marketing eko izdelkov OPIS OKOLJA Eko hrana v Sloveniji Žito d.d Natura Predstavitev marketinga v podjetju Raziskava Hipoteze Vzorec Analiza Diskusija ZAKLJUČKI PRILOGE KAZALO SLIK KAZALO TABEL PRILOGE... 23
5 1. UVOD 1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA Eko oz bio izdelki so usmerjeni v trajnostni razvoj, ki daje varno in zdravo hrano v sožitju z naravo. Ekološka proizvodnja prepoveduje uporabo sintetičnih pesticidov, lahko topnih mineralnih gnojil, razkuženih semen, sintetičnih dodatkov in surovin živalskega izvora v krmilih. Prav tako se ne smejo uporabljati gensko spremenjeni organizmi, prepovedano pa je tudi preventivno zdravljenje živali s kemoterapevtiki. Obdobje preusmeritve v ekološko kmetijstvo traja dve do tri leta (za njive 2 leti, za trajne nasade 3 leta). Upoštevajo se izbor zemlje, kolobarjenje, organska gnojila. Pri živinoreji prosta reja in omejeno število živali glede na ha zemlje. Na slovenskem trgu prehrane ekološkega izvora, z izdelki lokalne pridelave prihajajo tudi specifičnosti lokalnega trga in lokalnih nakupnih navad. Slovenski kupci bio izdelkov imajo posebne preference, a so vseeno občutljivi tudi na ceno. Marketinga kakovostnejše in s tem dražje lokalno pridelane bio hrane, se pridelovalci lotevajo vsak na svoj način in se zato soočajo s slabimi prodajnimi rezultati v primerjavi s tujino (na primer: Avstrija, Nemčija, Švica). Ugotavljamo, da na slovenskem trgu bio izdelkov ni samo problem pri poznavanju le teh pri kupcih, temveč je tudi vprašljivo znanje o obravnavanih produktih pri trgovcih. Problem, ki ga zaznavamo v lokalnem okolju bio izdelkov, je manjša prodaja bio izdelkov od pričakovane. Posebej se z razkorakom med pričakovano in dejansko prodajo sooča podjetje Žito d.d. Omenjena delniška družba se načrtno ukvarja z ozaveščanjem kupcev. Slabosti in pomanjkljivosti bomo raziskali v diplomskem delu, predvsem pa ugotovili zakaj prihaja do nihanj v prodaji CILJI DIPLOMSKEGA DELA V teoretičnem delu bomo proučili osnove trženja bio izdelkov, proučili osnove prodaje bio izdelkov, predstavili tržne prednosti pri prodaji bio izdelkov in proučili marketinški splet za bio izdelke. V empiričnem delu bomo izdelali raziskavo v zvezi z ozaveščenostjo kupcev bio prehrane usmerjeno na izdelke, ki so predmet prodaje podjetja Žito d.d., izdelali predloge za komuniciranje s potrošniki za bio izdelke, ki jih proizvaja Žito d.d HIPOTEZE V nalogi bomo preverili naslednje hipoteze: H1: Kupci poznajo blagovno znamko Natura. H2: Kupci poznajo bio izdelke skupine Žito d.d, ki sestavljajo blagovno znamko Natura. H3: Ekološka osveščenost kupcev je pozitivno povezana s pogostostjo nakupovanja bio izdelkov pod blagovno znamko Natura. Leopold Miš: Komuniciranje s potrošniki bio izdelkov podjetja Žito d.d. stran 2
6 H4: Ekološka osveščenost kupcev je pozitivno povezana s starostjo kupcev blagovne znamke Natura. H5: Ženske so bolj ekološko osveščene kot moški. H6: Kupci dajo prednost blagovni znamki Natura pred trgovskimi blagovnimi znamkami. H7: Ekološko osveščeni kupci so bolj pripravljeni plačati malo več za blagovno znamko Natura METODE DELA Začeli bomo s preučitvijo obstoječe teorije s pregledom sekundarnih virov in jih s kritično analizo in metodo kompilacije vključevali v teoretični del naloge. S postavitvijo hipotez na podlagi preučene teorije bomo sestavili anketni vprašalnik s pomočjo katerega bomo zbrali podatke potrebne za analizo in ugotavljanje stanja na podlagi vzorca. Z analizo bomo potrdili ali ovrgli naše hipoteze in na podlagi teh ugotovitev podali naša priporočila. Leopold Miš: Komuniciranje s potrošniki bio izdelkov podjetja Žito d.d. stran 3
7 2. TEORETIČNE OSNOVE 2.1. MARKETING IN KOMUNICIRANJE S POTROŠNIKI Marketing postaja vedno bolj tekmovalen in se je prenesel s samih izdelkov na vrednote in koristi za potrošnike, vedno bolj poskušamo ciljati na posameznika, hkrati pa se še vedno zavedamo pomena nagovoriti množice (Ok, 2005). Vedno večji poudarek se namenja zadovoljstvu potrošnikov z izdelki, katere kupujejo (Babin in Griffin, 1998). Za doseganje tarč marketinškega spleta uporabljamo številna marketinška orodja; marketinški splet v temeljnem smislu delimo na štiri poglavitne sklope: izdelek, cena, distribucija in promocija. K tem štirim p-jem dodamo še ostale p-je (Ivy, 2008). Vsak izdelek ali storitev ima svoj marketinški splet, katerega moramo v podjetjih podrobno proučiti za vsak izdelek ali sklop izdelkov posebej. Uporabljajo se predvsem pri fazi načrtovanja. Vse marketinške odločitve moramo sprejemati ob upoštevanju prodajnih kanalov in končnih potrošnikov. Potrošniki smo spremenili svoje razmišljanje in ne kupujemo izdelkov več samo zato, ker so poceni, ali lahko dosegljivi, ampak zaradi dodanih vrednosti, kot je zadovoljevanje naših raznovrstnih potreb, kar še dodatno povečuje vrednost določenim izdelkom (Hedaa in Ritter, 2005). Marketinške strategije podjetij so postale osredotočene na posameznike in njihove potrebe. Potrošniki smo vedno bolj osveščeni glede cen, lastnosti izdelkov, nadomestnih izdelkov, razvoja izdelkov in trendov na posameznih področjih, zato se morajo podjetja stalno prilagajati. Prilagajati morajo svoje marketinške strategije, svoje cene in skozi cel čas delati na komuniciranju s potrošniki. Izdelek je tisti, s katerim zadovoljujemo potrebe potrošnikov in je najpomembnejši del trženjskega spleta, saj z izdelkom dobimo pozornost in željo po nakupu in porabi, s čimer zadovoljujemo želje in potrebe (Završnik in Mumel 2007). Na izdelek najbolj vplivajo spremembe v okolju na primer z vstopi novih ponudnikov na trg, z odpiranjem trgov, trenutni primer je čezoceanski trgovinski sporazum med Evropo in Ameriko. Cena je drugi element marketinškega spleta, ki je v stalni povezavi z ostalimi, saj je pogosto ključnega pomena za potrošnikovo odločitev o nakupu (Završnik in Mumel 2007). Potrošniki postajamo vedno bolj občutljivi na razlike v ceni, še posebej pri dražjih izdelkih, medtem ko smo pri cenejših izdelkih manj občutljivi na te razlike. Pri nakupih želimo za plačano dobiti tudi ustrezno vrednost in zato stalno v glavi tehtamo, če se nam nakup nekega izdelka splača ali ne. Distribucijo izdelka povezujemo z dostopnostjo izdelka. Postali smo vse bolj razvajeni, zato želimo imeti vse vedno bolj enostavno dosegljivo (Kotler in Keller 2006). Zato postajajo vedno bolj aktualni tudi nakupi iz naslonjača, ko nam Leopold Miš: Komuniciranje s potrošniki bio izdelkov podjetja Žito d.d. stran 4
8 naročeno dostavijo na dom, plačujemo pa z raznimi plastičnimi karticami prek našega računalnika, telefona ali tablice. Promocija je pomembna, saj na ta način pozicioniramo naše izdelke, dosegamo ciljne trge in razvijamo blagovno znamko (Hsu in ostali, 2009). Skozi promocijo informiramo naše potrošnike o našem izdelku, dajemo potrebne informacije, vse z namenom, da bi se potrošniki odločili za nakup ravno našega izdelka. Oglaševanje je najpomembnejše pri novih izdelkih, katerih prodaja raste, manj pri zrelih izdelkih in najmanj pri izdelkih, katerih prodaja je v zatonu. Ljudje, procesi in fizični dokazi so bili kot zadnji dodani k marketinškemu spletu (Ivy, 2008). Potrošniki vsak dan sprejemamo nakupne odločitve. Potrošniki zbiramo informacije pred nakupom in običajno jih zasnujemo na našem dojemanju vrednosti, ki nam jih posamezni izdelki nudijo (Bleda in Valente, 2009). Proces odločanja torej utemeljujemo na načinu obdelovanja prejetih informacij (Zinkhana in Braunsburger, 2004). Kotler in Keller (2006) prepoznavata pet faz razmišljanja potrošnikov: prepoznavanje problema, iskanje informacij, ocenjevanje alternativ, nakupna odločitev in ponakupno vedenje. Vse te faze pa niso vedno zajete v nakupu, zato Fischer in Hanley (2007) razlikujeta med širokim in omejenim potrošniškim odločanjem MARKETING EKO IZDELKOV Posebne oznake in blagovne znamke potrošnikom olajšajo nakupno odločitev, saj ponujajo garancijo kakovosti in prepoznavnosti skozi podajanje enostavne informacije, ki se izkazuje v posebni obliki, torej ali odnosu do okolja (Houe in Grabot, 2009) ali pa dodani prepoznavnosti (Leire in Thidell, 2005). Pri potrošnikih je posebej zahtevno ugotoviti, kaj potrebujemo, pri čemur upoštevamo tako želje kot potrebe potrošnikov. Vedno večja skrb potrošnikov za ekologijo se kaže po celem svetu; vedno znova smo priče podpisu novih sporazumov za ohranitev okolja (Bleda in Valente, 2009). Eko in bio oznake so se pojavile kot odziv marketinga na novo vrsto potrošnikov, to novo vejo marketinga so celo poimenovali zeleni marketing (Žnidaršič, Marič in Ferjan, 2012). Eko in bio oznake so odziv na nove potrošnike, podjetja so to sprejela in to tudi vestno vključujejo v svoje proizvode in način poslovanja. Podobno so to prepoznale tudi države, ki skozi nove omejitve in reguliranje področja postavljajo proizvajalcem nove standarde, katerih se morajo držati, seveda pa tudi dodatne stroške, ki se pojavljajo skozi licenciranje in certificiranje ter kazni za zlorabo. Področje je bilo do sedaj že široko proučevano, vendar pa se še naprej razvija zaradi vedno večje konkurence in prilagodljivosti potrošnikov. Eko in bio oznake na izdelkih nudijo potrošnikom dodano vrednost, saj skozi njih razumejo sami sebe, kot osebe, ki tako skrbijo za svoje lastno zdravje kot tudi za svoje okolje. Predstavljajo poenostavljen pregled poti izdelka od proizvajalca do končnega potrošnika ta pogled je večinoma utemeljen na potrošnikovih pričakovanjih o ravnanju ponudnikov in pogojih, katerim so morali zadostiti, da bi Leopold Miš: Komuniciranje s potrošniki bio izdelkov podjetja Žito d.d. stran 5
9 pridobili ta certifikat ali oznako. Kljub trditvam potrošnikov, da so visoko ekološko osveščeni, lahko le redki dejansko povejo o tej svoji ekološki osveščenosti kaj več kot pa, da se poskušajo prehranjevati zdravo in dajejo prednost lokalnim izdelkom, saj jih dojemajo kot bolj zdrave in manj umetno obdelane. Eko pridelava je običajno tudi dražja oziroma vsaj tako pričakujejo potrošniki in zatrjujejo proizvajalci, zaradi česar se pogosto pojavlja, da so eko izdelki tudi izdelki višjega cenovnega razreda, kot pa identični izdelki brez teh oznak (Bleda in Valente, 2009). Dosedanje raziskave eko in bio oznak so predvsem ugotavljale, kako te oznake ponujajo proizvajalcem enostavnejšo pot do potrošnikov, saj jim zagotavljajo večjo kakovost, za katero obstaja pričakovanje, da bodo morali tudi več plačati (Wognum, Bremmers, Trienekens, Jack van den Vorst & Bloemhof, 2011) in takoj, ko posežejo po izdelkih s to oznako, so to potrošniki, ki so odločitev o nakupu ter odločitev o plačilu premije nad osnovnimi izdelki, že sprejeli (Žnidaršič, Marič in Ferjan, 2012). Leopold Miš: Komuniciranje s potrošniki bio izdelkov podjetja Žito d.d. stran 6
10 3. OPIS OKOLJA 3.1. BIO HRANA V SLOVENIJI Bio živilo pridobi bio certifikat, ki je osebna izkaznica kmeta in predelovalca in je edino zagotovilo potrošniku, da je izdelek res ekološki. Bio certifikat se izda izključno za dobo enega leta, po tem času kontrola preverja ponovno. Tako pridelavo kot tudi predelavo kontrolira nadzorni certifikacijski organ (v Sloveniji so trenutno trije nadzorni organi). Zagotovljena je sledljivost od pridelave do končnega potrošnika. Tudi trgovci preverjajo bio certifikate ob vključitvi izdelka v svojo ponudbo. Novost je preverjanje verodostojnosti bio izdelkov po spletnem iskalniku kmetijskega ministrstva, kjer dobimo vpogled v vse bio izdelke. Vsi bio izdelki iz kmetijske pridelave morajo biti v EU enotno označeni z zelenim listom, pod njim pa oznaka države in šifra kontrolne organizacije. Dobrodošla novost za privržence slovenskih živil bo oznaka» Izbrana kakovost Slovenije«, ki bo zagotavljala, da bo izdelek zares slovenskega porekla, ki pa bo pri bio izdelkih samo dopolnilo oznaki zelenega lista. V borbi lokalno proti globalnemu bi se v Sloveniji po zgledu Avstrije nujno morali ekološki kmetje povezati v zadruge. Odkupe bi morali organizirati preko npr.»zelenjavne verige«oz. organizirati odkupne centre. Povezovanje je pot do uspeha. V Sloveniji bi strateško morali spodbujati profesionalno kmetijstvo in subvencije deliti velikim igralcem bio hrane in ne drobiti na male ekološke kmete. To je velik izziv za slovensko politiko. Hrana pridelana v Sloveniji je zagotovo višje kakovosti. Med drugimi prednostmi bio izdelkov so tudi čim bolj naravni izdelki s čim manj dodanimi in odvzetimi sestavinami. Izdelki so z več vitamini, več minerali, brez pesticidov in težkih kovin. Ekološka predelava poteka ločeno od ostale predelave. Priporoča se upoštevanje zelene energije (topla voda preko sončnih kolektorjev, sistemi sušenja z drvmi Tudi embalaža naj bo čim bolj okolju prijazna, po možnosti s čim manj embalaže ali z vračljivo embalažo. Pri pakiranju se za daljšo obstojnost priporoča pakiranje v kontrolirano atmosfero brez uporabe konzervansov. Potrošniku ekološko živilo tudi približamo s pravilnim označevanjem, razumljivo s poreklom (sliko kmeta za vzpostavitev direktnega stika s proizvajalcem). Sama prodaja naj se izvaja skupaj s promocijo kot načinom bolj zdravega življenja. Bio se širi tudi na področje poštene (ang.»fairtrade«) trgovine. Bio se vse bolj uveljavlja v super hrani (konoplja, chia, goji ). V sodobnem načinu življenja je pomembna tudi širitev v pripravljene bio gotove obroke. Pomembno je tudi označevanje kot npr. z vlakninami, integralno, brez dodanega sladkorja, itn. Leopold Miš: Komuniciranje s potrošniki bio izdelkov podjetja Žito d.d. stran 7
11 Država je v svoje smernice zapisala usmerjenost v trajnostni razvoj, kar pomeni, da bi morala s subvencijami oz. nižjimi davki podpirati in stimulirati eko proizvodnjo. Tako kot se del denarja od energije steka v poseben sklad, od koder se potem v obliki povračil ali kreditov vlaga v napredne zelene tehnologije, bi tudi v tem primeru morali najti način spodbude za eko kmeta in eko predelovalca kar naj bi bila naloga ministrstva za kmetijstvo. Država bi morala tudi usposobiti svetovalce, ki bi promovirali smiselnost preusmeritve v ekološko kmetijstvo ŽITO D.D. Začetki Žita d.d. segajo v leto 1947, ko se je podjetje začelo ukvarjati z mlinarsko dejavnostjo. Pomembnejše dejavnosti skupine Žito d.d. danes so: prodaja pekarskih, slaščičarskih in mlevskih izdelkov, zamrznjene hrane, bonbonov, žvečilne gume, čokolade, biskvitnega peciva, testenin, začimb, čajev, riža in dejavnost maloprodaje. Skupina Žito d.d. je prisotna na mednarodnih trgih, kakor je prikazano na Sliki 1. Žito d.d. je leta 2015 prevzela družba Podravka d.d.. Za leto 2016 načrtujejo čiste prihodke od prodaje v višini 115,8 mio EUR in čisti poslovni izzid v višini 3,5 mio EUR (Žito: Potrjen poslovni načrt za leto 2016 Žito Skupina, 2016). Slika 1: Trgi Žito d.d. (Naše znamke Žito Skupina, 2016) 3.3. NATURA Pri Naturi je pomembno zavedanje, da je najboljša naravna, lokalno pridelana hrana, zato se vse več surovin kupuje od domačih pridelovalcev. Velikost trga Leopold Miš: Komuniciranje s potrošniki bio izdelkov podjetja Žito d.d. stran 8
12 mok, kaš, bio kosmičev in bio zdrobov je ocenjena na cca 1,1 mio. Trg je sicer majhen, vendar z visoko stopnjo rasti, v zadnjem letu je bila rast 11%. Prvi ponudnik na trgu je blagovna znamka Natura, ki zaseda skoraj polovico trga, drugi ponudnik na trgu je Biotop. Trgovske blagovne znamke so v porastu, v prihodnje se pričakuje njihova nadaljnja rast. V porastu so tudi manjši ekološki pridelovalci, ki so cenovno ugodnejši. Med manjšimi ponudniki največji tržni delež dosega Vila natura. Slovenski potrošniki vse večji pomen pripisujete naravni, lokalno pridelani hrani, ki je prijaznejša ne le okolju, ampak tudi našemu zdravju. Pomena slovenskega porekla surovin se zavedamo tudi v Naturi, zato krepimo obstoječe in snujemo nove vezi z lokalnimi pridelovalci žit in stročnic, iz katerih nastajajo izdelki blagovne znamke Natura. Iz kmetij Šiftar iz Velike Polane pri Murski Soboti, Kastelic iz Malega Vrha pri Mirni Peči in Podgrajšek iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici tako prihajajo pira, ajda, ješprenj, oves in pšenica Natura z oznako bio in evropskim znakom certificiranega ekološkega živila, saj so pridelani na popolnoma naraven način brez umetnih gnojil in škropiv. Za to jamčijo kmetje pridelovalci, ki so svoj obraz posodili tudi za promocijo Bio linije izdelkov Natura (Domači bio pridelovalci novi obrazi Nature Žito Natura, 2016). Slika 2: Blagovna znamka Natura (Domači bio pridelovalci novi obrazi Nature Žito Natura, 2016) Pri izdelkih zajetih v blagovno znamko Natura, skupina Žito d.d. cilja na kupce, ki so odločeni za zdrav način življenja, skupine s posebnimi potrebami (zdravstveno) ter uporabnike višjega cenovnega razreda. Da bi to dosegli moramo graditi blagovno znamko Natura in pridobivati nove kupce. Poudarek naj še naprej ostane na lokalnih slovenskih surovinah in kakovosti. Zanimiv marketinški prijem je označevanje slovenskega porekla s fotografijo pridelovalca na sami embalaži. Aktivnost»od žetve do setve«začeta v letu 2015 je poudarila pomen sodelovanja in krepitev vezi med lokalnimi ekološkimi pridelovalci in skupino Žito d.d.. Prav tako se nadaljuje razvoj bio specialnih segmentov kot so specialne moke z manj glutena in podobno. Blagovna znamka Natura je predstavljena na spletni strani namenjeni zdravemu življenju, ki med drugim vključuje tudi recepte za pripravo zdravih jedi, katerih glavne sestavine so izdelki zajeti pod blagovno znamko Natura. Prav tako je blagovna znamka Natura tudi močno podprta z oglaševanjem v tiskanih medijih in knjižicah receptov. Skupina Žito d.d. želi na ta način doseči izobraževanje Leopold Miš: Komuniciranje s potrošniki bio izdelkov podjetja Žito d.d. stran 9
13 potencialnih kupcev s ciljem razvoja in širitve trga, tudi s cenovnimi akcijami, ki pritegnejo nove kupce, ki na ta način izdelke vsaj poskusijo PREDSTAVITEV MARKETINGA V PODJETJU Število zaposlenih v oddelku, ki pokriva področje marketinga je 13. Ta oddelek sestavljajo: direktor marketinga, 7 produktnih vodij, 2 oblikovalca, strokovni sodelavec za spletno komuniciranje, strokovni sodelavec za odnose z javnostmi, strokovni sodelavec za dogodke. Marketing v podjetju igra ključno vlogo pri postavljanju strateških smernic upravljanja ključnega asortimaja in razvoja za prihodnjo obdobje. Marketing skozi leto spremlja potrošnikove potrebe, raziskuje tuji trg in je močno vpleten v prehrambne navade slovenskih potrošnikov. Vsako leto v poletnem obdobju pri pripravi strategij za prihajajoče leto, ekipa marketinga razvoju in prodaji predstavi najnovejše trende, analize trga in predloge pozicioniranja novih izdelkov. Skupaj pripravijo vzorčne izdelke, ki so na voljo za testiranje (interno in eksterno) ter prodajni in razvojni plan, ki je skupaj z analizo in pregledom trga predstavljen vodstvu podjetja. Marketing kot povezovalni člen podjetja sodeluje z vsemi oddelki podjetja: z upravo pri strateških projektih, s prodajo pri tržno komunikacijskih projektih, z razvojnim oddelkom pri skupnih projektih, lansiranjih novih segmentov in izdelkov in s proizvodnjo pri preverjanju možnosti lansiranja določenega segmenta oz. izdelka. Leopold Miš: Komuniciranje s potrošniki bio izdelkov podjetja Žito d.d. stran 10
14 4. RAZISKAVA 4.1. HIPOTEZE Na podlagi vseh teoretičnih izhodišč in dolgoletnih delovnih izkušenj na tem področju, smo postavili naslednje hipoteze, katere bomo preverili v nadaljevanju: H1: Kupci poznajo blagovno znamko Natura. H2: Kupci poznajo bio izdelke skupine Žito d.d, ki sestavljajo blagovno znamko Natura. H3: Ekološka osveščenost kupcev je pozitivno povezana s pogostostjo nakupovanja bio izdelkov pod blagovno znamko Natura. H4: Ekološka osveščenost kupcev je pozitivno povezana s starostjo kupcev blagovne znamke Natura. H5: Ženske so bolj ekološko osveščene kot moški. H6: Kupci dajo prednost blagovni znamki Natura pred trgovskimi blagovnimi znamkami. H7: Ekološko osveščeni kupci so bolj pripravljeni plačati malo več za blagovno znamko Natura VZOREC Podatke za obdelavo smo se odločili zbirati z vnaprej pripravljenim anketnim vprašalnikom, ki vsebuje 41 vprašanj zaprtega tipa. Uporabili smo priložnostni vzorec, v katerem je sodelovalo 51 oseb. Struktura vzorca po spolu je prikazana v Tabeli 1. Povprečna starost oseb zajetih v vzorec je bila 50,96 let. Povprečna stopnja izobrazbe je bila 6,14, kar je malo višje kot visokošolska izobrazba kot stopnje izobrazbe smo v anketnem vprašalniku uporabili uradno lestvico od ena do osem. Struktura vzorca po stopnji izobrazbe je prikazana v Tabeli 2. Spol Frekvenca Odstotek Moški 19 37,3 Ženska 32 62,7 Tabela 1: Struktura vzorca po spolu (n=51). Stopnja izobrazbe Frekvenca Odstotek , , , , , ,8 Leopold Miš: Komuniciranje s potrošniki bio izdelkov podjetja Žito d.d. stran 11
15 Tabela 2: Struktura vzorca po stopnji izobrazbe (n=51). Ekološka osveščenost Poznavanje bio blagovne znamke Natura Pogostost kupovanja bio blagovne znamke Natura Pogostost izbire bio blagovne znamke Natura pred drugimi trgovskimi blagovnimi znamkami Pripravljenost plačati malo več za bio izdelke blagovne znamke Natura Št. odgovorov Manjkajoči Povprečna vrednost Standardni odklon ,6800, ,1765, ,9020, ,0196, ,3137,86000 Tabela 3: Izračuni povprečnih vrednosti in standardnih odklonov glede na strukturo vzorca (n=51). Tabela 3 prikazuje povprečne vrednosti in standardne odklone za ekološko osveščenost, poznavanje bio blagovne znamke Natura, pogostost kupovanja bio blagovne znamke Natura, pogostost izbire bio blagovne znamke Natura pred drugimi trgovskimi blagovnimi znamkami ter pripravljenost plačati malo več za bio izdelke blagovne znamke Natura glede na naš vzorec, v katerem je sodelovalo 51 oseb. Kot možne odgovore smo uporabili Likertovo lestvico od ena do pet, kakor je prikazano v Prilogi ANALIZA V nadaljevanju smo v tabelah 4, 5, 6, in 7 naredili izračune povprečnih vrednosti in standardnih odklonov o poznavanju bio žit in kaš, bio mok in kosmičev, sojinih izdelkov in bio semen in stročnic, ki se prodajajo pod blagovno znamko Natura glede na strukturo vzorca. Leopold Miš: Komuniciranje s potrošniki bio izdelkov podjetja Žito d.d. stran 12
16 Št. Manjkajoči Povprečna Standardni odgovorov vrednost odklon Bio pira ,8776 1,20126 Bio kvinoja ,1837 1,26941 Bio kamut ,1837 1,26941 Bio ajdova kaša ,5102 1,13876 Bio ješprenj ,2857 1,08012 Bio ovseni rižek ,2292 1,18931 Bio prosena kaša ,2245 1,19487 Bio nebrušeni rjavi ,4286 3,04822 dolgozrnati riž Bio pšenica ,9796 1,03057 Tabela 4: Izračuni povprečnih vrednosti in standardnih odklonov o poznavanju bio žit in kaš, ki se prodajajo pod blagovno znamko Natura glede na strukturo vzorca (n=51). Št. Manjkajoči Povprečna Standardni odgovorov vrednost odklon Bio pšenična črna ,2200 1,29819 moka TIP 1100 Bio pšenična ,6000 1,26168 polnozrnata moka Bio pšenični otrobi ,3061 1,22821 Bio pirina ,7959 1,29067 polnozrnata moka Bio ajdova moka ,9583 1,14777 Mešanica bio ,9200 1,06599 kosmičev Bio ječmenovi ,0200 1,22040 kosmiči Bio ovseni kosmiči ,2200 1,52917 Bio pirini kosmiči ,2400 1,31801 Bio pšenični ,8000,85714 polnozrnati kosmiči Bio rženi ,6531,83044 polnozrnati kosmiči Tabela 5: Izračuni povprečnih vrednosti in standardnih odklonov o poznavanju bio mok in kosmičev, ki se prodajajo pod blagovno znamko Natura glede na strukturo vzorca (n=51). Št. Manjkajoči Povprečna Standardni Leopold Miš: Komuniciranje s potrošniki bio izdelkov podjetja Žito d.d. stran 13
17 odgovorov vrednost odklon Sojina moka ,6531,92536 Sojini kosmiči ,6875,87898 Sojini koščki ,5714,86603 Sojino meso ,6000,90351 Tabela 6: Izračuni povprečnih vrednosti in standardnih odklonov o poznavanju sojinih izdelkov, ki se prodajajo pod blagovno znamko Natura glede na strukturo vzorca (n=51). Št. Manjkajoči Povprečna Standardni odgovorov vrednost odklon Čičerika ,8367 1,26404 Bio laneno seme ,3000 1,35902 Bio sončnično ,2292 1,41781 seme Bučno seme ,3673 1,30214 Sezamovo seme ,0800 1,25909 Mešanica semen ,4200 1,40102 Rjava leča ,0600 1,15016 Zelena soja ,8980 1,04572 Tabela 7: Izračuni povprečnih vrednosti in standardnih odklonov o poznavanju bio semen in stročnic, ki se prodajajo pod blagovno znamko Natura glede na strukturo vzorca (n=51). Tabela 8 prikazuje izračune korelacij med posameznimi spremenljivkami zajetimi v našo raziskavo glede na strukturo vzorca. Statistično značilne korelacije so označene z zvezdicami. Starost v letih Stopnja izobrazbe Ekološka osveščenost Stopnja izobrazbe,398** Ekološka osveščenost,350*,376** Poznavanje bio blagovne,242,146,521** Poznavanje bio blagovne znamke Natura Pogostost nakupovanja bio blagovne znamke Natura Pogostost izbire bio blagovne znamke Natura pred drugimi trgovskimi blagovnimi znamkami Leopold Miš: Komuniciranje s potrošniki bio izdelkov podjetja Žito d.d. stran 14
18 znamke Natura Pogostost nakupovanja bio blagovne znamke Natura Pogostost izbire bio blagovne znamke Natura pred drugimi trgovskimi blagovnimi znamkami Pripravljenost plačati malo več za bio izdelke blagovne znamke Natura,160,031,373**,708,240 -,037,448**,744**,863**,104,147,389**,596**,545**,569** Tabela 8: Izračun Pearsonovih koeficientov korelacije za izbrane spremenljivke. V Tabeli 9 prikazujemo pregled, koliko anketirancev je glede na spol podalo kakšen odgovor glede njihove ekološke osveščenosti. Ekološka osveščenost Spol 1 - nič 2-zelo 3-4- dobro 5- malo srednje odlično Moški % 10,5% 10,5% 68,4% 10,5% Ženski % 9,7% 29,0% 51,6% 9,7% Skupaj % 10% 22,0% 58% 10% Skupaj Tabela 9: Struktura odgovorov o ekološki osveščenosti glede na spol anketirancev zajetih v vzorcu (n=51, ena oseba ni podala odgovora glede ekološke osveščenosti). Leopold Miš: Komuniciranje s potrošniki bio izdelkov podjetja Žito d.d. stran 15
19 4.4. DISKUSIJA Za rast blagovne znamke Natura predlagamo krepitev aktivnosti na prodajnih mestih, širitev ponudbe pri trgovcih ter v lastni in v spletni prodaji, sodelovanje na dogodkih za promocijo zdravja ter nadaljevanje promocije v obliki receptov za pripravo jedi (kakor so že začeli na spletni strani blagovne znamke). V nadaljevanju se bomo opredelili do postavljenih hipotez, glede na analizo podatkov zbranih z anketnim vprašalnikom na priložnostnem vzorcu, ki so bile postavljene v prejšnjem poglavju. Opredeljevali se bomo do vsake hipoteze posamično. H1: Kupci poznajo blagovno znamko Natura. Poznavanje bio blagovne znamke Natura smo preverjali v anketnem vprašalniku (Priloga 1) z vprašanjem številka 5, za katero smo v Tabeli 3 izračunali povprečno vrednost 3,1765 na lestvici od 1 do 5, kar pomeni, da je poznavanje bio blagovne znamke Natura nekaj večje od srednjega, na podlagi česar potrdimo hipotezo ena. Podjetju Žito d.d. zato svetujemo dodatno delo na prepoznavnosti blagovne znamke med potrošniki. H2: Kupci poznajo bio izdelke skupine Žito d.d, ki sestavljajo blagovno znamko Natura. Poznavanje bio izdelkov skupine Žito d.d., ki sestavljajo bio blagovno znamko natura smo preverjali z ločenimi vprašanji za vsak sklop in znotraj sklopa za vsak posamezen izdelek. Ločeno smo torej preverjali poznavanje bio žit in kaš, bio mok in kosmičev, sojinih izdelkov in bio semen in stročnic, ki se prodajajo pod blagovno znamko Natura glede na strukturo vzorca in za vsak posamezen izdelek v Tabelah 4, 5, 6 in 7 naredili izračune povprečnih vrednosti. Hipotezo dva lahko potrdimo, saj pri nobenem izdelku ne zasledimo popolnega nepoznavanja, vsaj ne na podlagi našega vzorca. Po drugi strani pa zaznamo nihanja v poznavanju posameznih izdelkov, ki se prodajajo pod bio blagovno znamko Natura. Najnižje poznavanje glede na povprečno vrednost lahko opazimo pri sojinih koščkih, medtem, ko je največje poznavanje bio ajdove kaše. Podjetju priporočamo dodatno promocijo manj prepoznanih izdelkov in nadaljevanje promocije bolj znanih. Priporočamo tudi primerjavo rezultatov naše raziskave s prodajnimi rezultati po izdelkih. H3: Ekološka osveščenost kupcev je pozitivno povezana s pogostostjo nakupovanja bio izdelkov pod blagovno znamko Natura. Iz Tabele 8 je razvidno, da je koeficient korelacije med spremenljivko, ki predstavlja ekološko osveščenost in med spremenljivko, ki predstavlja pogostost nakupovanja bio blagovne znamke Natura pozitiven, v vrednosti 0,160, vendar ni statistično značilen, zato hipoteze tri ne moremo ne potrditi ne ovreči. Predlagamo raziskavo na večjem, reprezentativnem vzorcu za celotno populacijo, na podlagi katerega bi verjetno lahko potrdili ali ovrgli našo hipotezo tri. H4: Ekološka osveščenost kupcev je pozitivno povezana s starostjo kupcev blagovne znamke Natura. Iz Tabele 8 je razvidno, da je koeficient korelacije med spremenljivko, ki predstavlja ekološko osveščenost in med spremenljivko, ki predstavlja starost v letih pozitiven, v vrednosti 0,350 ter statistično značilen, kar Leopold Miš: Komuniciranje s potrošniki bio izdelkov podjetja Žito d.d. stran 16
20 pomeni, da hipotezo štiri potrdimo. Podjetju Žito d.d. zato svetujemo, da upošteva našo ugotovitev, da višja starost prinaša tudi večjo ekološko osveščenost. H5: Ženske so bolj ekološko osveščene kot moški. V Tabeli 9 smo naredili pregled odgovorov o njihovi ekološki osveščenosti, katere smo primerjali glede na spol anketirancev zajetih v naš vzorec. Zanimivo je, da kljub našim pričakovanjem in postavljeni hipotezi, da bodo ženske tiste, ki so bolj ekološko osveščene, opažamo glede na naše rezultate, da so moški tisti, pri katerih lahko govorimo o večji ekološki osveščenosti. Hipotezo pet torej zavrnemo. Odgovori glede ekološke osveščenosti so bili podani na osnovi samoocene, tako da je možno tudi domnevati, da so moški bili v svoji samooceni bolj samozavestni in so se zato sami bolje ocenili. H6: Kupci dajo prednost blagovni znamki Natura pred trgovskimi blagovnimi znamkami. Pogostost izbire bio blagovne znamke Natura pred drugimi trgovskimi blagovnimi znamkami smo preverjali v anketnem vprašalniku (Priloga 1) z vprašanjem številka 7, za katero smo v Tabeli 3 izračunali povprečno vrednost 3,0196 na lestvici od 1 do 5, kar pomeni, da potrošniki občasno dajo prednost izdelkom bio blagovne znamke Natura pred izdelki drugih trgovskih blagovnih znamk, s čimer potrdimo hipotezo šest. Podjetju Žito d.d. zato svetujemo dodatno delo na promociji kakovosti bio blagovne znamke Natura pred drugimi trgovskimi blagovnimi znamkami med potrošniki. H7: Ekološko osveščeni kupci so bolj pripravljeni plačati malo več za blagovno znamko Natura. Pripravljenost plačati malo več za bio izdelke blagovne znamke Natura smo preverjali v anketnem vprašalniku (Priloga 1) z zadnjim vprašanjem v anketnem vprašalniku, za katero smo v Tabeli 3 izračunali povprečno vrednost 3,3137 na lestvici od 1 do 5, kar pomeni, da obstaja ta pripravljenost s strani potrošnikov in pomeni, da so že prepoznali določeno večjo kakovost bio izdelkov blagovne znamke Natura. Iz Tabele 8 je razvidno, da je koeficient korelacije med spremenljivko, ki predstavlja ekološko osveščenost in med spremenljivko, ki predstavlja pripravljenost plačati malo več za bio izdelke blagovne znamke Natura pozitiven, v vrednosti 0,389 ter statistično značilen, kar pomeni, da hipotezo sedem potrdimo. Podjetju Žito d.d. zato svetujemo grajenje na tej prednosti pred konkurenti. Kot največjo grožnjo blagovni znamki Natura opažamo trgovske blagovne znamke, ki ponujajo kupcem sicer malo nižjo kakovost, vendar pa tudi nižjo ceno, ker imajo trgovci na lastne trgovske blagovne znamke tudi drugačne pribitke. Čeprav je pomemben del prodaje Žita d.d. prodaja trgovcem, ki potem te iste izdelke prodajajo pod lastno trgovsko blagovno znamko, pa to znižuje vrednost in razprši trg za izdelke pod blagovno znamko Natura. Leopold Miš: Komuniciranje s potrošniki bio izdelkov podjetja Žito d.d. stran 17
21 5. ZAKLJUČKI Potrošniki dobivamo vedno več informacij o izdelkih, katere kupujemo in smo zaradi tega tudi bolj izbirčni glede lastnosti, ki jih mora nek izdelek imeti. Eko in bio oznake izdelkov prihajajo v prehrambnih izdelkih vedno bolj v ospredje, med drugim tudi zaradi vse večje ekološke osveščenosti potrošnikov. Način prodaje bio izdelkov naj bo zato izviren pri kmetu, na eko tržnicah in na posebnih mestih v trgovinah in večjih trgovskih centrih. Eko in bio oznake nudijo garancijo kakovosti in izpolnjujejo pričakovanja potrošnikov glede lastnosti, ki jih taki izdelki nosijo. V veliki meri so tudi marketinški prijem za izpostavljanje kakovosti, blagovne znamke in premije na ceno. Potrošniki z ekološkimi preferencami so namreč pripravljeni za takšne izdelke plačati malo več, kot pa bi za izdelke brez takšne oznake. Naša raziskava ponudi vpogled v poznavanje in odnos do izdelkov bio blagovne znamke Natura, katero ponuja podjetje Žito d.d. Na podlagi vzorca smo ugotavljali ekološko osveščenost potrošnikov, ter nakupne navade v odnosu do omenjene blagovne znamke bio izdelkov Natura. Ugotovili smo, da so potrošniki ekološko osveščeni, poznajo bio blagovno znamko Natura in jo tudi kupujejo, za kar so pripravljeni plačati tudi premijo. Hkrati pa smo ugotovili tudi, da je še vedno dovolj prostora za dodatne marketinške prijeme, ki bi še bolj izpostavile bio blagovno znamko Natura ter izdelke, ki jo sestavljajo in na ta način tako povečali prodajo kot dosegli širše učinke na zdravje naših potrošnikov. Soočenje z bolj zdravimi zajtrki oz. obroki naj bi se začelo že v vrtcu, kjer bi država subvencionirala del bio obrokov (primer Italija). Na ta način bi otroke že v vrtcu navajali na zdrav eko obrok, istočasno pa bi dobili bolj zdravo generacijo, kar bi posledično dolgoročno privedlo do manjših stroškov v zdravstvu. Že ob vrtcih in šolah bi morali imeti gredice za vzgojo in predstavitev setve in vzgoje bio žit in bio sadnega drevja. V šolah bi morali določene kvote učnih ur nameniti bio pridelavi in bio izdelkom. Otroke bi spodbujali preko mladinske literature (npr. Peter Klepec tovoril bio sol, Kekec Pehti izpulil bio zeliščne kapljice, Maček Muri posrebal bio mleko, Rdeča kapica nesla svoji babici v košarici bio potičko...). Veliko vlogo lahko igrajo zdravstvene ustanove, kjer bi v čakalnicah bila na voljo brošura s članki o prednostih bio živil. Tudi bolnice bi v svoje obroke vključile vsaj del bio hrane. V pisarnah in tovarnah bi z zdravim bio zajtrkom stimulirali zavest potrošnika, da je bio kvalitetnejše, trajnejše... Promocijo bi spodbudila tudi povezava z mednarodnimi inštituti za trajnostni razvoj in v okviru EU tesnejše sodelovanje za pridobitev čim več znanja o bio izdelkih. Na TV bi lahko imeli posebno oddajo po zgledu "Prava bio ideja"! (predstavitev novosti, predstavitev pridelovalcev in povezava med njimi). Bio promocija se širi tudi na spletna in telekomunikacijska področja. Proizvajalci na svojih spletnih straneh lahko preko QR kode na izdelkih ozaveščajo potrošnike. Na Leopold Miš: Komuniciranje s potrošniki bio izdelkov podjetja Žito d.d. stran 18
22 spletu je potrebno odpreti spletno stran za ozaveščanje in spodbude, ideje o bio izdelkih (ne samo živilskih temveč tudi o bio kozmetiki, bio tekstilu, eko hiši, leseni igrači.) Tudi proizvajalci embalaže bi lahko veliko pripomogli k ozaveščanju okolju bolj prijazne embalaže. V trgovinah bi lahko zmanjšali embalažo izdelkov tako, da bi na zgornji polici postavili kartone z označbo ( deklaracijo izdelka), spodaj pa le izdelek brez embalaže. To je lep primer zmanjšanja kartonske embalaže, pri čemer bi ohranili gozdove. Na velikih tekaških, kolesarskih in drugih rekreativnih prireditvah bi propagirali zdrav duh v zdravem telesu ob zdravi bio prehrani. Izziv je tudi razmislek o bio v medicini v povezavi s "super food" oz. bio zelenimi zdravili. Slovenija ima velike možnosti trženja eko turizma z lastno bio verigo prehrane in uporabe slovenske čiste termalne in navadne vode. Slovenija kot dežela bi se lahko promovirala kot bio zelena država: "I feel eco Slovenia". Ob cestah bi posebni panoji usmerjali na eko podeželje, eko kmetije, do eko kmetov, kjer bi lahko kupili izdelke iz njive. Povezave med bio proizvajalci bio mleka, bio žit, bio sečoveljske soli, bio mesa... v odlične BIO slovenske izdelke, za promocijo BIO Slovenije. Podjetju Žito d.d. svetujemo pregled rezultatov naše študije in ustrezno nadgradnjo promocije te že sedaj uspešne bio blagovne znamke Natura. Leopold Miš: Komuniciranje s potrošniki bio izdelkov podjetja Žito d.d. stran 19
23 LITERATURA IN VIRI Babin, B. in Griffin, M. (1998). The nature of satisfaction: An updated examination and analysis. Journal of Business Research, 41(2), Bleda, M. in Valente, M. (2009). Graded eco-labels: A demand-oriented approach to reduce pollution. Technological Forecasting & Social Change, 76(4), Domači bio pridelovalci novi obrazi Nature Žito Natura. ( ). Pridobljeno na spletni strani Fischer, A. in Hanley, N. (2007). Analysing decision behaviour in stated preference surveys: A consumer psychological approach. Ecological Economics, 61(2-3), Hedaa, L. in Ritter, T. (2005). Business relationships on different waves: Paradigm shift and marketing orientation revisited. Industrial Marketing Management, 34(7), Houe, R. in Grabot, B. (2009). Assessing the compliance of a product with an eco-label: From standards to constraints. International Journal of Production Economics, 121(1), Hsu, T. H., Tsai, T. N., Chiang, P. L. (2009). Selection of the optimum promotion mix by integrating a fuzzy linguistic decision model with genetic algorithms. Information Sciences, 179(1-2), Ivy, J. (2008). A new higher education marketing mix: the 7Ps for MBA marketing. International Journal of Educational Management, 22(4), Kotler, P. in Keller, K.L. (2006). Marketing Management (12th ed.). New Jersey: Pearson Education. Leire, C. in Thidell, A. (2005). Product-related environmental information to guide consumer purchases e a review and analysis of research on perceptions, understanding and use among Nordic consumers. Journal of Cleaner Production, 13(10-11), Naše znamke Žito Skupina. ( ). Pridobljeno na spletni strani Ok, K. (2005). Idea marketing in forestry: some implications from the Turkish forestry experience. Forest Policy and Economics, 7(4), Leopold Miš: Komuniciranje s potrošniki bio izdelkov podjetja Žito d.d. stran 20
24 Završnik, B. in Mumel, D. (2007). The use of marketing communications in the clothing industry in Slovenia. Fibres & Textiles in Eastern Europe, 15(1), Zinkhana, G. M. in Braunsberger, K. (2004). The complexity of consumers cognitive structures and its relevance to consumer behavior. Journal of Business Research, 57(6), Žito: Potrjen poslovni načrt za leto 2016 Žito Skupina. ( ). Pridobljeno na spletni strani Žnidaršič, J., Marič, M. in Ferjan. M. (2012). The affect of consumer's eco awareness on the use, the buying and the preference of eco labeled food produts. Advances in Business-Related Scientific Research Journal (ABSRJ), 3(1), Wognum P. M., Bremmers, H., Trienekens, J. H., van der Vorst, J. G. in Bloemhof, J. M. (2011). Systems for sustainability and transparency of food supply chains Current status and challenges. Advanced Engineering Informatics, 25(1), PRILOGE Priloga Anketni vprašalnik KAZALO SLIK Slika 1: Trgi Žito d.d. 11 Slika 2: Blagovna znamka Natura 12 KAZALO TABEL Tabela 1: Struktura vzorca po spolu 14 Tabela 2: Struktura vzorca po stopnji izobrazbe 14 Tabela 3: Izračuni povprečnih vrednosti in standardnih odklonov glede 15 na strukturo vzorca Tabela 4: Izračuni povprečnih vrednosti in standardnih odklonov o 15 poznavanju bio žit in kaš, ki se prodajajo pod blagovno znamko Natura glede na strukturo vzorca Tabela 5: Izračuni povprečnih vrednosti in standardnih odklonov o 16 poznavanju bio mok in kosmičev, ki se prodajajo pod blagovno znamko Natura glede na strukturo vzorca Tabela 6: Izračuni povprečnih vrednosti in standardnih odklonov o 17 poznavanju sojinih izdelkov, ki se prodajajo pod blagovno znamko Leopold Miš: Komuniciranje s potrošniki bio izdelkov podjetja Žito d.d. stran 21
25 Natura glede na strukturo vzorca Tabela 7: Izračuni povprečnih vrednosti in standardnih odklonov o poznavanju bio semen in stročnic, ki se prodajajo pod blagovno znamko Natura glede na strukturo vzorca Tabela 8: Izračun Pearsonovih koeficientov korelacije za izbrane spremenljivke Tabela 9: Struktura odgovorov o ekološki osveščenosti glede na spol anketirancev zajetih v vzorcu Leopold Miš: Komuniciranje s potrošniki bio izdelkov podjetja Žito d.d. stran 22
26 PRILOGE Priloga 1: Anketni vprašalnik Pozdravljeni, sem Leopold Miš, študent UM FOV in pripravljam diplomsko nalogo na temo bio izdelkov blagovne znamke Natura. Anketa je anonimna in za izpolnjevanje boste potrebovali približno 5 min vašega časa. Za vaše sodelovanje se vam zahvaljujem! 1. Spol: M Ž 2. Starost: let 3. Stopnja izobrazbe (1 do 8) 4. Na lestvici od 1 do 5 oceni vašo ekološko osveščenost: 1- nič 2 zelo malo 3 - srednje 4 - dobro 5 - odlično 5. Na lestvici od 1 do 5 ocenite vaše poznavanje bio blagovne znamke Natura: 1- nič 2 zelo malo 3 - srednje 4 - dobro 5 - odlično 6. Na lestvici od 1 do 5 ocenite, kako pogosto kupujete bio izdelke blagovne znamke Natura: 1- nikoli 2 redko 3 - srednje 4 - pogosto 5 - vedno 7. Na lestvici od 1 do 5 ocenite, kako pogosto izberete bio izdelke blagovne znamke Natura pred drugimi trgovskimi blagovnimi znamkami: 1- nikoli 2 redko 3 - srednje 4 - pogosto 5 - vedno 8. Označite na lestvici od 1 do 5 v kolikšni meri poznate bio žita in kaše, ki se prodajajo pod blagovno znamko Natura. Žita in kaše 1- ne 2 malo dobro 5 - odlično srednje Bio pira Bio kvinoja Bio kamut Bio ajdova kaša Bio ješprenj Bio ovseni rižek Bio prosena kaša Bio nebrušeni rjavi dolgozrnati riž Leopold Miš: Komuniciranje s potrošniki bio izdelkov podjetja Žito d.d. stran 23
27 Bio pšenica 9. Označite na lestvici od 1 do 5 v kolikšni meri poznate bio moke in kosmiče, ki se prodajajo pod blagovno znamko Natura. Moke in kosmiči 1- ne 2 malo dobro 5 - odlično srednje Bio pšenična črna moka TIP 1100 Bio pšenična polnozrnata moka Bio pšenični otrobi Bio pirina polnozrnata moka Bio ajdova moka Mešanica bio kosmičev Bio ječmenovi kosmiči Bio ovseni kosmiči Bio pirini kosmiči Bio pšenični polnozrnati kosmiči Bio rženi polnozrnati kosmiči 10. Označite na lestvici od 1 do 5 v kolikšni meri poznate sojine izdelke, ki se prodajajo pod blagovno znamko Natura. Sojini izdelki 1- ne 2 malo dobro 5 - odlično srednje Sojina moka Sojini kosmiči Sojini koščki Sojino meso 11. Označite na lestvici od 1 do 5 v kolikšni meri poznate bio semena in stročnice, ki se prodajajo pod blagovno znamko Natura. Semena in 1- ne 2 malo dobro 5 - odlično stročnice srednje Čičerika Bio laneno seme Leopold Miš: Komuniciranje s potrošniki bio izdelkov podjetja Žito d.d. stran 24
28 Bio sončnično seme Bučno seme Sezamovo seme Mešanica semen Rjava leča Zelena soja 12. Na lestvici od 1 do 5 ocenite vašo pripravljenost plačati malo več za bio izdelke blagovne znamke Natura: 1- nikoli 2 redko 3 - srednje 4 - pogosto 5 - vedno Leopold Miš: Komuniciranje s potrošniki bio izdelkov podjetja Žito d.d. stran 25
KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:
Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov
More informationDonosnost zavarovanj v omejeni izdaji
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VANJA KASTELIC
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VANJA KASTELIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POZICIONIRANJE TRGOVSKIH BLAGOVNIH ZNAMK PODJETJA MERCATOR Ljubljana, december
More informationRAZLIKE MED KUPCI TRGOVSKIH IN PROIZVAJALČEVIH BLAGOVNIH ZNAMK KAVE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAZLIKE MED KUPCI TRGOVSKIH IN PROIZVAJALČEVIH BLAGOVNIH ZNAMK KAVE Ljubljana, junij 2006 ŠPELA TURJAN IZJAVA Študentka Špela Turjan izjavljam, da
More informationNavodila za uporabo čitalnika Heron TM D130
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationTRŽENJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV V POSLOVNEM SISTEMU MERCATOR d.d.
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Marija PADAR-LAZAREVIČ TRŽENJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV V POSLOVNEM SISTEMU MERCATOR d.d. DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij Ljubljana,
More informationPREPOZNAVNOST PRIREDITVE PODEŽELJE V MESTU
UNIVERZ V LJULJNI IOTEHNIŠK FKULTET OELEK Z ZOOTEHNIKO Klemen MUMELJ PREPOZNVNOST PRIREITVE POEELJE V MESTU IPLOMSKO ELO Univerzitetni študij Ljubljana, UNIVERZ V LJULJNI IOTEHNIŠK FKULTET OELEK Z ZOOTEHNIKO
More informationEU NIS direktiva. Uroš Majcen
EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim
More informationTRŽNO POZICIONIRANJE COCA COLE, PRIMERJAVA SLOVENIJE IN HRVAŠKE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO TRŽNO POZICIONIRANJE COCA COLE, PRIMERJAVA SLOVENIJE IN HRVAŠKE Študent: Bojan Kotnik Naslov: Ormoška cesta 11, 9240 Ljutomer Številka
More informationKREPITEV MOČI BLAGOVNE ZNAMKE ZLATO POLJE Z UMEŠČANJEM IZDELKOV V RESNIČNOSTNI ŠOV GOSTILNA IŠČE ŠEFA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO KREPITEV MOČI BLAGOVNE ZNAMKE ZLATO POLJE Z UMEŠČANJEM IZDELKOV V RESNIČNOSTNI ŠOV GOSTILNA IŠČE ŠEFA Ljubljana, julij 2016 ROK CANKAR IZJAVA O
More informationSTRATEGIJA RAZLIKOVANJA NA TRGU VINA S POUDARKOM NA GEOGRAFSKEM POREKLU
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Malec Mentor: doc. dr. Klement Podnar STRATEGIJA RAZLIKOVANJA NA TRGU VINA S POUDARKOM NA GEOGRAFSKEM POREKLU Primer: vinska klet Zlati Grič Diplomsko
More informationPOZNAVANJE IN ZVESTOBA BLAGOVNIM ZNAMKAM USTEKLENIČENE VODE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POZNAVANJE IN ZVESTOBA BLAGOVNIM ZNAMKAM USTEKLENIČENE VODE Ljubljana, september 2010 BLAŽ ŠAGER IZJAVA Študent Blaž Šager izjavljam, da sem avtor
More informationVoda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo
Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo
More informationPRESENT SIMPLE TENSE
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO STANKA NAGODE
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO STANKA NAGODE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija dela PERCEPCIJA ETIKETE S STRANI KUPCEV Mentor:
More informationI. del. Kako do originalnih idej, učinkovitih akcij in vrhunskega designa? mag. Tomaž korelc, mba. Strateška marketinška agencija. Creatoor Marketing
S T R AT E Š K I MARKETING IN RAZVOJ BLAGOVNIH ZNAMK Creatoor Marketing Strateška marketinška agencija Kako do originalnih idej, učinkovitih akcij in vrhunskega designa? mag. Tomaž korelc, mba kreator,
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Istenič Percepcija slovenskih prestižnih modnih znamk oblačil na slovenskem modnem trgu Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationUVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU Ljubljana, september 2010 GAŠPER GOBEC IZJAVA Študent GAŠPER GOBEC izjavljam,
More informationANALIZA DEJAVNIKOV NAKUPA PARFUMA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNIKOV NAKUPA PARFUMA Ljubljana, januar 2007 LANA ŠKRBIĆ IZJAVA Študentka Lana Škrbić izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela,
More informationV šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.
UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo
More informationNuša TADENC NAKUPNO VEDENJE MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO. Mentorica: doc.dr. Eva Boštjančič
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO Nuša TADENC NAKUPNO VEDENJE MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Mentorica: doc.dr. Eva Boštjančič Ljubljana, 2014 Zahvala Za pomoč
More informationOPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Špela Juhart Metaforični svet zelenih tržnih znamk Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Špela Juhart Mentor: doc.
More informationDIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKEGA UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE
FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI DIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKEGA UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE KAJA ANDREJAŠIČ Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN URBANČNIK
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN URBANČNIK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OGLAŠEVANJE NA MEDORGANIZACIJSKIH TRGIH na primerih slovenskih proizvodnih
More informationZaviralni dejavniki spletnega nakupovanja v Sloveniji
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Iris Pečnik Zaviralni dejavniki spletnega nakupovanja v Sloveniji Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Iris Pečnik
More informationUČINKOVITO DOSEGANJE MLADIH Z OGLASNIMI SPOROČILI
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Aleksandra Likl UČINKOVITO DOSEGANJE MLADIH Z OGLASNIMI SPOROČILI DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Aleksandra
More informationEKOLOŠKE KMETIJE V BELI KRAJINI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Tanja JUDNIČ EKOLOŠKE KMETIJE V BELI KRAJINI DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA
More informationDIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV V RAZMERJU DO NAKUPA AVTOMOBILA Ljubljana, september 2009 NINA DRAGIČEVIĆ IZJAVA Študentka Nina Dragičević izjavljam,
More informationSocialni marketing in njegova učinkovitost: primer varnosti v cestnem prometu akcija Prehitra vožnja, obžalovanja vredna
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Vertič Socialni marketing in njegova učinkovitost: primer varnosti v cestnem prometu akcija Prehitra vožnja, obžalovanja vredna Diplomsko delo Ljubljana
More informationMilan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Milan Nedovič Metodologija trženja mobilnih aplikacij DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. doc. dr. Rok Rupnik Ljubljana,
More informationZa mleko ni krize OGLASNA PRILOGA
Kaša, nekdaj jed revežev, je za kakšno desetletje povsem izginila z jedilnikov, zdaj se kot zdrava (in poceni) hrana vrača na naše krožnike, kuharski mojstri pa kar tekmujejo, kdo si bo zamislil bolj nenavaden
More informationcoop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE
obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena
More informationZMANJŠEVANJE IN OBVLADOVANJE ZALOG
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Logistično inženirstvo Modul: Poslovna logistika ZMANJŠEVANJE IN OBVLADOVANJE ZALOG Kandidatka: Mojca Tehovnik Mentor: mag. Dragan Marić, univ. dipl. inž. tehnol. prom.
More informationPRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ALEŠ PUSTOVRH UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO INTERNACIONALIZACIJA MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ NA TRGE EVROPSKE UNIJE S
More informationNovice 16 Januar 2017
Slovenija Novice 16 Januar 2017 Fizični in digitalni svet sta se med seboj prepletla Nova pravila identifikacije izdelkov RFID? EPCIS? Zakaj tako počasi? Povej mi recept in jaz ti razkrijem hranilno vrednost
More informationIntranet kot orodje interne komunikacije
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:
More informationFUNKCIJA EMBALAŽE IN NJEN VPLIV NA PRODAJO PARFUMOV
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FUNKCIJA EMBALAŽE IN NJEN VPLIV NA PRODAJO PARFUMOV Ljubljana, September 2011 Nataša Todoroska IZJAVA Študentka NATAŠA TODOROSKA izjavljam, da sem
More informationNavodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationZAVIRALNI DEJAVNIKI ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE FACTORS INHIBITING A HEALTHY DIET IN NURSING STUDENTS
visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje ZDRAVSTVENA NEGA ZAVIRALNI DEJAVNIKI ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE FACTORS INHIBITING A HEALTHY DIET IN NURSING STUDENTS
More informationRazvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe s hrano
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Interdisciplinarni študijski program Varstvo okolja Anamarija Slabe Razvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe
More informationPridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih
Pridobivanje znanja v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih doris gomezelj omerzel Univerza na Primorskem, Slovenija S prispevkom želimo prikazati načine pridobivanja znanja v podjetjih. Znanje
More informationPOROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Valentinčič POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
More informationEko. gastronomija. Koraki do zaupanja vredne (certificirane) ponudbe ekološke hrane v gastronomiji
Eko gastronomija Koraki do zaupanja vredne (certificirane) ponudbe ekološke hrane v gastronomiji Koraki do zaupanja vredne (certificirane) ponudbe ekološke hrane v gastronomiji Avtorji: mag. Martina Robačer
More informationMAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S PORTUGALSKO PODJETJE KRKA, D. D.
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR MAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S PORTUGALSKO PODJETJE KRKA, D. D. Maribor, avgust 2015 Sabina Ambrož UNIVERZA V MARIBORU
More informationOCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja
More informationSPLETNO TRŽENJE V TURIZMU: TERME ČATEŽ D. D.
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SPLETNO TRŽENJE V TURIZMU: TERME ČATEŽ D. D. Ljubljana, september 2012 SIMONA HODE IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani(-a), študent(-ka) Ekonomske
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja
More informationPoslovanje potovalnih agencij preko Interneta: rezultati raziskave Spletno trženje slovenskih potovalnih agencij (?)
Poslovanje potovalnih agencij preko Interneta: rezultati raziskave Spletno trženje slovenskih potovalnih agencij (?) Zvonko Kribel, Štefan Bojnec Univerza na Primorskem, Titov trg 4, 6000 Koper-Capodistria;
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Kristina Slemenšek Primerjalna analiza tradicionalnega in internetnega oglaševanja na primeru podjetij Merkur in OBI Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA
More informationSkupaj za zdravje človeka in narave
www.zazdravje.net Skupaj za zdravje človeka in narave julij/avgust 2011 brezplačen izvod Tema meseca: Moč in nemoč marketinga Oglasna deska projekta Skupaj za zdravje človeka in narave Niste dobili novic?
More informationORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica
More informationPOVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija
VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA PRINCIPOV LASTNIŠTVA IN UPRAVLJANJA HOTELSKIH PODJETIJ V SVETU IN SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA PRINCIPOV LASTNIŠTVA IN UPRAVLJANJA HOTELSKIH PODJETIJ V SVETU IN SLOVENIJI Ljubljana, avgust 2006 MATEJA MODIC IZJAVA Študentka Mateja
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO URŠKA MARKELJ
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO URŠKA MARKELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEDNARODNE HOTELSKE VERIGE IN VSTOP HOTELSKE VERIGE ACCOR V SLOVENIJO Ljubljana,
More informationPodešavanje za eduroam ios
Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja
More informationSENZORIČNA SPREJEMLJIVOST SADNIH SOKOV Z RAZLIČNO VSEBNOSTJO SLADKORJA IN KISLINE PRI POTROŠNIKIH
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ŽIVILSTVO Suzana POVŠE SENZORIČNA SPREJEMLJIVOST SADNIH SOKOV Z RAZLIČNO VSEBNOSTJO SLADKORJA IN KISLINE PRI POTROŠNIKIH DIPLOMSKO DELO Univerzitetni
More informationPARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)
CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo
More informationDružbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jasmina Bergoč Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o. Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE
More informationRAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI
REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAJA NEMANIČ
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAJA NEMANIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA TRŽENJSKEGA SPLETA DVEH TURISTIČNIH DESTINACIJ: LJUBLJANE IN SEVILJE
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI. FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja DIPLOMSKO DELO. Avtor dela ANDREJ ZUPANČIČ
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja DIPLOMSKO DELO Avtor dela ANDREJ ZUPANČIČ Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja WELLNESS TURIZEM KOT ŽIVLJENJSKI
More informationSTARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Koper, 2012 UNIVERZA
More informationMETODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)
METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJA DOGODKA KOT OBLIKA TRŽNEGA KOMUNICIRANJA NA PRIMERU MARATONA TREH SRC Ljubljana, september 2008 PRIMOŽ GIDER IZJAVA Študent Primož Gider
More informationUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ Kandidatka: Petra Serdinšek Študentka rednega študija Številka indeksa:
More informationUniverza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities
14 25 2014 14 25 2014 1 st Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities Tako bomo tudi letos odgovorili vsakemu, ki se nam bo oglasil. Javite se
More informationBREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA 080 KOT TRŽNOKOMUNIKACIJSKO ORODJE: ŠTUDIJA PRIMERA MODRE ŠTEVILKE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE JANJA KOSEC BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA 080 KOT TRŽNOKOMUNIKACIJSKO ORODJE: ŠTUDIJA PRIMERA MODRE ŠTEVILKE DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI
More informationNavodila za seminarske vaje
Navodila za seminarske vaje Predmet: Analitična statistika, Zdravstvena nega (2. stopnja); Zdravstevna fakuteta Pripravil Lara Lusa Januar 2014-1. izdaja Kazalo 1 Navodila 5 2 Predloge 21 3 Pravila 29
More informationSpletne ankete so res poceni?
Spletne ankete so res poceni? Dr. Vasja Vehovar, FDV info@ris.org Internet v letu 2001 Leto največjega večanja števila uporabnikov Letna stopnja rast okoli 40% 350.000 (jan. 2001) 500.00 (jan. 2002) Gospodinjstva:
More informationTRŽENJE VINA KOT PRESTIŽNEGA BLAGA
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Katja Šturm TRŽENJE VINA KOT PRESTIŽNEGA BLAGA DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2003 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Katja Šturm Mentor: izr. prof.
More informationPoslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS
Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si
More informationSlovenska Strategija Pametne Specializacije
Slovenska Strategija Pametne Specializacije S4 Ljubljana, 10.07.2015 KAZALO KAJ JE S4... 4 1. VIZIJA IN STRATEŠKI CILJI... 5 1.1. Kje smo... 5 1.2. Cilji: kam gremo... 7 1.3. Kako bomo tja prišli koncept
More informationStanje na slovenskem energetskem trgu zadovoljivo. revija slovenskega elektrogospodarstva. št. 4 / 2014
revija slovenskega elektrogospodarstva št. 4 / 2014 Aleksander Mervar Bodoča končna cena električne energije bo odvisna predvsem od nove državne strategije Gradnja bloka TEŠ 6 Prva zakuritev kotla uspešna
More informationRAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO
More informationDIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka
More informationPRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin
PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE Ljubljana, februar 2003 MATEJA ŠTEFANČIČ IZJAVA Študentka Mateja Štefančič izjavljam, da sem avtorica
More information1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)
Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova
More informationembalaža okolje logistika
Specializirana revija za trajnostni razvoj 104/105 embalaža okolje logistika December 2015 Boštjan Šifrar: Na globalni poti do 100 milijonov realizacije Zelena rast je razvojni izziv Sloveniji Hinko Šolinc:
More informationNAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT
More informationSLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM Ljubljana, september 2007 TANJA GRUBLJEŠIČ IZJAVA Študentka TANJA GRUBLJEŠIČ izjavljam, da sem
More informationPromotor zdravega načina življenja Turizem, Velnes, Zdravje SPLOŠNI DEL
Naziv programske enote Program Področje Utemeljenost (v skladu z javnim razpisom in analizo potreb) Promotor zdravega načina življenja Turizem, Velnes, Zdravje SPLOŠNI DEL V skladu z Resolucijo o Nacionalnem
More informationPOGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. Študent: Darko Jerenec Številka indeksa:81550823 Redni študij Program: visokošolski strokovni
More informationBiznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije
Biznis scenario: U školi postoje četiri sekcije sportska, dramska, likovna i novinarska. Svaka sekcija ima nekoliko aktuelnih projekata. Likovna ima četiri projekta. Za projekte Pikaso, Rubens i Rembrant
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA PROCESA MANAGEMENTA PO TEMELJNIH FUNKCIJAH V PODJETJU SAVA TIRES d. o.
More informationSTRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS Ljubljana, maj 2007 ROK HRIBAR IZJAVA Študent Rok Hribar izjavljam, da sem avtor tega diplomskega
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I.
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. Ljubljana, julij 2007 SILVO KASTELIC IZJAVA Študent Silvo Kastelic izjavljam, da sem avtor tega diplomskega
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONCA NOČ
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONCA NOČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOŽNOSTI TRŽENJA SAMOSTOJNEGA HOTELSKEGA OBJEKTA NA PRIMERU HOTELA JEZERO V BOHINJU
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI VREDNOTENJE SPLETNIH PREDSTAVITEV NA TEMO VZAJEMNIH SKLADOV
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VREDNOTENJE SPLETNIH PREDSTAVITEV NA TEMO VZAJEMNIH SKLADOV Ljubljana, november 2005 TAJKA ŽAGAR IZJAVA Študentka Tajka Žagar izjavljam, da sem avtorica
More informationVODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008
More informationPROMOCIJA TRŽNE ZNAMKE KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PROMOCIJA TRŽNE ZNAMKE KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO Kandidatka: Saša Horvat Študentka rednega študija Številka indeksa: 81585083 Program:
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TRŽENJSKI SPLET NA PRIMERU WELLNESS CENTRA HOTELOV PALACE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TRŽENJSKI SPLET NA PRIMERU WELLNESS CENTRA HOTELOV PALACE Ljubljana, september 2003 DUNJA BARBARIČ IZJAVA Študentka izjavljam, da sem avtorica tega
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA UKREPOV ZA SPODBUJANJE UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V IZBRANIH DRŽAVAH EU Ljubljana, september 2010 NIKA KLEMENČIČ ŠTRIGL IZJAVA
More informationSTRATEŠKI NAČRT TRŽENJA HOTELA WELLNESS PARK LAŠKO NA TUJIH TRGIH STRATEGIC MARKETING PLAN OF THE WELLNESS PARK LAŠKO HOTEL FOR FOREGIN MARKETS
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO STRATEŠKI NAČRT TRŽENJA HOTELA WELLNESS PARK LAŠKO NA TUJIH TRGIH STRATEGIC MARKETING PLAN OF THE WELLNESS PARK LAŠKO HOTEL FOR FOREGIN
More informationANALIZA PROBLEMATIKE SEJEMSKE DEJAVNOSTI SLOVENIJE V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EU IN IZVEN NJE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO ANALIZA PROBLEMATIKE SEJEMSKE DEJAVNOSTI SLOVENIJE V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EU IN IZVEN NJE Ljubljana, april 2006 Melita BAJIĆ IZJAVA Študentka
More informationMNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU SUZANA HVALA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Suzana
More informationUPORABA PODATKOVNEGA RUDARJENJA PRI ODKRIVANJU NEZAŽELENE ELEKTRONSKE POŠTE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPORABA PODATKOVNEGA RUDARJENJA PRI ODKRIVANJU NEZAŽELENE ELEKTRONSKE POŠTE Ljubljana, junij 2003 BLAŽ KONIČ IZJAVA Študent BLAŽ KONIČ izjavljam,
More information