informator_delo1.indd :16:24

Transcription

1 informator_delo1.indd :16:24

2 PROSTOR ZA LEK informator_delo1.indd :16:25

3 Vse skupaj vkup spravila: Nina Glavnik in Vane Savinek Informator spočela in vodila prve porode: Martina Munda Pridno delovno ljudstvo: Vane Savinek, Nina Glavnik, Matija Švagan, Matevž Harlander, Maša Šukunda, Eva Čirić,... Oblikovali: Matija Švagan, Vane Savinek, Matevž Harlander Denarce doniral: Lek d.d. in MF Tisk: Lek d.d. Različica: Po mnenju nekega Ministrstva (tudi mi se mu pridružujemo) je ta publikacija uvrščena med proizvode, za katere se plačuje najvišja stopnja DDV, ker smo s pisanjem informatorja belemu papirju gotovo dodali veliko vrednosti. IN BESEDA JE MESO POSTALA... Bruc se je iz svoje zakotne vasi z negotovimi koraki odpravil proti fakulteti. Zenice je imel široko odprte, dasiravno je bilo ponedeljkovo oktobrsko jutro, ki kakor je to v navadi, ne sije z radodarnostjo tajske prostitutke. V avtobusu je bil sprva sam. Na oknih so bile šipe osorele, delno posejane z rjavimi madeži. V nos pa mu je udaril oster vonj po cigaretnem dimu in urinu; ta mu je preprečil, da bi zaspal. Na eni od postaj v bližini mesta so se mu pridružili gradbeni delavci z juga, ki so v mešanici južno-slovanskih jezikov in albanščine glasno jebali boga in mater, zraven pa žvečili sendviče s pariško in z hrepenečim pogledom gledali pravkar na postaji odvržene ogorke cigaret filter 57. Naenkrat se je znašel pred stavbo MF, ki je tega jutra bila še posebej mogočna in mračna. Na roki je začutil hladen pot, srce mu je razbijalo, glava je postajala lahka, pred očmi se je delala megla. Ali naš človek se ne da zmesti in gre naprej. Ko stopi, se približa vhodu na MF, za trenutek obstane, pogleda nazaj za njim in pred njim so se proti vhodu na MF zgrinjale množice vseh narodov. Nekateri so glasno tarnali nad nemilo usodo, drugo spuščali nečloveške krike. Spet eni so preklinjali v vseh jezikih sveta, od katerih so bili številni našemu človeku povsem neznani. Spomnil se je na Dantejev pekel. Videti je bilo, da so tisti, ki jih je MF skozi steklena vrata vsrkala vase, vse svoje upe pustili zunaj. Procesija se je mimo akvarija valila proti veliki predavalnici, kjer so se napolnili vsi sedeži, stopnice, eni pa so sedeli kar na tleh. Med tem so se vrata zaprla. Eni so že videli, kako iz prezračevalnih špranj uhaja plin. Potem je pred njih stopil dekan v črni dolgi halji, visok in temačen. Med ljudstvom je nastopila grobna mučna tišina.»študij je dolg in težak.«je pretrgalo molk in slišati je bilo kot povelje za eksekucijo. Še so mu sledili drugi govorniki s podobnimi temami. Pokazali so jim par starejših študentov (vsega hudega vajenih) in ko so ugotovili, da še živijo, jih je strah pričel zapuščati. Z pobožnostjo so vzeli v roke tale informator in v odmoru šli na WC in kavo. Andrej Grajn informator_delo1.indd :16:26

4 informator_delo1.indd :16:26

5 KAZALO: MEDICINSKI INFORMATOR IN BESEDA JE MESO POSTALA 3 MOJA MF 6 KAKO DELUJE MF 7 1. Ureditev MF 2. Svet letnika 3. Študentski svet O ŠTUDIJU NA MF 9 1. O študijskem programu 2. O predavanjih in vajah 3. O samostojnem študiju 4. Pregled programa po letnikih KAKO PRIDEM NAPREJ NA MF Izpiti 2. Vpis v višji letnik 3. Zaključek študija KAKO (P)OSTATI NORMALEN NA MF DŠMS 2. Medicinski razgledi 3. Pajzl 4. SIDSIC 5. SUP 6. Medeno srce MLADEMU MEDICINCU NA POT 37 SLOVARČEK TUJK 38 informator_delo1.indd :16:26

6 MOJA MF Prvo predavanje ali dve sta se verjetno že končali. Pozdravili smo te dekan s svojim kolegijem, starejši kolegi smo te povabili k različnim obštudijskim dejavnostim, odposlušal si prvo dozo kemije in profesor mrzlično podpisuje inskripcije v kup indeksov pred seboj. Skratka, študij se je začel. Napočil je čas za spoznavanje kolegov in stavbe modre nove Medicinske fakultete. V nedavno sveže zloščeni avli (zamudili ste loščenje stoletja), ti bo v glavnem hodniku v oči padla dolga stena, polepljena z vsemi mogočimi plakati. Veliko jih služi ekonomski propagandi in malim oglasom, malce težje pa najdeš obvestila posameznih kateder, čemur je oglasna deska v bistvu namenjena. Vsake toliko časa si dobro oglej ta obvestila! Oko se splača vreči tudi na oglasno desko študentskega sveta in DŠMS, saj ti le-ti preko nje sporočata za študente aktualne zadeve. Na koncu hodnika ob veliki predavalnici pa boš zagledal Mandibulo. To je nadvse dobrodošla okrepčevalnica, ki študentu nudi vse vrste poživil v obliki pijače in jedače. Najraje jo imaš zjutraj, ko telo hrepeni po kofeinu, za malico, ko se ti več ne da poslušati predavanj in seveda, ko narediš kakšen izpit. Kaj hitro se navadiš, da sem zahajaš tudi v prostem času. V Mandibuli za postrežbo Thank you, thank you! skrbita Silvo in Janez - nepogrešljiva človeka na MF. Zraven Mandibule so sanitarije, po zaslugi Gospe in Ljubice udobne in vedno čiste. Nasproti njih najdeš prostore Društva študentov medicine Slovenije (DŠMS), ki je poskrbelo, da sedaj bereš tole knjižico. Če te karkoli zanima potrkaj na vrata in nas pobaraj. Nad Mandibulo se bohoti najnovejša pridobitev na MF - sodobno opremljena, oh in sploh, najboljša računalnica po imenu Maxila. Za vstop potrebuješ samo svojo študentsko izkaznico, uporabniško ime na računalniku pa je kar tvoja študentska številka (jo najdeš na izkaznici) in geslo rojstni datum Na nasprotni strani Mandibule je garderoba. Načelno se na našem faksu ne krade, tako da lahko v njej brez skrbi pustiš svoja oblačila. Tukaj so tudi telefonske govorilnice. Med srednjo in veliko predavalnico (pod veliko) se nahajajo Medicinski Razgledi. Njihova vrata zastira sobica, kjer potekajo uradne ure SUPa. Tam najdes tudi avtomat s hladno pijačo. In že smo spet pri glavnem vhodu. Tu ne moreš prezreti akvarija steklene vratarnice, ki služi tudi kot vložišče zapiskov, izgubljenih indeksov in podobnega. Še malo naprej živi bankomat, ki ti pomaga, ko ostaneš brez denarja za kavo. V višjih nadstropnjih so nekateri inštituti. Po stopnicah navzdol se spustiš v prvo klet s secirnicami in naprej v drugo klet ter od tam po skrivnih blodnjakih in katakombah do Kliničnega centra, po domače Klinca. Zemljevidov podzemnega labirinta še ni (vrnitev našega raziskovalca čakamo že vrsto let). V Klincu najdeš razne pripravne stvari. Žal v menzi po temeljiti prenovi ne sprejemajo študenstkih bonov, upamo da se bo še spremenilo (so pa cene še kar zmerne). Tu so še banka, pošta, kavarna (rogljički in krofi - zapomni si do tretjega letnika), mnogi inštituti in katedre ter predavalnice. Če prideš skozi glavni vhod in zaviješ v avli na desno, najdeš predavalnice I do III, če pa te na kak kolokvij pošljejo v predavalnico IV, jo ubereš naravnost po stopnicah navzgor. Že ob vpisu si spoznal stari faks na Vrazovem trgu. Tu boš imel večino vaj prvega letnika, tu sta dekanat s študentsko pisarno za različna potrdila in knjižnica. V knjižnici imajo tudi 6 računalnikov in nekaj čitalniških mest, tako da lahko sem prihajaš tudi študirat. Na stari fakulteti nikakor ne spreglej PAJZL-a! Hitro se boš vprašal, kje je najbližja fo- informator_delo1.indd :16:27

7 tokopirnica. Bližnji in dobro založeni sta dve. Najuporabnejša za predkliniko je tista pri gostišču Štorklja ( svečarstvo ), za kliniko pa še vedno tista na onko obe hranita izvode najbolj popularnega gradiva za izpite in kolokvije, ki jih po naročilu kopirajo in tudi zvežejo. Ob vsem tem letanju po fakulteti študent kaj hitro postane lačen. K sreči se tega zaveda tudi država in nam omogoča, da precej poceni precej dobro jemo. Vse, kar moraš storiti, je, da se odpraviš na ŠOU z osebnim dokumentom in študentsko izkaznico ali indeksom ter izbereš med pisano ponudbo bonov. Vsak mesec lahko kupiš okoli 20 bonov (po enega za vsak delovnik), ki veljajo 3 mesece. Če jih slučajno ne poješ, jih lahko v naslednjem mesecu zamenjaš za nove. Najbližja varianta za kosilo je Štorklja prav pred novo fakulteto. Vsak dan lahko izbiraš klasično in azijsko ponudbo kosil. Če ti zmanjkuje časa, se raje odloči za sendvič v bližnji trgovini, saj postrežba v Štorklji ni ravno primer Bliska Groznega. Druge študentske restavracije v okolici so Z.D.R.A.V.C.O. v Klincu (ki te za majhen denar nahrani z sendvičen in toplo juho ali rogljičkom), picerija Čerin na Trubarjevi, kitajska restavracija Šanghai na Poljanski in okrepčevalnica Ful Špon na..iz Vrazovega trga čez most pa naprej čez Poljansko pa še kar naprej čez podhod v tisti stavbi pa..si tam. Za ostale restavracije v mestu se pozanimaj na ŠOU. KAKO DELUJE MF 1. Ureditev MF Večina študentov nima niti najmanjše ideje o delovanju svoje fakultete. Hitro boš namreč sam c spoznal, kako pomembno je vedeti, kje se študent lahko pozanima o raznih stvareh v zvezi s študijem, kje se lahko pritoži nad oceno, kje lahko odkrito izrazi svoje mnenje, kje lahko sodeluje pri postavljanju izpitnih rokov. Končno je to tvoj študij. Fakulteto vodi dekan, eden izmed profesorjev, ki je isto kot ravnatelj v srednji šoli. O vseh pomembnejših stvareh v zvezi s fakulteto odloča senat, to je zbor vseh profesorjev fakultete. V senatu imamo študentje tudi svoje predstavnike, ki jih izvoli študentski svet, vsako leto aprila. V okviru senata delujejo mnoge komisije, ki se ukvarjajo s posameznimi, bolj podrobnimi vprašanji delovanja fakultete. V nekaterih izmed njih imamo študenti svojega predstavnika in zato določen (ne prevelik) vpliv. Obstaja še upravni odbor, ki skrbi za finančno plat fakultete, in študentski svet, ki je organ študentov (več o njem piše spodaj). Za neposreden stik s študenti je najpomembnejša študentska pisarna oz. referat (soba 1 na dekanatu - Vrazov trg 2). Tu se vpišeš, testiraš indeks na koncu leta, dobiš potrdila o vpisu in večino informacij o vseh drugih formalnostih. Uradne ure so od devetih do dvanajstih. Vsakršno približevanje vratom izven tega časa srčno odsvetujemo. Če naletiš na slabo voljo se ne pusti pregnati, tukaj so zato, da ti pomagajo! Pouk na fakulteti izvajajo posamezne katedre, to so organizacijske enote fakultete, ki skrbijo za pouk enega (včasih tudi več) predmetov na fakulteti. Katedra ima svojega predstojnika (enega od profesorjev) in seveda tajnico - tisto, ki ve vse in ti pri vsaki stvari pomaga. Nekateri predmeti imajo sedež na inštitutih, znotraj katerih je organizirana katedra. To so navadno tisti predmeti, ki si jih delimo z drugimi fakultetami. Kje natančneje smo tu študentje in kaj počnemo? 2. Svet letnika Svet letnika so vsi študentje nekega letnika naše fakultete. Praviloma se sestanejo dvakrat na leto (na začetku obeh semestrov) skupaj s profesorji tistega letnika; tudi temu sestanku se včasih reče kar svet letnika, čeprav je ponavadi ob nečloveških urah (ob sedmih zjutraj) se ga je vredno udeležiti. Na sestanku sveta letnika se dogovori o vseh izpitnih rokih, rokih za kolokvije, pogojih študija oz. študijskih obveznostih in drugih perečih vprašanjih. Ti dogovori za tekoče študijsko leto informator_delo1.indd :16:27

8 so obvezujoči tako za študente kot za profesorje, zato so kasnejše spremembe možne le ob soglasju obojih. Več kot nas je, več lahko dosežemo! Ob začetku leta letnik izvoli (pravzaprav samo potrdi) predsednika letnika, ki je eden izmed profesorjev v tem letniku, in postane mamica oz. očka tega letnika in mu pomaga razreševati probleme, ki nastanejo med letom. Letnik izvoli tudi predstavnika letnika, ki je eden izmed študentov. Njegova naloga je, da posreduje informacije med študenti in profesorji, z izvolitvijo pa postane član študentskega sveta in zastopa svoj letnik na fakulteti. On je tisti, ki prenaša informacije v letnik, prav tako pa zbira mnenje in želje letnika. Vsak letnik ima tudi svojo mailing listo (vaš naslov bo med06@dsms.net oz. stom06@dsms. net) preko katere se komunicira o študijskih zadevah znotraj letnika pa tudi obvešča o dogodkih, ki se tičejo vseh študentov MF (npr. žurih v Pajzlu!). Če slučajno nanjo še niste prijavljeni, obiščite in sledite navodilom. 3. Študentski svet Študentski svet (ŠS) je skupina 13 študentov medicine in dentalne medicine, ki so izvoljeni predstavniki študentov. ŠS je organ medicinske fakultete (tako kot dekan, senat, itd), je torej njen sestavni del. Sestavljajo ga predstavniki letnikov in sicer: 6 medicincev, 6 stomatologov in en absolvent. ŠS zastopa študente in njihove interese na fakulteti in univerzi in izvoli študentske predstavnike v delovnih telesih fakultete (študijska komisija, komisija za študentska vprašanja, itd). Kaj konkretno dela ŠS? Posreduje študentsko mnenje, kadar ga za to zaprosi fakulteta ali kadar se nam zdi potrebno (npr. o novem izpitnem pravilniku, o pedagoškem delu profesorjev in asistentov), skrbi za obveščenost študentov glede študija in stvari povezanih s študijem, poskuša reševati probleme), obvešča študente o študiju in stvareh povezanih z njim. Zelo pomembna naloga ŠS, ki se do sedaj še ni popolnoma uveljavila, je, da posreduje pritožbe študentov. Vsi študenti bi se morali zavedati, da je ŠS takoj za predstavnikom letnika prvi naslov, kamor se je treba obrniti, ko se ti zgodi krivica. Kje smo? Najprej je tu naša oglasna deska, zelo očitno označena, ki se nahaja v avli nove medicinske fakultete, nasproti velike predavalnice. Pod njo se nahaja nabiralnik, kamor lahko oddaš svoje predloge, pritožbe... Nikar ne pozabi napisati, kako te lahko dobimo, sicer bo tvoj trud zaman. ŠS sestankuje v prostorih DŠMS, o uradnih urah, o tem kdo je predsednik, podpredsednik in tajnik pa lahko izveš z oglasne deske ali na spletni strani Pusti nam sporočilo v nabiralniku, kontaktiraj svojega predstavnika letnika, piši na e- mail (studentski.svet@mf.uni-lj.si) ali pošlji pošto (Študentski svet MF, Korytkova 2, Ljubljana). ŠTUDIJ NA MF 1. O študijskem programu Že na samem začetku se moraš zavedati, da si se z vpisom na MF odločil za poklic, pri katerem se študij pravzaprav nikoli ne konča. Teh prvih šest (oz. sedem, osem ) let je pravzaprav le uvod v delo in izpopolnjevanje, ki te bo spremljalo vseh štirideset let službe. Po eni strani se zdi to naporno in strašljivo, vendar boš kot dober zdravnik v tem gotovo našel svojevrsten izziv dolgčas ti gotovo Now, Betty Sue, we know you re upset.. breaking up with a boyfriend is always hard. But as they say, there are more protozoa in the lower intestine. informator_delo1.indd :16:27

9 nikoli ne bo. Študij na MF je namenjen osvajanju osnovnih znanj in zato ni podvržen hitrim spremembam. Predmetnik se ne spreminja prav pogosto, sledimo klasičnemu, t.i. horizontalnemu študijskemu sistemu. To pomeni, da se v prvih treh letnikih ukvarjaš večinoma z osnovnimi naravoslovnimi in medicinskimi vedami, šele od četrtega letnika naprej pa pridobljeno znanje uporabiš za razumevanje kliničnih predmetov. Marsikateri predmet se ti bo zdel dolgočasen ali nepomemben. V takih trenutkih ti svetujemo, da se čimprej nehaš ukvarjati s takšnimi pogubnimi mislimi in opraviš, kar od tebe zahtevajo. Če pa ti grejo določene zadevščine resnično na nervuse, se lahko priključiš prizadevanjem študentskega sveta, ki po najboljših močeh skuša seznanjati profesorske kroge o študentskih zamislih in predlogih za izboljšave študija. 2. O predavanjih in vajah Študij je sestavljen iz predavanj, vaj, samostojnega učenja (tega je vsekakor največ) in izpitov. Predavanja se začnejo 1. oktobra in končajo zadnji teden v maju. Podobno je z vajami, le da so te nekoliko variabilne, samostojno učenje pa je na višku v mesecih pred izpitnimi roki. Pomembno je, da si pred vsakim semestrom ogledaš urnik predavanj (ne pozabi kraja predavanj), predvsem natančno pa urnik vaj, ki je navadno objavljen na posameznih katedrah ali inštitutih. Večina predavanj ni obvezna oz. se po svojih interesih in kvaliteti predavatelja odločiš katerih se boš udeleževal, gotovo pa boš konec semestra lažje naštudiral izpit, če si snov že enkrat slišal in imaš svoje zapiske. Večini študentov so všeč (to pomeni, da so zanimiva in uporabna za izpit) predavanja naslednjih profesorjev: prof. Zorko (BIKE I), prof. Ravnik (ANAT.), prof. Baraga (NMP), prof. Žekš (BIOFI), prof. Kotnik (MIKRA), več ali manj vsi za PAFI, nevrologije, ginekologije, ORL, oftalmologija. Skoraj nujno je, da se pokažeš vsaj na prvem predavanju v vsakem semestru, da pobereš avtogram profesorja v indeks (temu se reče inskripcija). Vaje so obvezne in le v primeru tehtnega opravičila in vnaprejšnjega dogovora lahko manjkaš ali se dogovoriš za drug termin. Navadno so opravljene vaje pogoj za frekvenco (avtogram na koncu). Vodijo jih asistenti, ki so navadno mlajši, dostopni za pogovor in imajo posluh za študentske probleme. Namen vaj je pridobiti bolj praktično znanje, zato potekajo v manjših skupinah. Pogosto asistenti od študentov zahtevajo določeno teoretično pripravo, zato da lažje slediš tistemu, kar naj bi te vaja naučila in od nje tudi več odneseš. Hey! Was I supposed to wear a tie?! 3. O samostojnem študiju Kot študent imaš neverjetno svobodo pri izbiri kdaj, kje, po čem in koliko boš študiral. To je za marsikoga čudovita pravica, vendar pa se moraš zavedati, da ta pravica nosi tudi ogromno odgovornost. Študija medicine in stomatologije sta zahtevna in marsikdaj bos ugotovil, da kolegi iz drugih faksov ne študirajo niti pol toliko kot ti. Začeti moraš že dovolj zgodaj (čez dobre 4 mesece te čaka že prvi čisto pravi izpit!!!) in tempo ne popusti. Potem so tu še kolokviji med letom (neke vrste kontrolke). Zato se moraš že na začetku disciplinirati in si planirati čas za učenje in čas za zabavo. Študenti MF-ja veljamo za največje piflarje in največje žurerje. Kako torej študirati? Medicina in stomatologija sta vedi o zdravljenju, zato naj ti bo jasno, da le z memoriranjem vseh možnih informacij na pamet zdraviti ne boš znal. Ni pa rečeno, da ne boš dokončal faksa ravno nasprotno, včasih se zdi, da jo bolje odnesejo tisti, ki imajo preprosto boljši spomin. No, pa vendar ni vse tako črno, navadno fax končajo tudi tisti brez fotografskega spomina informator_delo1.indd :16:27

10 :). Dolgoročno gledano je gotovo bolje, da stvari razumeš, kajti napiflana snov prehitro izpuhti iz glave. Gotovo je pomembna tudi strategija, da si ne naložiš preveč dela in se naučiš izluščiti tisto, kar je res pomembno. In po čem študirati? Na splošno si zapomni, da je fajn predelati en novejši učbenik, zapiske in predvsem literaturo, ki jo je napisal tisti profesor (navadno navadno so to članki objavljeni v Medicinskih Razgledih in za stomatologe prav tako pomemben Stomatološki vestnik). Vsaj v prvem letniku so neprecenljive vrednosti zapiski, po možnosti tvoji ali pa od koga drugega iz istega letnika. Bogato zbirko zapiskov imajo v kopirnicah pri Svečarstvu in na Onko. Pri opisih predmetov navajamo tudi spisek literature, ki ti ga priporočamo za poletno branje :-). Lahko si vzameš na grbo več ali manj, saj naj bi bila to le neka srednja vrednost. Zavedaj pa se, da je ta spisek le prijateljski nasvet in ne referenca, s katero bi zagovarjal svoje neznanje na izpitu. Pamet v roke! Za uradni katalog učnega gradiva, ki so ga objavile vse katedre, pa pobrkljaj na Naj pa te opozorimo, da so katalogi spisani po abecednem redu (ne po najpomembnejši literaturi) in da so precej obsežni. Računaj pa s tem, da se verjetno nikoli ne boš mogel naučiti toliko, kot profesor lahko zahteva. Kje dobiti knjige? Z vpisom postaneš član vseh univerzitetnih knjižnic - Centralna medicinska knjižnica (CMK), Centralna tehniška knjižnica (CTK), Narodna univerzitetna knjižnica (NUK). 10 So... three cat brain do not equal one human brain. CMK je ena nadvse koristnih institucij na našem faksu. Nahaja se na starem faksu. Knjige si lahko izposodiš za tri mesece in imaš možnost enomesečnega podaljšanja. A pozor: opomini in zamudnina v CMK so hudičevo dragi, hitro znese za cel mesec hranjenja. Medicinske knjige so lahko nesramno drage (kar ni nič čudnega glede na njihov obseg ;-), zato je dobro pošteno premisliti, kaj je vredno kupiti in kaj ne. Počakaj nekaj mesecev, da boš videl, ali boš knjigo potreboval le za izpit, ali pa je uporabna tudi za kasneje. Vredno je razmisliti npr. o nabavi anatomskega atlasa, kakšnega medicinskega leksikona ipd. Cenovno se najbolj splača kupiti knjige od tvojih predhodnikov, vendar so to večinoma le knjige, za katere so starejši kolegi ugotovili, da jih ne potrebujejo več. Sicer ima najugodnejše cene SUP (Sekcija za učne pripomočke), kjer lahko kupiš tudi haljo, stetoskop... V stik z njimi stopiš po mobitelu ali po u (sup@dsms.net). Uradne ure imajo enkrat na teden v sobici pod stopnicami med veliko in srednjo predavalnico. Poceni in navadno zelo uporabne so tudi skripte, ki jih izdajo inštituti (večinoma za predkliniko) ali Medicinski razgledi (večinoma za klinične predmete). Skript, ki se jih ne dobi več, članke, posamezna poglavja iz knjig ipd. so na voljo v kopirnicah na Onko in pri Svečarstvu. Kje pa lahko študiram? Nekateri lahko še vedno študirajo doma, drugi si morajo najti kakšno drugo mesto po soncem. V atriju stare medicinske fakultete je Pajzl (da, tisti kraj, kjer so vsake toliko najhujši žuri pod luno), kjer se da dokaj mirno študirati. Mirno je tudi v CMK: po stopnicah navzgor prideš v zgornje prostore, kjer sta revijalni oddelek in čitalnica. Če stanuješ kje blizu centra, sta uporabni CTK zraven Cankarjevega doma in NUK v centru Ljubljane. Študijski prostori so navadno dobro organizirani tudi v študentskih domovih (npr. Podmornica v Rožni dolini). 4. Pregled programa po letnikih Zato, da boš že od samega začetka vedel, kaj vse ti preti v prihodnjih šestih letnikih, smo se odločili predstaviti ves program v obliki opisov po letnikih. V njih boš našel opisane posebnosti informator_delo1.indd :16:27

11 letnika, kratke opise predmetov, priporočene literature in izpitnega režima. Posebej natančno si poglej, kateri izpiti so pogoji za v višji letnik! Vse informacije so podvržene časovnim spremembam in ni nujno, da čisto držijo. Trudili smo si napisati vse, kar vemo, vendar se šele ko poskušaš takšne informacije sistematično urediti zaveš, koliko črnih lukenj je v splošnem poznavanju programa. Ne zamerite nam torej napak, raje nam povejte, kje smo ga polomili, pa se bomo v prihodnji izdaji z vašo pomočjo poboljšali! MEDICINSKI INFORMATOR MEDICINA 1. letnik Prvi letnik je namenjen utrjevanju in nadgrajevanju osnovnih naravoslovnih znanosti (biokemija I, biofizika, biologija celice) ter osvajanju temeljev medicine anatomija, nujna medicinska pomoč in terminologija. Nekakšno nujno zlo oz. predmet, ki ga zdaj še ne ceniš dovolj, je tudi biomedicinska informatika. ANATOMIJA je predmet, ki te spomni, da si se vpisal na medicino. V zimskem semestru rokica in nogica, začinjeni s smrdljivim formalinom, v poletnem semestru pa prsni koš in trebuh, kjer ti razložijo, da je srce bolj na levi in so jetra bolj na desni. In končno sekcija, ko ti prvič dajo skalpel v roke. Literatura: skripte (delno obupne, a so v slovenščini), neuradna in zato ne 100% zanesljiva abdomen skripta (nujno vedet za Ravnika), skice (sam riši čim več!!!), Sobotta atlas (zelo dober, a stane manjše premoženje), v zadnjem času pridobiva na popularnosti Wolf-Heideggerjev atlas, ki je ravno tako dober, a dosti cenejši. Druge možnosti so še Platzer, Werner, Kahle atlaski (I,II,III). Za ponavljanje je odličen tako zvan Pocket Atlas of Human Anatomy (H. Feneis/ W. Dauber). Z vsemi se naredi izpit enako dobro, a pomembno je, da se držite izbranega atlasa cel čas študija! Izpit: Le pisni kolokviji (4 letos 2 pa drugo leto). Skripte se nauči 100%!!! Če ti uspe vse kolokvije odpisati nad 85%, si oproščen pisnega dela izpita in si tudi sam izbereš termin za ustni del. Fino, a ne! Predavatelji: Ravnik, Cvetko, Meznarič BIOFIZIKA šnelkurz celotne fizike z majhnimi posebnostmi tiste predpone bio. Literatura: zapiski, Kladnik, Pot k maturi iz fizike Izpit: Je prvi izpit in mogoče zato najtežji. Prvič Ok - we are back on-line. <click><click><click> Ok, here we go, Click here to review this kamasutra position.. se srečaš s profesorjem. Ne se bat. Preberi vse, kar pride v poštev in to razloži enemu kolegu ali mami, če te je voljna poslušat in pridi na izpit. Ugrizni profesorja z znanjem in ga pusti pri življenju, dokler ti ne spusti kake ocene. Svetina in Žekš sta oba OK. Fino je met dobro oceno iz vaj. Pisni del lahko opraviš s kolokviji, če oba pišeš pozitivno. predavatelja: Žekš, Svetina BIOKEMIJA I Malce fizikalne kemije in osnove organske kemije z nadležnimi formulami. Literatura: zapiski s predavanj, Lehninger (prvih 300 strani = uvod), Carlson (je v slovenščini in je hitro berljiv) Izpit: Po težavnosti skoraj ekvivalenten izpit biologiji, veliko strukturnih formul. Pisni izpit sestavlja deset dokaj normalnih opisnih vprašanj. V prvem semestru je en večji kolokvij, v drugem pa pišeš kolokvij na vsakih vajah in skupno število točk lahko pomeni, da si oproščen pisnega dela izpita in imaš vsaj nekaj popusta na ustnem delu. Za ustnega se nauči, česar nisi znal na pisnem delu. Komel je lahko nepriseben in da več ali manj kot znaš, pri njem se umetelno izražaj. Na njegov izpit vzemi s sabo literaturo, ker ti lahko pride ob morebitnem čakanju na izpit. Lenasijeva je zelo fajn (fajn, če znaš vaje), Zorko korekten (trezen, hoče da stvari razumeš). Predavatelji: Lenasi, Komel, Zorko BIOLOGIJA CELICE - Vse o celici in njenih organelčkih, njenem metabolizmu (ko ti razložijo, da je celična smrt pravzaprav čisto fajn alternativa) ter osnove genetike. Literatura: zapiski (ponavadi zadoščajo), Cooper- The Cell (aj še ena bukla), Alberts (ogrooomen, a menda všeč prof. Jezerniku), skripta za vaje. Izpit: Pisni izpit je višek kreativnosti in izgleda, kot bi ga kak nezemeljski znanstvenik sklamfal skupaj 11 informator_delo1.indd :16:28

12 pol ure pred izpitom (vprašanja izbirnega tipa), ustni pa še kar gre. Oba profesorja sta kar uredu, čeprav imata občasne trenutke.. Za kolokvije se nauči skripto za vaje dobesedno, vprašanja na kolokviju pa so inteligentnejša od izpitnih (no ja.. odvisno od asistenta, ki jih pripravlja). Predavatelja: Jezernik, Sterle BIOMEDICINSKA INFORMATIKA malce računalništva z veliko osnovami knjižničarstva (precej dolgčas) in sicer uporabna statistika, ki pa jo do petega letnika, ko morda delaš raziskovalno Literatura: Nova knjiga (brez embirologije), ki so jo izdali na inštitutu. Vsa vprašanja na kolokvijih so iz te knjige, je pa res, da v njej mrgoli napak. Kališnikov Oris (verjetno najbolj neberljiva knjiga na faksu - kratek, zastarel, a hudo natančen, pazi na napise pod slikami!, je dobesedno preveden povzetek parih angleških knjig), atlas (je fino imet, a ni obvezen), svoje skice iz vaj, navodila za vaje z lepimi slikami (ki jih na mikroskopu sicer nikoli ne vidiš) so naprodaj na inštitutu, (zelo lepe fotografije preparatov se najde tudi na internetu), če te predmet zares zanima si oglej Rossa, vendar nalogo, že zdavnaj pozabiš. Jutranji petkov termin je kot naročen.. Literatura: Informatika - potegnidol z Interneta, Statistika - kupi knjigico na inštitutu Izpit: Najbolje je narediti tako informatiko kot statistiko z rednim kolokvijem, drugače ti ostane izpit za konec študija in je grozen. Predavatelj: Stare HISTOLOGIJA Z EMBRIOLOGIJO - veda o tkivih z vedo o zarodkih; nekakšna mikroanatomija ali kako pod mikroskopom ločiti 94 odtenkov vijolične, bolj vijolične, manj vijolične, srednje vijolične, pretežno vijolične in včasih malo rumene (to je hec, če verjameš). 12 Games blood cells play ti ga ne priporočamo za pripravo na izpit. Veliko veliko gradiva se dobi tudi na njihovi spletni strani. Zadnje čase težijo s predavanji, ki pa imajo včasih hipnotične stranske učinke. Izpit: Letos le kolokvij: 30 teoretičnih vprašanj izbirnega tipa in 30 preparatov na praktičnem delu, katerega edini učinek je, da treniraš iznajdljivost plonkanja. Na katedri si lahko sposodiš zbirko preparatov, da jih lahko občuduješ tudi doma. Priporočamo ti, da se za kolokvije dobro pripraviš, saj z njimi opraviš izpit, če jih pišeš v povprečju nad 85% (skupaj so trije). Se splača! Aja..nikar ne pozabimo - spoznaš tudi Zvonec. Predavatelji:Vraspir-Porenta, Zorc 2, Štiblar, Cör, informator_delo1.indd :16:28

13 Petrovič.. NUJNA MEDICINSKA POMOČ - predmet z najslastnejšimi diasi. Malo več kot za izpit za avto, malo manj kot interna medicina in kirurgija, he he Od letos dalje je NMP pogoj v prvem letniku. Letošnji izpit je bil pisni in je vseboval kopico nesmiselnih vprašanj. Predstojnik je od letos dalje doc. Ahčan, ki obljublja spremembe. Literatura: Derganc - Prva pomoč za vsakogar. Poleg Dergančeve, pa bo v poštev prišla (sicer ogromna) zelo zanimiva knjiga Prva pomoč s praktičnimi primeri, katere avtor je seveda novi predstojnik. Izpit: Zelo osnovnošolski kolokvij iz reanimacije, čuden pisni izpit iz NMP (zahteva se tudi klinične stvari, ki jih bruc navadno zelo slabo pozna) - zato imaš občutek, da si na izpitu kako leto prezgodaj. Odkar je izpit le pisni, je morda bolje počakati tja do tretjega letnika, ko so ti stvari en kanček bolj jasne. Predavatelja: Baraga, Manohin, Ahčan MEDICINSKA TERMINOLOGIJA - resnično osnove latinščine, prilagojene za medicince in zelo zabavna predavanja. Literatura: prebereš si silabus in se naučiš par stavkov v latinščini. Izpit: Je le kolokvij in ni preveč kompliciran. Prvi roki so zlati roki (a to si predvsem zapomni za Patologijo!) Predavatelj: Marolt TELOVADBA - Da ob študiju ne zanemariš svojega telesa (kot se brucu na MF rado zgodi).. Na voljo so: plavanje, košarka, odbojka, fitnes, aerobika, smučanje, potapljanje in še kaj. Predavatelja: Potočnik, Jeras-Filipič MEDICINA 2. letnik V drugem letniku te naučijo, iz česa je človekovo telo (anatomija in histologija) ter kako deluje (fiziologija in biokemija II). Hkrati ti povejo tudi nekaj o dolžnostih zdravnika (deontologija), te pomirijo pri psihologiji ter te ponovno razburijo na socialni medicini, ko vsaj približno spoznaš naš zapleteni zdravstveni sistem. ANATOMIJA glava in živčevje. Ko ugotoviš, da žrelo in grlo ni ista stvar in se počasi začneš zavedati, kako ogromen izpit te čaka Literatura: glej prvi letnik Izpit: Je zakon. Je temelj. Če tega ne znaš, si vseskozi anus. Sedaj se pokaže, koliko si delal za kolokvije in koliko si risal svojih skic. Če vse kolokvije pišeš nad 85% (ZU), opravljaš samo ustno. Pisni ima 7 vprašanj in 3 skice, na ustnem pa te sprašuje vse po vrsti. Ravnik in Cvetkova sta večinoma zelo v redu in korektna, Cvetkova velja za malce lažjo (ali prijaznejšo) varianto, Meznaričeva tudi sprašuje in velja za fer. Predavatelji: Ravnik, Cvetko, Meznarič BIOKEMIJA II - podrobnejša in obsežnejša organska kemija s poudarkom na vsem. Raložijo ti, kaj se zgodi s tistim zrezkom, ki si ga pojedel v menzi. In že precej neokusno razložijo dogajanje v našem drobovju po Pajzlu. Literatura: Predavajo po Lehningerju. Za izpit ter na sploh zelo fajn je tuki Marks. Uporaben je tudi Devlin, ki je bolj klinično usmerjen Izpit: 10 vprašanj na pisnem (mnoga se dajo različno interpretirati, prava interpretacija pa je le ena!), ustni hudo natančen, pri Breskvarjevi ciničen, pri Žakljevi pa vremensko spremenljiv. Strah in trepet tistih, ki se ne znajo piflati (čeprav delček te resnice paše tudi k drugim izpitom). Predavateljici: Breskvar, Žakelj-Mavrič FIZIOLOGIJA - Še en temelj. Včasih je tudi zanimiv. Če ti tu ostanejo luknje, si že v sigmi. Literatura: (je totalna zmeda glede literature) Levy (ogromen, a veliko zahtevajo iz njega), Guyton (priporočajo Levy-ja, razlog pa je, da je v Guytonu vse preveč lepo razloženo ), Despopoulos (must have, ker je zakon za ponavljat), Schmidt (študentski prevod je kul, če hočeš šnelkurs, glej Medeno Srce), zapiske s predavanj. Izpit: Izpit je lahko kompliciran. Pisni ima 100 ( prefriganih ) vprašanj izbirnega tipa. Ustni je pri Starcu zanimiv, pri Štruclju precej tih, a načeloma ugoden, pri Finderleju pa bolje, da ne pišeš slabo, Koren pa je včasih odsoten in presliši, da si kaj (pravilno) odgovoril. Tu se prvič zares spomni na to, da so prvi roki zlati roki! Obvezno ponovi stara izpitna vprašanja in se pokloni starejšim kolegom. Predavatelji: Starc, Štrucl, Finderle, Koren HISTOLOGIJA Z EMBRIOLOGIJO - na vajah ti nočejo pokazati preparata spermij nativo ; zdi se ti, da je vijolične v tvojem življenju že odločno preveč. Še vedno se nisi navadil na Zvonec. Literatura: glej 1. letnik Izpit: Hista ima najzagonetnejši sistem točkovanja pri izpitu. Za izpit velja, da če imaš iz pisnega in praktičnega dela pozitivno (nad 36 točk) in na vsakem vsaj 18 točk, nimaš ustnega zagovora. Lahko (oz. težko) opraviš s kolokviji (povprečje nad 50 točk). Sicer je izpit natanko tak kot kolokvij. Dodatne točke za izpit si lahko nabereš z uspešnim 13 informator_delo1.indd :16:28

14 reševanjem kolokvijev (ne nujno tistih 85%) in z opravljanjem izbirnega seminarja. Se splača! Predavatelji:Vraspir-Porenta, Zorc 2, Štiblar, Cör, Petrovič.. HUMANA GENETIKA Kakšne zaklade lahko podeduješ od staršev. Literatura: Nič pametnega, dve knjigi z naslovom Medical Genetics (Gelehrter). Zapiski pa so navadno tako obupni kot večina predavanj. Izpit: Zelo variabilen, mešanica vprašanj izbirnega in opisnega tipa, veliko presenečenj ob reševanju in rezultatih. Predavatelja: Jezernik, Peterlin MEDICINSKA DEONTOLOGIJA S FILO- ZOFIJO - veda o zdravnikovih nravnih dolžnostih; kjer ugotoviš, da si nemoralen, pa te pretrese... Literatura: Dolenc, Medicinska etika z deontologijo, Nova knjiga samega profesorja Balažica. Izpit: Za zdaj še kolokvij, ki pa bo menda zrastel v izpit, pa se to še kar ni zgodilo. Je pogoj za sodno medicino v 5. letniku. Kolokvij je možno opraviti z neobveznimi seminarji. Predavatelj: Balažic, prijazen stric MEDICINSKA PSIHOLOGIJA daleč najbolj benigen predmet drugega letnika, ki se zgodi pretežno brez tvoje vednosti. Literatura: Fotokopije prosojnic s predavanj (fotokopirnica Svečarstvo) Izpit: 35 vprašanj mešanega tipa. Če si hodil na predavanja (he, he) ali si vsaj prebral prosojnice, ne bo težko. Predavateljica: Tekavčič-Grad MIKROBIOLOGIJA IN IMUNOLOGIJA - ko spoznaš, da je bacil bakterija, da pa bakterija ni nujno bacil... Literatura: Nova, še po tiskarni dišeča mojstrovina v slovenščini (končno!), Paraziti od Logarja, Virologija od Korena, zapiski, Greenwood (fina knjiga, ki piše na kratko o vsem), Jawetz Izpit: Le kolokviji na vajah, ki so odvisni od asistenta. Izpit te čaka drugo leto februarja. Predavatelji: Gubina, Koren, Kotnik, Ihan, Poljak SOCIALNA MEDICINA Spoznaš, kako te okolje in družba lahko zafrustrirata. Da so zavarovalnice pi*** Literatura: Neke fotokopije (fotokopirnica Onko), prihaja (ali pa je že) neka nova knjiga. Izpit: V 3. letniku. Predavatelj: Premik, Artnik, Kragelj-Zaletel TELOVADBA - Da ob študiju ne zanemariš svojega telesa (kot se medicincu rado zgodi)... Na voljo so: plavanje, košarka, odbojka, fitnes, aerobika, smučanje, potapljanje in še kaj. Predavatelja: Potočnik, Jeras-Filipič MEDICINA 3. letnik V tretjem letniku se naučiš, kako izgleda, če gre v telesu kaj narobe (patologija, patofiziologija, mikrobiologija). Prvič se tudi srečaš s čisto pravim bolnikom na čisto pravi kliniki (propedevtika). Začneš spoznavati zdravila (farmakologija). Še nadalje se socializiraš, izbirno psihiraš in seveda vestno telovadiš. In si srečen, če se najde kakšen teden, ko imaš samo en kolokvij. FARMAKOLOGIJA Z EKSPERIMEN- TALNO TOKSIKOLOGIJO - končno se lahko izkažeš in babici razložiš, katere tablete so za srce in katere za ledvice. Literatura: 2 možnosti: samo Rang-Dale, ali pa Varagič (fino, v srbščini) in osnove farmakologije (prvih par poglavij) po Rang-Dale-u. Za kolokvij skripta za vaje in seminarji. V kopirnici najdeš tudi veliko uporabnih starih vprašanj. Izpit: Pride drugo leto. Predavatelji: Stanovnik, Kržan, Irman-Florjan, Drevenšek, Lipnik-Štangelj INTERNISTIČNA PROPEDEVTIKA - Moj prvi stik s čisto pravim bolnikom v čisto pravi bolnišnici.... Vaje (lahko) opravljaš na različnih lokacijah: Golnik, KC, bolnica dr.petra Držaja. Literatura: slovenska knjiga Klinični pregled in zbirka vprašanj, vprašanja prejšnjih kolokvijev, različne angleške knjige z naslovom Clinical examination in variacije na temo. Izpit: Samo pisni (zelo natančen) kolokvij. Znanje tega predmeta pa ti pride, bolj kot tu, prav pri končnem izpitu iz Interne medicine. Predelaj stara vprašanja. Predavatelji: Kocijančič, Horvat in drugi MIKROBIOLOGIJA IN IMUNOLOGIJA letos spoznaš, da je bacil bakterija, bakterija pa ni nujno bacil... Literatura: glej drugi letnik. Izpit: Le ustni. Kot pri drugih izpitih, izkušnje z ustnim delom variirajo glede na trenutno voljo izpraševalca. Splača se narediti seminar, ki ti, če je dobro ocenjen (9 ali 10), prinese eno oceno 14 informator_delo1.indd :16:28

15 več na izpitu. Večina profesorjev je radodarnih z dobrimi ocenami na prvem izpitnem roku - se splača. Gubina obožuje bacilčke, Poljak in Ihan te izprašata temeljito iz vseh delov snovi, Koren je virozen (z dobrim znanjem virologije se pri njem dobro zapišeš), Kotnik...kdo bi vedel.. Predavatelji: Gubina, Koren, Kotnik, Ihan, Poljak PATOFIZIOLOGIJA ali fiziologija bolezni. Z osnovami fiziologije in biokemije ti poskušajo razložiti, kako je, če gre v telesu kaj narobe. Več kot polovica se da fino poštekat, ostalo pa je... hm,... piflarija. Razmeroma uporabna predavanja. Literatura: Izbrana poglavja, seminarji, zapiski (prvi izpit, kjer točno veš kaj se od tebe zahteva; preguli vse, pomoč ti je Guyton), stari kolokviji v fotokopirci so uporabno gradivo. Izpit: Za pisnega predelaj stare izpite 30 vprašanj izbirnega tipa, za katere treniraš že na kolokvijih, ustni pa je odvisen od izpraševalca. Pisnemu se lahko izogneš s kolokviji. Sketelj natančen brez ovinkarjenja, bog ti pomagaj če ne znaš njegovih definicij s predavanj, Sketa težko zadovoljiš pri nevrofiziologiji, Šuput malce zmeden - izpit pri njem pa je preizkus vzdržljivosti, Grubič kljub ogromnemu znanju (medicina in biokemija) navadno NI vase zagledano pasji pač pa preprosto ljubi metabolizem. Ribarič je zakon, Bresjanec pa tako tako. Predavatelji: Sketelj, Sket, Šuput, Grubič, Ribarič, Bresjanec,... PATOLOGIJA ali veda o bolezni. Pokažejo ti, kakšno je normalno tkivo (ker se tega na histologiji nisi naučil) in kakšno ni. Velja za največji izpit na celem faksu (do Interne medicine). V glavo si naložiš skoraj vse bolezni tega sveta in če od tega še sam ne zboliš - ala ti vera. Junija si boš hvaležen, če boš čez leto pridno delal kolokvije! Literatura: skripta za vaje (zelo skoncentrirana, zato pazi na detajle, moraš jo znat dobesedno), mali Robins (alfa in omega pate), silabusi predavanj, zapiski. Izpit: Pisni izpit sestavlja 100 vprašanj izbirnega tipa, ki so pretirano detaljna, a vseeno se da naredit ali pa tudi ne. Predelaj stara vprašanja, ker se rada ponovijo ali reinkarnirajo v podobni obliki. Mašera, Popovičeva, Zidarjeva, Ovčakova in Cerar veljajo še kot najboljše možnosti (približno in ne nujno v tem vrstem redu); Ferluga sprašuje patološko morfologijo; Rott-u se menda včasih bojna sekira sname, njegovo razpoloženje pa je odvisno od še nismo ugotovili, česa. Tudi za ustne izpite se dobi sezname vprašanj, ki jih imajo profesorji najraje (ne zelo zanesljivo) Predavatelji: Mašera, Gale, Ferluga, Rott, Marolt, Cerar, Zidar, Popovič, Ovčak SOCIALNA MEDICINA Še en čuden predmet, ki ti izredno zgodaj po izpitu preskoči v amnezični del možganov. Literatura: baje piše na njihovi domači strani. Izpit: samo pisni, trideset vprašanj izbirnega tipa ali s kratkim odgovorom, literaturo imaš lahko ob sebi Predavatelj: Premik, Artnik, Kragelj-Zaletel ZGODOVINA MEDICINE no, saj za Fleminga si pa že slišal, a ne? Pravi oddih za možgane. Literatura: Pojma nimam. Izpit: Narediš seminar (prevedeš nek angleški ali nemčki tekst), za vpis v indeks Predavateljica: Zupanič-Slavec TELOVADBA - kot vedno... ali pa v tretjen celo ne več?!... pa saj, za zdaj to še ni važno. MEDICINA 4. letnik I m afraid we left a surgical sponge when we sewed you up - it was one of those sponges that swells up into a little dinosaur. Sedaj si pa že daleč prilezel - začetek klinike! Zdaj se boš tri leta učil, kako vse tiste bolezni pozdravit. Pred začetkom študijskega leta (poleti) se na dekanatu vpišeš v skupine za vaje, oziroma je zdaj zadnje praksa, da se skupine žrebajo. Razpisanih je 12 skupin z datumsko različno razporejenim oprav- 15 informator_delo1.indd :16:29

16 ljanjem vaj. V zimskem semestru opraviš vaje v 13- ih od skupno 18-ih tednov. Najhitreje je vaje možno opraviti do začetka decembra (če seimaš v ustrezno skupino), najpočasneje pa do srede januarja. Vaje potekajo jeseni od ponedeljka do četrtka od 8:30 do 11:30. Predavanja so v popoldanskem času (od 12-tih dalje), v petek pa v dopoldanskem. Večina vaj poteka na klinikah ob bolnikih. V poletnem semstru potekajo vaje od ponedeljka do srede od 8:15 do 11:30. Predavanja so popoldan, v četrtek in petek pa dopoldan. Izpite predmetov 4. letnika lahko opravljaš takoj po opravljenih vajah. ANESTEZIOLOGIJA - tukaj te preseneti dejstvo, da alkohol ni splošni anestetik. Literatura: Paket na Onko ( Literaturo za anesteziologijo, prosim. ), poglavje o anesteziologiji v Kirurgiji (Smrkolj idr.), oživljanje iz Interne medicine (Kocjančič idr.) Izpit: Kolokvij za obkroževat, stara vprašanja dobiš v paketu. Predavatelja: Paver-Eržen, Manohin DERMATOVENEROLOGIJA Za veliko študentov med najbolj dolgočasnimi predmeti na faksu a vsekakor zelo uporaben, predvsem za splošnega zdravnika. Med tritedenskim učenjem se zabavaš s samočohanjem in samopraskanjem. Literatura: Dermatologija in spolne bolezni in starejša Mala dermatovenerologija, atlas kožnih in spolnih bolezni na internetu ( Na medenem srcu obstaja tudi zbirka odgovorov na vprašanja prof. Lundra, ki so jih ustvarili študenti- Izpit: Izpit je ustni, kjer moraš prepoznati nekaj slik. Nato pogovor s profesorjem. Od lani sprašuje tudi doc. Bartenjev, eden lažjih. Predavatelji: Lunder, Bartenjev FARMAKOLOGIJA sedaj veš že skoraj vse o zdravilih in te tudi lekarnarica ne more več nategniti. Literatura: glej tretji letnik Izpit: Eden izmed ta hudih, saj ti neasociativna farmakološka imena vsak dan sproti uhajajo iz glave. Vzemi si dovolj časa in poskušaj vzdržati do konca! Saj bo šlo Predavatelji: glej tretji letnik HIGIENA predmet, kjer vaje še kar nekako preživiš, izpit je pa višek kreativnosti (saj že veste kakšne) Literatura: skripta (iz kopirnice, je na kratko napisano kao vse), skripta za vaje. Izpit:Te počaka, ko se prerineš skozi kolokvije in vaje, ki štejejo 1/2 končne ocene. Vprašanja so podrobna, za lase privlečena in izbirnega tipa. Predavatelji:Bilban, Čakš, Juričič INFEKCIJSKE BOLEZNI Z EPIDEMIOLOGIJO - eden od fajn predmetov, ker je zanimiv, saj bolezni srečuješ na vsakem koraku in se ti zdi fajn, da lahko svetuješ kakšnemu prijatelju z angino. Literatura: Infekcijske bolezni (slovenska) - nova, lepa, draga knjiga.. Izpit: Neto uporabnega materiala je približno za četrtino manj kot je debela knjiga. Pikelj je dušica, Čižman ima moderen pristop, ampak kar gre, Sterle tudi ni nap čen. Predavatelji: Pikelj, Strle, Čižman, Tomažič, Beovič INTERNA MEDICINA Letos le seminarji, kjer poskušaš narediti vtis, da si se pripravil. Možno je tudi pisati kolokvije, ki ti, če jih opraviš, prihranijo pisni del izpita v 6. letniku KIRURGIJA Navduševala te bodo predvsem predavanja, ki po dvoletnem boju niso več 100% obvezna in zato veliko bolj prijetna (ustalila se je nezadržna potreba po 70%). Po vsakem sklopu predavanj te čaka kolokvij. Imeti jih moraš vsaj 5 od 9ih, ko jih opraviš, pa z veseljem pomagaš kolegom... (O literaturi in izpitu si preberi pri opisu Medicina 6. letnik.) NEVROLOGIJA - postaneš hvaležen, da ti živčevje zadovoljivo deluje.. Literatura: Marsden + Nevrološka preiskava, Duus (prva 3 poglavja za anatomijo), članki v Razgledih Izpit: Eden od težkih izpitov, predvsem zaradi obširne in dokaj komplicirane snovi. Še težje se ti godi, če si pri anatomiji in fizii prešprical poglavja o živčnem sistemu. Najpomembnejši del izpita je klinična nevrološka preiskava bolnika, ki jo prebiraj, študiraj in vadi kolikor mogoče natančno. Pred izpitom se splača malo povaditi na bolnikih, profom se to zdi fajn in lahko imaš srečo, da na izpitu dobiš bolnika, ki si ga že gledal. Predavatelji: Janko, Vodušek, Grad PSIHIATRIJA naučiš se, da psihotičen ni isto kot psihiatričen, kar spet ni isto kot psihičen in na koncu se ti zdi, da si sam en psiho (kar tudi si). Literatura: Psihiatrija pač. Izpit: Pisni del je prosti spis na stotero tem, ki 16 informator_delo1.indd :16:29

17 imajo vsaj malo zveze s psihiatrijo in ga ni mogoče pasti. Praktični del sestoji iz psihiatričnega pregleda bolnika (ne se bati, ne grizejo), nato pa še malo pokramljaš s profesorjem. Predavatelji: Tomori,Ziherl, Žvan, Kocmur RADIOLOGIJA - ko vidiš, da morajo imeti rentgenologi veliko domišljije... MEDICINA 5. letnik Na začetku leta se razporediš v 12 skupin za opravljanje vaj. V prvem semestru imaš le vaje iz sodne medicine, medicine dela, klinične stomatologije in fizikalne rehabilitacije, ki skupaj trajajo 5 tednov. Vaje iz rehabilitacije so dva tedna med počitnicami. Ostali pouk je sestavljen iz predavanj. V poletnem semestru imaš 14 tednov cikličnih vaj (trije ciklusi po en mesec, z vmesno pavzo). Vaje potekajo od ponedeljka do petka od 8 do 14-tih. Vaje iz pediatrije in ginekologije se lahko opravljajo tudi v učni bolnišnici Maribor (vredno razmisleka!!!). V tem letniku so razpisani roki za kolokvij Kirurgije, ki je pogoj za pristop na vaje v 6. letniku. Roki so trije na leto, možnosti, da ga narediš pa so fifti-fifti. Zato ga začni delati čim prej, saj na več rokov kot boš šel, več možnosti imaš, da ga opraviš. FIZIKALNA MEDICINA IN REHABIL- ITACIJA Jest bi se tut masiruuuu!!! Literatura: Zapiski s predavanj in kopije folij + literatura, ki jo dobiš jo v knjižnici v Soči. Izpit: V prvem semestru so trije kolokviji, če opraviš vse imaš priznan izpit. Kolokvij pri Stefančiču je kar v redu, pri Marinčku je pa živa muka in se kar splača prebrat knjigice. Predavatelja: Marinček, Burger GINEKOLOGIJA, PORODNIŠTVO IN PRED- TER POPORODNO VARSTVO - kjer ti povejo, da ima ženska slepič ko prideš not na levo... Literatura: Ginecology in Obstetrics by Ten Teachers, Nosečnost in vodenje poroda Izpit: Na koncu vaj je kolokvij, verzije se dobi na Onko. Ustni je profesorsko spremenljiv, vedno pa vlečeš listke. Traja lahko tudi cel dan. Predavatelji: Meden, Novak, Rakar, Tomaževič, Vogler KLINIČNA STOMATOLOGIJA ja, tudi zdravnik mora včasih izpulit zob. Brrr Literatura: Maksilofacialna kirurgija (v hrvaščini) Izpit: Uspeh na izpitu ni nujno odvisen od znanja in preštudirane literature, zato poskusi večkrat. Predavateljica: Koželj, Ihan, Hren MEDICINA DELA ali zakaj nekateri res niso sposobni voziti avta. Literatura: Bilbanova knjiga Izpit: Poleg vaj je še cel kup obveznosti (dan v ambulanti z medicincem dela, seminar ). Če to dobro narediš, imaš že plus za izpit, lahko pa ga celo opraviš s kolokviji. Predavatelj: Bilban OFTALMOLOGIJA V ograji luknja, ob njej napis: Poglej skozi! Na drugi strani Franc je stal, s krvavo žico v roki (P.Lovšin) Literatura: Lang: Ophtalmology in Color atlas (Thieme), Kansky, Ophtalmology (za bolj resne in pridne) Izpit: Pregled očesa bolnika in zagovor. Hawlina ti da lahko slike retine (se boš namozgal!), pri Drnovškovi je izpit lahko hiter in uspešen. Predavatelji: Hawlina, Drnovšek-Olup, Stirn- Kranjc ONKOLOGIJA IN RADIOTERAPIJA veda o rakavih obolenjih in kako jih zdraviti. Literatura: Fras, Onkologija (slovenska), vprašanja v fotokopirnici Onko. 17 informator_delo1.indd :16:29

18 Izpit: Po predavanjih je kolokvij, ki je zgolj formalnost. Pri Rudolfu je izpit ustni. Predavatelji: Rudolf, Strojan, Lešničar ORTOPEDIJA - Klešče, majzl in macola, še malo podmažemo in koleno je kot novo. Literatura: Srakar: Ortopedija. Izpit: Prijava: pridi na dan prijav za prihodnji mesec zjutraj, napiši se na list. Ob dvanajstih tajnica potem kliče ljudi noter in se dogovori z njimi za datum. Zaradi omejitev jih vedno čaka več, kot jih potem datum dobi. Izpit je samo usten. Predavatelji: Herman, Pavločič, Antonič OTORINOLARINGOLOGIJA Kakšno zadovoljstvo, ko ti uspe videti nekaj najbolj skritih kotičkov telesa (s prastarim ogledalom na čelu)! Dobi si potrpežljivega soseda za vaje. Literatura: Kambič, Otorinolaringologija Izpit: Pregled je ocenjen, s to oceno greš na ustni. Do konca ne veš, koga boš imel na ustnem. Predavatelji: Žargi, Šmit, Župevc PEDIATRIJA glej 6.letnik SODNA MEDICINA - Sem se sedemkrat s sekiro po glavi, ta osmič mi je pa le ornk ratal Literatura: Razni izpiski in material iz vaj ter odgovori na izpitna vprašanja; če imas več časa, predelaš vso literaturo, ki ti jo posredujejo na katedri sodne. Izpit: Pogoj za izpit je opravljena deontologija. Po vajah je kolokvij. Izpit je pisni, pri odgovoru ne piši esejev, ampak odgovori, kar te vpraša. Predavatelji: Balažic, Ermenc MEDICINA 6. letnik V šestem letniku imaš le tri bloke vaj: kirurgijo, družinsko medicino in interno medicino. Za družinsko medicino, kirurgijo im interno medicino so pogoj opravljeni vsi izpiti iz 4. letnika, ginekologija, ORL in oftalmologija ter za kirurgijo še opravljen predizpitni kolokvij. Vaje lahko opravljaš tudi med absolventom in na različnih lokacijah po Sloveniji (pozanimaj se na katedrah). INTERNA MEDICINA to je tist ta največji, častivredni in oh in sploh Izpit. Pa se ti je zdelo, da večjega izpita kot pata ne more bit.. No, ampak ko maš to pod streho, si pa res CAR. Vaje lahko opravljaš v večini bolnišnic v Sloveniji. Trajajo 15 tednov in izbereš si dva oddelka. Literatura: Kumar, Clark, Clinical Medicine; Kocjančič idr., Interna medicina (slovenska) Izpit: Nešteto vprašanj za obkroževat, razporejenih po poglavjih. Za ustni ti dodelijo profesorja in z njim se lahko okvirno dogovoriš za datum izpita. KIRURGIJA -..režemo, sekljamo, zamenjamo, končamo! Vaje trajajo 7 tednov in sam si lahko izbereš mentorja. Literatura: Smrkolj idr., Kirurgija (slovenska), Praktikum ambulantne kirurgije Izpit: Za obkroževat, približno 120 vprašanj. Obkrožiš vedno en odgovor, so pa variante kot pravilne so izjave a d f in podobno. Ustni: okvirno lahko izbereš datum, posebnost je pri Smrkolju, ki te lahko pelje na praktični del v šivalnico. DRUŽINSKA MEDICINA Me je tko v križu zbadal, pa sm uzela tiste tablete k ste jih naši susedi dal, guspod dohtar. Pa je kr prjel, veste, ampak zdej me pa u kolku trga Literatura:???, splača se biti na seminarjih, ker se naučiš obilico zanimivih in praktičnih stvari. Izpit: pisni, praktični in pisni Predavatelj: Švab PEDIATRIJA Predmet, ki vzbuja materinske in očetovske nagone. Običajno ga ne opraviš v petem letniku, zato greš na ponavljalne vaje (ki so lahko pred izpitom zelo koristne) in ga narediš npr. po interni. Literatura: Mardešič - Pediatrija, vprašanja na Medenem srcu in v Onko kopirnici. Izpit: 25 vprašanj (poglej si stare verzije nujno!) na pisnem, ustni (vprašanja na Medenem srcu!!!) Predavatelji: Kržišnik, Battelino, Bratanič 18 informator_delo1.indd :16:29

19 Dentalna medicina 1. letnik Prvi letnik je namenjen utrjevanju in nadgrajevanju osnovnih naravoslovnih znanosti (biokemija I, biofizika, biologija celice) ter osvajanju temeljev medicine anatomija, nujna medicinska pomoč in terminologija. Nekakšno nujno zlo sta tudi biomedicinska informatika in zgodovina medicine. ANATOMIJA - Naša anatomija traja le dva semestra (to pomeni eno leto). Prvi semester imamo predavanja skupaj z medicinci 2. letnika. Predavanja se pričnejo z anatomijo glave in to takoj prvo uro brez kakšnih posebnih uvajanj, kot ste vajeni iz srednješolskih let. To, da nimaš pojma o anatomiji, kaj šele o latinščini (vsaj večina od nas), predavatelje ne skrbi preveč. Prof. Ravnik sicer vsake toliko čase reče kakšno vzpodbudno besedo, vendar ostane le pri besedah. Medicinci, ki so že pravi strokovnjaki iz tega področja, ker je to že njihov 3. semester anatomije, se na naš račun marsikdaj hudo zabavajo. Vendar pa so načeloma kar prijazni in ti pomagajo prebroditi prve težke trenutke. Obiskovanje predavanj je priporočljivo, ker na njih izveš marsikaj, česar v skriptah ne najdeš, nujne pa so tudi skice, ki jih predavatelji narišejo, in potem zahtevajo na izpitu natanko take. Za poseben čar pa poskrbi nadvse prijeten in simpatičen prof. Ravnik. Predavanja: 1. semester: spoznali se boste z glavo od zunaj in od znotraj; 2. semester: glede na to, da imamo 3.semestrski program stlačen v 2 semstra, je v drugem semestru vse skupaj»schnell kurz«roke in noge, in malo podrobnješe tisto, kar sedaj razumete pod besedo notranji organi. Literatura: glej pri medicincih Vaje: So dvakrat na teden- zjutraj, nanje je priporočljivo hoditi malce pripravljen, ker znajo biti kakšni asistenti prav zahtevni. S seboj prinesi barvice, saj se boste med drugim zabavali tudi z risanjem skic, ki pridejo v poštev za kolokvije in izpit. Kolokviji: Toplo priporočamo čim boljše znanje, kajti s tem je delo za izpit močno olajšano. Ocenjujejo se le z ZU/OPR/NE OPR, in če ti uspe zablesteti in opraviti vse z ZU, si OPROŠČEN PISNEGA DELA IZPITA. Izpit: Rokov je dovolj vendar ob nadvse neprimernem času, kar pa je na tem faksu tako ali tako standard. Medtem ko imajo naši medicinski kolegi na koncu le dva izpita, imamo mi tri. O dolgih brezskrbnih počitnicah bo večina lahko le sanjala, vendar ne izgubite volje! Vse se da, če se hoče! Izbirni: Za vse nadebudne anatome obstaja na koncu leta še nekaj dodatnih ur izbirnega predmeta, kjer imaš tudi sam možnost vzeti skalpel v svoje roke in malce povaditi rezanje na truplih namočenih v smrdljiv formalin. Predavatelji: Ravnik, Cvetko, Meznarič BIOFIZIKA - glej Medicinci 1 BIOKEMIJA I - glej Medicinci 1 BIOLOGIJA CELICE - glej Medicinci 1 BIOMEDICINSKA INFORMATIKA IN STATISTIKA - glej Medicinci 1 HISTOLOGIJA Z EMBRIOLOGIJO - glej Medicinci 1 NUJNA MEDICINSKA POMOČ - glej Medicinci 1 STOMATOMEDICINSKA TERMINOLOGI- JA - glej Medicinci 1 ZGODOVINA MEDICINE IN STOMATOLOGIJE - Že naslov pove vse o zanimivosti tega predmeta, ki pa je žal eden izmed pogojev za napredovanje v drugi letnik. Kolokvij: Ocenuje se le z OPR in NE OPR, opraviš pa ga lahko tudi z obiskom predavanj. Za frekvenco v indeksu pa je potrebno opraviti še seminar. Ekstravagantna in v oči vpadujoča profesorica pripravlja tudi vsakoletno ekskurzijo, na kateri dodobra spoznaš svoje kolege medicince iz četrtega letnika. Predavateljica: Zupanič-Slavec TELOVADBA - glej Medicinci 1 Dentalna medicina 2. letnik BIOKEMIJA II - glej medicinci 2 (razen minimalnih modifikacij) FIZIOLOGIJA - glej medicinci 2 19 informator_delo1.indd :16:29

20 HISTOLOGIJA Z EMBRIOLOGIJO - glej medicinci 2 MIKROBIOLOGIJA IN IMUNOLOGIJA - Pričnemo jo v 1. semestru, kar je pred medicinci, in ker je dvosemestralni predmet, jo končamo ob koncu leta, iz česar sledi, da imamo na koncu spet en izpit več. Literatura: glej pri medicincih Vaje: Trajajo le en semester - pazi, da se na njih ne okužiš! Kolokvijev na vajah ni. Izpit: Mogoče ga je opraviti po delih s kolokviji iz predavanj, zato priporočamo reden obisk predavanj. V primeru, da vseh kolokvijev ne opraviš pozitivno, pa te čaka ustni izpit po dogovoru, česar pa ne priporočamo, ker je za študiranje mikrobiologije potrebno veliko dobre volje, živcev in potrpljenja. Predavatelji: Gubina, Koren, Kotnik, Ihan, Poljak MORFOLOGIJA ZOBNEGA ORGANA - Prvo srečanje z našim bodočim delom, z našo kliniko, in z edino predavalnico v njej. Predmet nikakor ni tisto, zaradi česar ste se odločili za ta študij, vendar naj vam prof. Gašperšič ne vzame volje do študija. Hodite na predavanja in tam ne glejte skozi okno! Vaje: So ob popolnoma neprimernem času in v zgodnjih jutranjih urah in če imaš srečo še celo v petek ob sedmih zjutraj po pajzlu!!! Vendar se ne trudite s prepričevanjem za kak drugi termin, ker profesor vašim željam ne bo ustregel, poleg tega pa si boste pridelali še kakšno črno pikico. V 1. polovici semestra se boste seznanili z zobmi in njihovimi značilnostmi, na vsaki vaje pa je potrebno narediti tudi protokol. Namig: Profesor je izredno pikolovski, in te zna spraviti ob živce, vendar ne ugovarjajte, ker ne bo pomagalo. Kolokvij: je na koncu leta in je pisni (teorija in precizno risanje zob v vseh profilih), nato pa sledi še ustno preverjanje prepoznavanja zob. V 2. polovici semestra si boste ogledovali malo manjše strukture zoba pod mikroskopom, na koncu pa je samo praktični kolokvij (prepoznati moraš nekaj preparatov, ki ti jih pokaže). Izpit:Opraviš ga v 2. semestru po dogovoru s profesorjem. Literature je skripta, ki jo je napisal že prej omenjeni prof. Gašperšič, katerega posebna specialiteta so čimbolj natančne statistike, tabele in meritve. Začnite zbirati zobe za vaje predklinične protetike. Pojdite do vašega zobozdravnika in ga prosite, da izdrtih zob ne meče stran, ampak jih lepo hrani za vas! Brez tega ne boste mogli opravljati niti vaj niti izpita iz predklinične protetike. Predavatelj: Gašperšič PATOLOGIJA - Traja 2. semestra. Obisk predavanj je priporočljiv (zlasti stomatološkega dela), ker je literature OGROMNO, na predavanjih pa ti približno povejo, kaj pride v poštev. Povejo pa tudi stvari, ki jih ni v literaturi, in te stvari se velikokrat pojavijo na izpitih. Edini, ki na tej katedri prisluhne tvojim prošnjam, ti da kakšen koristen nasvet in je nasploh izredno prijazna, je gospa Mateja, zato bodi tudi ti do nje prijazen. Vaje: So enkrat na teden, nanje je priporočljivo hoditi pripravljen, ker se zna zgoditi, da te profesor kaj vpraša in če ni zadovoljen z odgovorom, te lahko pošlje domov. V 1. semestru so mikroskopske vaje iz njih pa imaš dva kolokvija iz prepoznavanja preparatov. Priporočamo, da si na ponavljalnih vajah ogledate vse preprate, ki so na voljo, tako da na kolokviju ne boste presenečeni. V 2. semestru pa so makroskopske vaje oz. ogledovanje kompotov. Tudi iz tega imaš dva kolokvija, ki pa sta iz dveh delov: pisni in prepoznavanje prepratov. Splača se poiskati slike kompotov pri kolegih iz višjih letnikov, ker potem ni tako nujno priti na ponavljalne vaje (lahko jih imaš sam doma). Izpit: Vsako leto spreminjajo režim tako na kolokvijih kot na izpitu, zato ne smete biti preveč presenečni, če spremenijo kaj tudi med letom. Od literature je na voljo preveden slovenski Robins (Medeno srce), in skripta za vaje. Izpit je ob koncu prvega semestra v tretjem letniku. Izbirni: obdukcije! so zanimive, vendar ne hodi nanje s sendvičem, pa tudi zajtrk tik pred prihodom ni najbolj priporočljiv. Predavatelji: glej medicince 3 PREDKLINIČNA PROTETIKA - Traja tri semestre, izpit je na koncu tretjega letnika. Predavata dva profesorja, na predavanja pa je priporočljivo hoditi, razen, če se zaneseš na kakšno marljivo osebo, ki je prisotna na vseh predavanjih in si pridno zapisuje vse kar sliši. Literature namreč ni, oz. jo je moč najti v najrazličnejših virih (ne priporočamo). Vaje: V 1. semesteru so izjemno dolgočasne. Predpogoj zanje so zobje, ki si jih zbral oz. jih še zbiraš. S predpotopnimi pripomočki izdeluješ bakrene obročke, ki jih lotaš in se nasploh izredno zabavaš. Neštetokrat se popečeš, porežeš, nabodeš in nem- 20 informator_delo1.indd :16:29

21 (11) Japljeva 2: a - Gastroenterološka klinika b - Infekcije (12) Zaloška 29: a - Psihiatrija (katedra) b - Center za mentalno zdravljenje; Psihiatrična hitra pomoč c - Zavod za zdravstveno varstvo (13) Poljanski nasip 58: - Center za zdravljenje alkoholikov - Katedra za družinsko medicino (14) Zaloška 7a - Zgodovina medicine (katedra; vhod zadaj); spodaj najbližja trgovina (III) KAM NA KAVO, KJE KAJ ZA POD ZOB IN KAM PO ZAPISKE I - Mandibula II - Povodni mož III - Damajanty IV - Štorklja, Corsini bar V - Z.D.R.A.V.C.O. VI - Kopirnica Onko VII - Mercator, garažna hiša 21 informator_delo1.indd :16:29

22 22 informator_delo1.indd :16:30

23 TA ZEMLJEVID LAHKO IZTRGAŠ!!! 23 informator_delo1.indd :16:30

24 KATEDRE, INŠTUTI, IPD. (1) Vrazov trg 1: - Pediatrija (2) Lipičeva 2: a - Onkologija A b - Biologija celice (1. nad. levo), Biofizika (1. nad. naprej po hodniku) in Biokemija (pritličje v prehodu); tukaj so tudi vse katedre, predavalnice in vajalnice posameznih inštitutov c - Pajzl!! POMEMBNO: v kotu med b in c obstaja hodnik, ki je prehod med Lipičevo ulico in dvoriščem stare fakultete (3) Zaloška 2: a - Stomatološka klinika, Maksilofacialna in oralna kirurgija b - Onkologija C (katedra in predavalnice) c - ORL in Cervikofacialna kirurgija d - Onokologija D e - Uprava KC f - Oftamologija g - Travma (predavalnica in vajalnica za NMP) h - Derma i - Nevra (3) Zaloška 4: j - Telovadba (katedra) k - Mikra l - Pafi m - Fizia n - Socialna, Higiena (4) Zaloška 5: - Onokologija B - Onko fotokopirnica (5) Njegoševa 4: - Poliklinika (6) Zaloška 7: - KC = Klinc (razporeditev klinik je razvidna na tabli v Klincu) - Pošta, banka, bankomat, menza (1. klet; bližnjica iz faksa: skozi zadnji službeni vhod KC-ja, tam kjer prijetno smrdijo kesoni) - predavalnice I, II, III - pritličje desno; IV - 1. nadstropje (po malih stopnicah & levo) - katedre: Nevra - pritličje; Rentgen, Interna, Kirurgija in NMP - 1. nad. (po malih stopnicah in za 180 stopinj nazaj) (7) Zaloška 9: - Ortopedija (8) Korytkova 2: - Novi faks (Mf) - Anatomija - inštitut (pritličje), vajalnice (1. klet) - Histologija (1. nad.) - Pato (2. nad.) - Sodna + Med. terminologija (3. nad.) - Farma (4. nad.) - podzemni prehod (v 2. kleti) v klinični center (prideš v 1. klet), infekcije in gineko (9) Šlajmarjeva 3: a - Gineko - stara stavba (katedra) b - Porodnišnica - nova stavba (10) Šlajmarjeva 6: - Zavod za transfuzijo 24 informator_delo1.indd :16:30

25 obročke, ki jih lotaš in se nasploh izredno zabavaš. Neštetokrat se popečeš, porežeš, nabodeš in nemalokrat letijo po zraku obročki in zobje, ki jih je nekdo na robu živčnega zloma zabrisal stran. V drugih dveh semestrih pa začnete z brušenjem zob, kjer te doleti prvo pravo srečanje s svedri in turbinami in pacientom, ki ga zaenkrat nadomešča g. Fantom, katerega potrpežljivost je zavidenja vredna. Gibčnost njegovega vratu skoraj ne pozna meja. Brez neprijetnih posledic mu lahko izrečeš najgrše besede, ki jih premore tvoj besedni zaklad in če ti sveder slučajno pade v ustno votlino, mu glavo enostavno odmonitiraš in sveder streseš iz nje. Kolokvij: Je praktičen in je pred izpitom Izpit: Je na koncu tretjega letnika. Sestavljen je iz treh delov (biološke osnove, fiksna protetika, dentalni materiali). Opraviš ga, če vse tri dele pišeš nad 66%. Če enega ne pišeš pozitivno, imaš še možnost ustnega zagovora. Predavatelja: Funduk, Marion PROPEDEVTIKA ZOBNIH BOLEZNI - Traja le en semester. Spoznavaš se z inštrumentarjem, delovnim okoljem in ordinacijo. Sestavljajo ga predavanja in vaje. Na vaje moraš hoditi pripravljen, sicer se ti lahko zgodi, da letiš ven ti ali pa cela skupina (pa brez Red Bulla). Za frekvenco moraš imeti opravljene vaje. Na koncu je ustni kolokvij po dogovoru s prof. Klemencem. Predavatelj: Klemenc STOMATOMEDICINSKA DEONTOLOGIJA S FILOZOFIJO - glej medicince TELOVADBA - glej medicince Dentalna medicina 3. letnik FARMAKOLOGIJA Z EKSPERIMENTALNO TOKSIKOLOGIJO - 1.semester: Predavanja skupaj z medicinci 4. letnika (zgodba o anatomiji se ponovi) za frekvenco je potrebno narediti kolokvij iz recepture, priporočamo, da ga opraviš do konca marca, da kasneje ne boš imel problemov. 2.semester: Predavanja skupaj z medicinci 3. letnika. Za frekvenco je potrebno zbrati dovolj točk na kolokvijih ki so pred vajami in še opraviti zaključni kolokvij, ki zajema vse vaje, seminarje in predavanja. V 1. semestru je potrebno napisati še seminarsko nalogo, ki jo nakoncu zagovarjaš oz. imaš kolokvij. Vaje: So le tri na začetku je vstopni kolokvij zbrati moraš dovolj točk, če jih ne, moraš pisati zaključni kolokvij 70% (sicer je dovolj 60%) Izpit: Je še en pogoj za vpis v 5. letnik. Skromen nasvet: čimprej ga odpravi in čaka te lahko dolgo vroče poletje. Le kdo si želi preživeti počitnice v mrzličnem poskusu memoriranja telefonskega imenika. Predavatelji: glej medicince GNATOLOGIJA - Kaj pa je to?! Samo na kratko: veda poučuje stomatognatni sistem. Kaj? Boš že videl. Traja cele tri semestre in temu primeren je tudi kup zapiskov, ki te čaka na koncu in ti zagotovi vstop v 5. letnik. Rokov je sicer dovolj, vendar pa imajo v gnatološkem taboru hude probleme s popravljanjem v doglednem času. Vendar pa kdor čaka dočaka, pa četudi vmes preteče par mesecev. Predavatelj: Marion INFEKCIJSKE BOLEZNI IN EPIDEMIOLOGIJA - Zelo zanimiva predavanja in vaje, ki pa niso obvezne in zato na žalost bolj slabo obiskane. Izpit je pogoj za vpis v 6. letnik, obsega pa le ustni del. Predavatelji: glej medicince INTERNA MEDICINA - Predavanja so obvezna. Vaje: Prvo srečanje s pravimi pacienti. Vaje so samo v prvem semestru in sicer na različnih oddelkih Kliničnega centra in Trnovske bolnice. Izpit: Je pogoj za vpis v 5. letnik. Poleg ustnega zagovora moraš narediti tudi anamnezo na pacientu. Nič posebnega, če izvzameš dejstvo, da si zadnjega pacienta pregledoval pred enim letom, in da nisi več siguren niti v to, na kateri strani leži srce. Zato toplo priporočamo, da pred izpitom obiščeš še kak oddelek v KC-ju in malo povadiš (saj veš, vaja dela mojstra). Vse stomatologe na izpitu sprašuje dr. Andoljšek, ki je zaradi tega na koncu leta že malo utrujen in se včasih na izpitu dela, kot da spi. In ni nič kaj prijeten sogovornik. Sicer pa so mnenja o tem deljena, zato je najblolje da počakaš in se prepričaš sam. PATOFIZIOLOGIJA - Vse je enako kot za medicince, le da imamo en seminarski kolokvij manj in nekaj drugih vaj. Na izpitu imamo le 20 vprašanj (medicinci jih imajo 30). 25 informator_delo1.indd :16:30

26 PATOLOGIJA - glej 2. letnik PREDKLINIČNA PROTETIKA - glej 2. letnik PROPEDEVTIKA ZA USTNE BOLEZNI IN PARADONTOPATIJE - Predavanja so polno obiskana, kar je nedvomno posledica striktnega preverjanja prof. Skaleriča. Zapiski iz celega semestra enkrat za spremembo niso pretirano obsežni. Veliko časa namreč profesor posveti ocenjevanju in primerjanju stanja zobozdravstva pri nas in v razvitem svetu, kar seveda govori iz lastnih izkušenj. Predavanja se pogosto pričenjajo kakih 15 min. po predpisanem času, kar pa za tvoj jutranji spanec sploh ni tako slabo. Na koncu je kolokvij, ki pa po vloženem času, ki ga porabiš za študij, presega marsikateri izpit. Za kolokvij se naučite tudi stvari, za katere ste prepričani, da ne pridejo v upoštev. Ne obupat! Predavatelj: Skalerič SPLOŠNA IN STOMATOLOŠKA RADIOLOGIJA - ko ti postane jasno, da morajo imeti rentgenologi veliko domišljije. Literatura: Rentgenologija (izdana pri MRjih), Tabor, Diagnostična radiologija v stomatologiji. Izpit: Ustni izpit. ZOBNE BOLEZNI - Predavanja so zelo pomembna in zato obvezna. V prvem semestru predava znanec iz drugega letnika (propedevtika). Vaje: Nadaljuješ z delom na g. Fantomu. Naj vas skrajno neprijazno obnašanje vaših nadrejenih ne spravi v jok. Kolokvij: Ime kolokvij naj te ne zavede, saj zanj porabiš ravno toliko èasa kot za en srednje težek izpit. Izpit: Je na koncu tretjega letnika. TELOVADBA - kot vedno.. Dentalna medicina 4. letnik Končno si dočakal prave vaje, s pravimi pacienti, ki imajo prave težave in čakajo, da jih rešiš. Razdelili se boste v skupine, ki bodo celo leto ostale fiksne, zato se hitro ozri naokoli in si poišči simpatije s katerimi bi rad preživel dobršen del časa. Vaje so dvakrat tedensko in to skoraj cel dan. DERMATOVENEROLOGIJA - obisk predavanj je že zaradi diasov priporočljiv, to kar si boš zapomnil ti bo koristilo čez eno leto na izpitu. Vaje pa so obvezne in ne vedno prav prijetne za oko in želodec. Literatura: Mala dermatovenerologija in slike iz dermatološke knjižnice Predavatelji: glej medicinčke FIKSNA PROTETIKA - bolje kot boš opravil kolokvij, hitreje boš dobil pacienta. Vsak ima svojega pacienta, stolov pa je samo osem. Prevleke, zatičke, mostičke,. Literatura: Marion, Fiksoprotetična propedevtika Predavatelji: Marion GNATOLOGIJA - glej tretji letnik INFEKCIJSKE BOLEZNI Z EPIDEMI- OLOGIJO - glej tretji letnik KIRURGIJA - Predavanja so strogo obvezna in potekajo vsak Petek po 5 ur. Na srečo so zelo zanimiva, pokažejo veliko diasov, slik, vidoev operacij, včasih pripeljejo pacienta. Vsaka ura se šteje kot ena kreditna točka, v vsakem bloku (nanaša se na del kirurgije) moraš imeti določeno število kreditov. Če ti manjkajo, jih lahko nadomestiš tako, da se zmeniš v kirurških ambulantah ali na urgenci in preživiš dan tam. Kolokviji: so ob koncu vsakega bloka, za frekvenco moraš imeti tri od petih pozitivne. Literatura: Smrkolj, Praktikum ambulantne operativne kirurgije Izpit:Lahko ga delaš kadarkoli, saj je pogoj za diplomo. NEVROLOGIJA - predavanja potekajo v obliki seminarjev, ki jih pripravite razdeljeni v skupine. Super je kadar se gleda kakšen film na predavanju, zraven pa ti razložijo polno nevroloških simptomov, ki si jih boš zapomnil za celo življenje. Četudi zamudiš vsa predavanja, ne zamudi tega in seveda tistega, ki vsebuje tvoj seminar. Enkrat na leto je kolokvij, ki sicer še ni pogoj, vendar pa splača se potruditi in stvar čimprej opraviti. Literatura: Ross - Neurology, Lavričeva Nevrološka preizkava, Dimić-Potić - Neurologija za studente stomatologije oz. V onkotu se dobijo plonkci, ki so hkrati kolokvialna vprašanja Predavatelji: Janko, Vodušek OFTALMOLOGIJA - Veda o očeh (in to ne o najbolj modrih, globokih, mamljivih, hrepenečih...) Predavanja so zanimiva, predavatelji verjetno 26 informator_delo1.indd :16:30

27 najbolj skulirani do zdaj. Vaje so zanimive, saj pogledaš v oči vsem sošolkam in sošolcem, si izmeriš dioptrijo in ugotoviš kakšno posebnost v svojih očeh. Kolokvija ni, izpit pa je pogoj za 6.letnik. Literatura: Hollowick: Ophtalmology in Color atlas (Thieme) ORALNA KIRURGIJA - začne se s predstavitvijo ekstrakcij in inštrumentov za ekstrakcijo. Predavanja so zelo obvezna, ker se vpisuješ na list vsako uro in ne da se vpisati še koga dodatno, saj na koncu vestno preštejejo število prisotnih in podpisanih (hujše kot v osnovni šoli). Prve vaje so namenjene temu, da izpuliš zobe g. Fantomu, ki ti je prejšnje leto služil pri Zobnih in Predklinični protetiki. Nato se razdeliš v skupine po tri, čaka te teden dni ekstrakcij, takrat si sicer oproščen večine drugih vaj. Nasvet: ne zamujaj na vaje. Pa še to: ekstrakcije niso nič posebnega in groznega. Literatura: Čelesnik, Ustna in čeljustna kirurgija ORALNA MIKROBIOLOGIJA - Malo več o oralni mikromrgolazni. Če obiščeš vsa predavanja si oproščen izpita. Naresti moraš še eno seminarsko v skupini. Literatura: Willet, Essential dental Microbiology ORTOPEDIJA ZOB IN ČELJUSTI - po domače veda o zobnih aparatih. Letos še bolj v teoriji in na papirju. Predavanja so enkrat tedensko in niso obvezna. Vaje so petkrat, obvezne, izpolnjuješ protokole, potem pa se preseliš na paciente, ki so tokrat malo mlajši. Narediš par odtisov in model. Literatura: Rant, Čeljustna in zobna ortopedija OTROŠKO IN PREVENTIVNO ZOBOZDRAVSTVO - verjetno si ugotovil, da bodo bolniki otroci. Jutranje skupine imajo v obdelavi vrtce, kasneje pa prihajajo le induvidualni otročki, ki jih je manj, pa še malo bolj razvajeni so. Letos so renovirali celotno vajalnico, tako na ni več bojazni, da bodo stoli razpadli pod rahlim pritiskom tvoje roke. PSIHIATRIJA S STOMATOLOŠKO PSIHOLOGIJO - brzinski pregled, malo si razširiš splošno razgledanost, na koncu pa te čaka kolokvij. Predavanja so v bloku, ki traja cel oktober, vsako popoldne po tri ure. Obvezna. Literatura: skripta iz onko kopirnice ali MedenoSrce SNEMNA PROTETIKA - malo starejši in zato še toliko bolj zahtevni bolniki. Kakšen mesec ali dva in tvoja prva proteza bo nared, bolnik zadovoljen, ti pa ponosen na svoj masterpis in mogoče bogatejši za kakšno čokolado. Delaš v paru in upaš, da je tvoj partner bolj pridno sledil predavanjem, sicer pa ti je tu na voljo nadvse prijazen in simpatičen asistent, ki te bo vedno rešil iz zagate. Na izpit pa bo treba še malo počakati. USTNE BOLEZNI IN PARADONTOLOGIJA - timsko delo - na vrsto prideš na štirinajst dni. Čistiš zobni kamen, luščiš in gladiš, pretipaš kakšno povečano bezgavko, opazuješ reliefe na jeziku, ugotavljaš kateri roza barvi je najbolj podobna bukalna sluznica. Pobliže se spoznaš tudi z rtg slikami in se uriš v razlikovanju različnih nians sive barve. ZOBNE BOLEZNI - pozabi na g. Fantoma. Zdaj pred tabo sedi pravi pacient iz mesa in krvi, ki ga lahko tudi močno boli. Prvo soočenje je prava mora, roke se ti tresejo, potiš se in ko pogledaš v usta, ne ločiš sekalcev od podočnikov. Vendar pa ta začetna trema kmalu mine in namesto dveh ur za zalivko na koncu potrebuješ le še pol ure. Napredek je očiten. Literatura: Clinical Endodontics (Thieme); Besner, Practical Endodontics Dentalna medicina 5. letnik Še prehitro ugotoviš, da se lahko začetno navdušenje nad vajami in svojimi pacienti, kar hitro spremeni v vsakdanjo stvarnost in rutino. Zato je predvsem v petem letniku pomembno, da kar najbolj držiš kondicijo in poizkusiš od vaj, ki si sledijo s svetlobno hitrostjo, odnesti kar največ. Da pa slučajno ne pozabiš, da si še vedno študent, pa te tudi v petem letniku zvesto spremljajo predavanja, tako stomatološka kot medicinska. In izpiti? Tu se pokaže pridnost iz prejšnjega leta, kajti koliko jih je ostalo iz četrtega letnika, je odvisno predvsem od tega. DERMATOVENEROLOGOJA - Za izpit je potrebno preštudirati knjigo iz dermatologije (Betteo M, Fettich in sod.: Mala dermatovenerologija) in prepoznati nekaj slikic iz atlasa (Te si lahko poprej natančno pogledaš in naučiš na kliniki). Kliničnega pregleda pa stomatologom na srečo ni potrebno opravljati. Na splošno so eksaminatorji prijazni in samo močno neznanje bi ti lahko 27 informator_delo1.indd :16:30

28 preprečilo oceno v indeksu. ONKOLOGIJA: Kratek test, ki ga opravljajo vsi naenkrat. Literatura: Knjiga iz onkologije (Fras: onkologija) in znanje iz patologije. OFTALMOLOGIJA - Po opravlljenih obveznostih, se pri tajnici na kliniki prijaviš za izpit in preštudiraš literaturo, ki so ti jo predpisali (Nujna stanja v oftalmologiji, Fritz Hollwich: Oftalmologija) INFEKCIJSKE BOLEZNI Z EPIDEMIOLOGIJO - Prijava pri tajnici na kliniki, vendar pozor - število mest za izpit je na mesec omejeno in zato je včasih težko dobiti datum, ki si ga želiš. Literatura: Marolt-Gomišček: Infekcijske bolezni. Knjigo reduciraj po lastni vesti. GINEKOLOGIJA: Ja, tudi stomatologi jo še zmeraj imamo (ukinili pa so nam reanimacijo op.a.). Izpit je skupinski in upam, da bo tako tudi ostalo. ORL: Dokaj velik izpit, vendar prijeten za študirat. Zasluge za to ima predvsem izvrstna vendar stara knjiga (Kambič: Otorinolaringologija). Izpit pa sestoji iz dveh delov. Kliničnega pregleda in zagovora. In še pomemben napotek: Prikupite se sestri Magdi! Veliko sreče s spraševalci. ORTOPEDIJA ZOB IN ČELJUSTI - Prvi pravi stomatološki izpit. Sestavljen je iz esejskih vprašanj, ki pa ti praviloma ne bi smela delati večjih težav, če si sledil/a vajam in predavanjem. Literatura so zapiski iz predavanj in vaj. OTROŠKO IN PREVENTIVNO ZOBOZDRAVSTVO - Tudi to je eden izmed prijetnejših izpitov, je pa samo ustne narave. Rok za izpit uskladiš s sestro. Za literaturo se je najbolje pozanimati pri spraševalcu, do zdaj se je najbolje obnesla kombinacija slovenske in švedske literature. Se dobi v knjižnici. kaj spraševalec rad sprašuje. Vprašanja se namreč rada ponavljajo. Dentalna medicina 6. letnik Ko se vpišeš v ta letnik se šele zaveš kako hitro je minilo. Vendar kljub temu:»naprej z isto vnemo!«socialna MEDICINA IN HIGIENA Z DI- ETETIKO: sta izpita, za katera se včasih sprašuješ, zakaj sta ločena? Za oba se je najbolje učiti po zapiskih (svojih ali kopiranih) in si te zapiske prinesti tudi na izpit. Listanje po njih med izpitom je namreč dovoljeno. Veliko sreče in hitrih prstov. OSNOVNA IN RAZVOJNA PSIHOLOGIJA: Je zanimiv predmet in predavanja, ki pa za stomatologa v šestem letniku na žalost niso preveč privlačna. Vir informacij leži v fotokopirnici na onkološkim inštitutu. SODNA MEDICINA: Obvezna predavanja in zanimive vaje. Knjig za izpit ni, pridejo v poštev zapiski. ZOBOZDRAVSTVENE PREVENTIVE (ODRASLIH IN MLADINE): Gre za predmeta, ki imata oceno opr. Oba se opravljata s kolokviji na koncu. Seveda se splača viseti na predavanjih in seminarjih. Kar ostane so še samo najpomembnejši izpiti: ZOBNE BOLEZNI, MAKSILOFACIALNA KIRURGIJA, FIKSNA ter SNEMNA PROTE- TIKA in nazadnje tudi USTNE BOLEZNI IN PARODONTOLOGIJA. Za te izpite vam ne bom pisal kako jih najlažje naredite, saj naj se jih loti vsak po svoji presoji. Kako pa jih boste opravili, pa bo verjetno vplivalo tudi kasneje na vašo samozavest pri opravljanju vašega poklica. Veliko sreče bodoči doktorji dentalne medicine! PEDIATRIJA - Še en izpit, ki ga moramo opraviti, da dobimo ustrezen nivo medicinskega znanja. Izvor učne snovi so tukaj zapiski in informacija, 28 informator_delo1.indd :16:30

29 KAKO PRIDEM NAPREJ NA MF 1. Izpiti Na splošno o izpitih Če želiš prilesti naprej, bo treba narediti kakšen izpit (vsega skupaj nekaj čez 40...) Večina misli, da so izpiti le nadležna nuja, ki je vsem odveč. Po drugi strani pa je to najbolj osnovna stvar, brez katere študija ne bi bilo. Najbolj žalostno je, da ocena ni nujno sorazmerna znanju. Če boš dobil več, boš rekel, da si imel srečo, če pa manj... Ko smo se enkrat pogovarjali o tem, je kolega rekel: pa kdo je rekel, da je svet pravičen? Res je. Bilo bi lepo, a ni tako. Tako bo tvoja ocena odvisna od znanja, tvojega nastopa (samozavest!), razpoloženja profesorja in sreče. Starejši študentje vedo povedati, da so prvi roki zlati roki. Torej, čimprej naredi izpit. Na prvem roku skoraj gotovo dobiš malo popusta (za pogum) - seveda pa se nikar ne zanašaj na to. Drugo pravilo je: kar prešpricaš pri enem izpitu, se boš moral naučiti pri drugem (oz. nič ti ne uide). Potem pa je tu še dejstvo, da se boš veliko stvari moral naučiti vsaj dvakrat v času študija (ker jih boš vmes tudi pozabil). O izpitih in profesorjih se širi veliko govoric. Npr. da se za en izpit ni treba skoraj nič učiti, da ta profesor daje same desetke... Gotovo nobena ni v celoti izmišljena, vendar pa jih je treba vzeti z rezervo in s pametjo. Ponavadi nastanejo tako, da se nekomu vserje ali pa zaserje in potem gre in to pove desetim kolegom. Ko tebi čez nekaj časa to pove deset različnih ljudi, si prepričan, da gre za čisto resnico. Vseeno pa le vprašaj kakšnega starejšega kolega o naravi izpita, skoraj gotovo boš izvedel kakšno koristno malenkost. Prijava in odjava K izpitu se lahko prijaviš, ko si opravil vse predpisane študijske obveznosti iz tega predmeta. To običajno pomeni frekvenco s predavanj, opravljene vaje in seminar, pozitivne kolokvije... Za vsak predmet morajo biti v enem študijskem letu razpisani vsaj trije roki (torej trije datumi za opravljanje izpita), v resnici so vedno vsaj štirje. MEDICINSKI INFORMATOR 29 informator_delo1.indd :16:30

30 Odvisno od težavnosti izpita se boš nekaj tednov ali mesecev prej začel učiti. Za večino izpitov se lahko prijaviš preko interneta - E-študenta oz. na računalnikih v knjižnici. Za nekatere izpite in predvsem kolokvije se pijaviš kar na inštitutu in tam na oglasni deski dobiš tudi vse informacije. Včasih se ti bo ob bližajočem se izpitu zazdelo, da premalo znaš. V tem primeru dobro premisli, kakšne so resnično tvoje možnosti da izpit narediš. Pogosto so takšne pogubne misli le odraz predizpitne napetosti, strahu in treme; v takšnem primeru si vzemi prost večer in zadevo prespi. Če si prihodnje jutro po psihoterapiji z najboljšim prijateljem še vedno prepričan, da je tvoj primer brezupen, se lahko najkasneje teden dni pred izpitom (do 24. ure) še odjaviš, in sicer pisno na sami katedri ali na e-študentu. Na dan izpita Na dan izpita se boš zbudil z neprijetnim občutkom v želodcu. Četrt ure pred izpitom boš prišel na dogovorjen kraj in se začel potiti. Nikar se ne sekiraj, isto se dogaja vsem tvojim kolegom. Bistveno je le to, da če se kolegi pogovarjajo o stvari, za katero ti še slišal nisi, pa bo sigurno noter, preslišiš vse skupaj, ne zaženeš panike, ampak si mirno požvižgavaš Let it be. In že se izpit začne Šele po prvih nekaj prebranih vprašanjih ali spregovorjenih besedah se boš lahko umiril, zares zbral in v miru odgovarjal na vprašanja. Dokler ne boš naletel na tako, ki ga ne znaš. Takrat ti bo ponovno narastel srčni utrip, imel boš občutek, da imaš čisto prazno glavo... Nekako boš našel nekaj znanja, ga pomešal z malce splošne izobrazbe, blefiranja in nakladanja in izpit bo šel naprej. Veliko izpitov se začne s pisnim delom, torej navadnim testom, ki se lahko piše od ene do štiri šolske ure. Na izpitni poli mora biti opisan način ocenjevanja (npr. pri ABC vprašanjih se lahko odbije del točk, če nepravilno odgovoriš) in število točk za posamezno vprašanje (lahko so različno vredna). Najkasneje peti delovni dan po izpitu boš dočakal rezultate (objavljene pod tvojo vpisno številko) in z njimi razpored za ustni del izpita. Če se ti zdi, da si pisal precej manj, kot si pričakoval, imaš pravico pogledati svoj popravljen izpit (včasih kdo kaj narobe sešteje...). Skoraj vsi izpiti so tudi ustni. Gre za pogovor 30 s profesorjem, kjer boš odgovarjal na nekaj (tri ali več) vprašanj. Ustni izpit je javen in ga torej lahko greš poslušat k svojim kolegom (in obratno). V praksi je tako, da je pri nekaterih izpitih tako poslušanje ustaljena navada, pri drugih pa tega sploh ni. Profesorja se nikar preveč ne boj, tudi če bo rekel tole pa ne bo držalo, kolega, se ne ustraši. Še enkrat premisli; če je profesor pikolovec, je lahko narobe ena sama malenkost! Če se bo izpit srečno iztekel, ti mora profesor najprej povedati oceno. Če se ti zdi, da je prenizka in bi se vse skupaj raje naučil še enkrat (ali pa potrebuješ dobro povprečje za štipendijo), imaš sedaj še možnost, da odstopiš od izpita. To je tako, kot če bi padel na izpitu, (šteje se, da si izpit enkrat že delal) samo da nimaš negativne ocene, ampak si odstopil. Sicer pa se ocena vpiše v indeks in se ne more več spremeniti. Hey - I think that animal that chewed us up might have been some kind of a bear! Nekateri izpiti (predvsem klinični) imajo tudi praktični del. To pomeni, da boš (lahko v navzočnosti profesorja) pregledal bolnika ali kaj podobnega. Če se ti zdi, da si bil na izpitu (zelo) krivično ocenjen, imaš pravico pritožbe pri dekanu (v 24 urah, oz. 3 dni po objavi rezultatov). V tem primeru se sestavi komisija, ki še enkrat oceni tvoj test oz. te izpraša - njihova ocena je dokončna. Verjetno ni treba posebej povedati, da se to ne dogaja pogosto, ampak ne škodi, če veš. Žalostni del zgodbe Precej verjetno je, da boš na izpitu kdaj tudi padel. Vzroki za to so lahko zelo različni, lahko tudi precej krivični. V tem primeru boš moral izpit opravljati še enkrat. Če si padel na prvem informator_delo1.indd :16:30

31 roku v izpitnem obdobju, se lahko na drugi rok prijaviš s prijavnico na katedri (ker se nisi mogel prijaviti prejšnji mesec na računalniku), sicer pa po normalni poti. Izpit lahko opravljaš petkrat (izjemoma šestkrat). Prvič in drugič je vse enako. Tretjič boš ne glede na pisni rezultat prišel na ustni del izpita (seveda boš za šest še vedno moral znati dovolj). Pri četrtem in petem opravljanju te čaka komisija (dva profesorja, običajno istega predmeta) - ta naj bi poskrbela za večjo objektivnost; takrat ti lahko tudi zaračunajo stroške opravljanja izpita, kar pa se na MF ne dogaja. Če se ponovno vpišeš v isti letnik, se začnejo šteti opravljanja izpitov zopet pri ena, sicer (če pavziraš, se izjemno vpišeš naprej) se štejejo naprej. Pri svoji odločitvi upošteva tudi tvojo dosedanjo študijsko pridnost in možnosti, da boš izpolnil vse študijske obveznosti. Če nisi zadovoljen z njeno odločitvijo, se lahko pritožiš. Vsekakor se ne zanašaj na izjemni vpis, saj iz leta v leto zadeve zaostrujejo. Če si vpisan izjemno, moraš najprej narediti manjkajoči izpit, šele potem greš lahko 2. Vpis v višji letnik Kako se boš vpisal, je odvisno od tega, kako priden si bil. Priden študent Če si opravil vse izpite, ki so pogoj za vpis v višji letnik (po domače pogoji ), se lahko normalno vpišeš v višji letnik. Kateri izpiti so pogoj piše v tej knjižici, pa tudi na oglasni deski na dekanatu. Torej izpolniš obrazce in nasvidenje prvega oktobra. Kako se mi lahko zalomi? Zalomi se ti lahko na dva načina nimaš pogojev ali nimaš opravljenih drugih študentskih obveznosti (npr. frekvence od Smrkolja). Kaj sedaj? Pogojni vpis v višji letnik: Če ti manjka samo en izpit, imaš po 161. členu statuta Univerze možnost pogojneganega vpisa, kadar imaš zato upravičen razlog. Ti pa so: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih Univerze in študentske organizacije ipd. Seveda moraš imeti za to tudi pisen dokaz: zdravniško potrdilo, ki dokazuje resnost obolenja, potrdilo centra za socialno delo, potrdilo študentske organizacije ali študentskega sveta, ali kaj drugega. O tem potem odloča komisija za študijske zadeve. delat izpite tekočega letnika. Zato velja tak vpis pošteno premisliti, še posebej v tretjem letniku, ko te takoj na začetku zasujejo z množico kolokvijev. Potem nimaš časa ne za stari izpit ne za tekoči letnik in hitro se ti zgodi, da od slednjega odneseš bolj malo. Ponavljanje letnika: Če ti manjka več kot en pogoj imaš možnost ponavljanja letnika - vendar samo enkrat v času študija. V tem primeru se normalno vpišeš še enkrat v isti letnik. Če si že izkoristil možnost menjave študija (si se že drugič vpisal v prvi letnik), pravice ponavljanja nimaš več (oz. država ti podari eno leto statusa študenta, če in kako ga porabiš pa je tvoja stvar). Pavziranje: Če ne moreš storiti nič od zgoraj naštetega, boš pavziral. Ker nisi vpisan, izgubiš status študenta. To pomeni da nimaš zdravstvenega zavarovanja, članstvo v študentskem servisu lahko podaljšaš le za eno leto, štipendija ti miruje... V tem času si boš verjetno našel kakšno delo (morda povezano z medicino), predvsem pa se boš resno vzel v roke in naredil manjkajoče izpite. Morda je to tudi čas za premislek, če je medicina oz. dentalna medicina res primeren študij zate. 31 informator_delo1.indd :16:31

32 3. Zaključek študija Pogoji za zaključek študija: a) Zaključni izpit: Kot zaključni izpit se za medicince štejeta kirurgija in interna medicina. Lahko ju opraviš takoj po končanem bloku vaj ali po končanih vseh blokih šestega letnika. Pri dent. medicincih polaga študent po zadnjem, t.j. preventivnem, bloku izpite iz sodne medicine v stomatologiji, socialne medicine v stomatologiji, higiene in dietetike ter kolokvija iz osnovne in razvojne psihologije, izvajanja zobozdravstvene prosvete in vzgoje. b) Zaključek študija: Diplomiraš, ko imaš testiranih vseh 12 semestrov študija in ko opraviš vse izpite in kolokvije. Dobra stran tega študija je, da ni potrebno pisati diplomske naloge. Z diplomo se ti prizna strokovni naslov DOKTOR MEDICINE oz. DOKTOR DENTALNE MEDICINE. In potem Kljub lepim kraticam za imenom in ogromnemu znanju v glavi se boš pred bolnim človekom pogosto še vedno počutil zelo nebogljeno. Da postaneš pravi samostojen zdravnik, te čaka še kar nekaj dela. Najprej šestmesečno pripravništvo, v okviru katerega obiščeš različne oddelke urgentne medicine, čemur sledi strokovni izpit (iz taiste urgentne medicine in zdravstvene zakonodaje). Nato nadaljuješ z letom in pol staža. Preden se do konca ustrašiš za svojo prihodnost, naj te potolažimo, da si zdaj že zaposlen in dobivaš plačo, tako da lahko finančno samostojno zadihaš. Po sekundariju ali že med njim pa se začnejo dileme, kako naprej. Ko boš dokončal študij, bo za opravljanje zdravniškega poklica obvezna specializacija, ki je v bistvu posebna oblika podiplomskega študija (torej tudi splošni zdravnik samo s končano fakulteto ne boš mogel biti); začneš jo med oz. po sekundariju, traja pa odvisno od smeri. Sicer pa je možnosti nadaljevanja študija in zaposlitve po končani fakulteti več. Za pomoč mladim zdravnikom v tej zmedi je bila pri Slovenskem zdravniškem društvu ustanovljena Sekcija slovenskih študentov medicine. Tam skrbijo za dostopnost ustreznih informacij, organizirajo predavanja na to temo, lani so izdali knjižico o možnostih nadaljevanja (oz. začetka) profesionalne kariere. Seveda pa nikjer ne piše, da boš moral delati kot zdravnik. Lahko se usmeriš v bazične znanosti na naši fakulteti ali kje drugje, 32 mladi dr.med. so precej iskani v farmacevtskih podjetjih skratka izbira je kar pestra. Karkoli boš počel, pa se splača pomisliti na vedno bolj aktualen podiplomski študij, ki je npr. za delo na fakulteti že kar obvezen. Pri dentalnih medicincih je stvar malo drugačna. Po diplomi moraš opraviti enoletni staž, ki je sestavljen iz nekaj tedenskih blokov, ki jih opravljaš na oddelekih Stoamtološke klinke oz. v ordinacijah, ki so dobile mentorstvo za določene vaje. Staž je plačan, če ti predhodno uspe dobiti zaposlitev, lahko pa je tudi volunterski. Na koncu te čaka strokovni izpit, po katerem lahko greš v službo kot zobozdravnik, lahko delaš naprej kariero na faksu kot asistent ali specializiraš na določenem področju. Specializacije trajajo 3 leta in so pravtako opisane v že prej omenjeni knjižici Sekcije slovenskih študentov medicine. Take a good look at this.. We don t know what it is, but it s the only part of the buffalo we don t use. informator_delo1.indd :16:31

33 KAKO (P)OSTATI NORMALEN NA MF Študentu fizike in študentu medicine rečejo: Nauči se prvih sto strani telefonskega imenika na pamet! Študent fizike: Zakaj? Študent medicine: Do kdaj? Tej šali bi skoraj lahko rekli resnica. Naj ti ostane kot nauk, da ne boš pustil fakulteti, da te karakterno tako izmaliči. Zato naj tukaj poudarimo, da se je v prostem času nujno ukvarjati s stvarmi, ki ti omogočijo pogled iznad debelih medicinskih bukev - naj bo to kakšna od obštudijskih dejavnosti, ki jih tukaj predstavljamo, šport, zabava ali karkoli drugega. Če ne, te bo študij osebnostno pokopal! MEDICINSKI INFORMATOR potruditi vsaj toliko, da izpolni prijavnico. Tako postane zbornik naša knjiga in postanemo mi vsi del naše fakultete, del skupnosti. Pokličite nekoga, ki ve kdaj so vaje, in nekoga, ki bo z vami delal seminar ali pa bo šel po izpitu z vami na pivo. MF COR Je pevski zbor z večletno tradicijo. Pod vodstvom dirigenta nastopa na kulturnih večerih in raznih prireditvah ter slovesnostih na fakulteti F (podelitve, diplome ). V božičnem času lepša večere bolnikom KC. Sodelujejo tudi na mednarodnih srečanjih EMSC (European Medical Students Choir). Če te mika preizkušanje tvojih pljučnih kapacitet, ne oklevaj in se nam pridruži. 1. Društvo študetov medicine slovenije DŠMS je študentsko društvo, ki se ukvarja s pripravo obštudijskih dejavnosti za študente MF, organizacijo številnih javno-zdravstvenih projektov za širšo javnost in s povezovanjem slovenskih študentov medicine s kolegi iz tujine. Oglej si tudi našo novo spletno stran ( net). Medicinski informator Je knjižica, ki jo držite v rokah. Vsebuje mnogo informacij, za katere se večina študentov strinja, da so nujni za preživetje prvih parih let na naši fakulteti. Izšla je že 7-krat zapovrstjo in jo načrtujemo tudi v prihodnje. Erektor Glasilo naše fakultete, v katerem se posvečamo resnim in malo manj resnim temam. Izide ne vemo točno kolikokrat letno. K branju in porodništvu novih številk ste vabljeni prav vsi. Zbornik Je nekaj, v čemer smo vsi; je knjiga za katero mora vsak, ki je v njej, nekaj prispevati in se Kulturno umetniška sekcija (KUS) KUS se trudi medicine vsaj malo spomniti na kulturo. V ta namen vsako leto organizira več pesniških večerov, na katerih se berejo, verjeli ali ne, pesmi študentov naše fakultete. Prizadevamo si jih tudi natisniti. Že tradicionalen pa je Irski večer, na katerem nas ob Bailysu in irski kavi s klasično irsko glasbo seznanja prof. patologije Anton Cerar s svojo skupino Folk&etc. Ali po novem (izberite eno od opcij, jaz sem za to, ki sledi!!!!!, sliki pa lahko kar obe uporabite): Znova in znova me preseneti, kako dovolim našemu izobraževalnemu sistemu da me demotivira. Želim verjeti, da posameznik šteje, a protiargumenti dežujejo na moj optimizem. En človek resnično ne more spremeniti sveta, ali pač? Kolaps liričnega nihilizma sem pustila za hrbtom in se z realističnim pogledom zazrla v oči množice, ki pa ne daje odseva. Se človek sploh lahko najde ali pa je obsojen na večno nihanje med konsenzom in osebnostnimi normami? Če bi lahko, bi posrkala pralce možganov in prenesla trpljenje Zemlje nase, vendar so to le utopična premlevanja izgubljene duše, ki poskuša odkriti sebi podobne mislece. Na veliko veselje pa se mi zdi, da mi za zdaj kar uspeva veliko potovanje, ob katerem še vedno stopajo velika pričakovanja. V veliko veselje je deliti del poti s tistimi, ki še niso izgubili ustvarjalnosti in domišljije. Za vse, ki 33 informator_delo1.indd :16:31

34 še verjamejo v univerzalnega človeka...kus Izmenjave študentov in ostale mednarodne aktivnosti Vsako leto omogočimo približno 70 slovenskim študentom medicine enomesečno strokovno ali raziskovalno prakso v tujini in sprejmemo prav toliko tujih. Posredujemo informacije o mednarodnih kongresih, poletnih šolah, strokovnih seminarjih, programih EU (npr. Leonardo). Smo aktivni član Svetovne organizacije študentov medicine IFMSA (International Federation of Medical Students Association) in Evropske organizacije študentov medicine EMSA (European Medical Students Association). Organiziramo pa tudi prakse na priznani kliniki v Houstonu. Delavnice Urgentne medicine Delavnice, po katerih se dejansko zdi, da bi znal oskrbeti nekoga, ki se je zgrudil po tleh, preden se zgrudiš sam. Izlet v Beograd Tam se poleg tega, da okusimo najboljše pleskavice, čevapčiče, kajmak in rakijo, srečamo tudi z beograjskimi študenti medicine, s katerimi spoznamo prav vse lepote naše bivše prestolnice. Tečaj znakovnega jezika Kretnje in mimika so osnova sporazumevanja med gluhimi. Z osnovnim znanjem znakovnega jezika bomo kot bodoči zdravnikilažje komunicirali z gluhimi pacienti. Dramska skupina Medicinske fakultete Ker pred zaključkom študija bolnikom še nismo sposobni pomagati po strokovni plati, smo si za cilj zastavili, da bolnikom prinesemo nekaj zdravja v obliki smeha in sprostitve z dramskimi igrami. Pridi in izrazi svoj igralski talent. PROJEKTI IN PROJEKTKE V to skupino spadajo projekti, ki so bolj kot študentom naše fakultete namenjeni širši javnosti. Osveščanje, spreminjanje navad, podiranje stereotipov in se pri tem neznansko zabavati. Vsak od njih organizira šolanje oz. motivacijski vikend, kjer se sploh ne samo šola. Vsakemu pa bi gotovo prav prišla tudi tvoja, ja tvoja, pomoč. 34 Projekt Virus: delavnice zdrave in varne spolnosti po osnovnih in srednjih šolah, velika akcija ob dnevu boja proti AIDS-u, 1. decembru, z razdeljevanjem okoli kondomov, pentljic in koncertom na Kongresnem trgu. Osveščen, ne zadet: Droge! Užitek.. zabava.. eksperimentiranje.. sprostitev zavor.. prestopanje lastnih meja.. slabost.. paranoja.. depresija.. smrt.. Droge? Odgovarjamo na vprašanja, podiramo stereotipe, podajamo resnična dejstva. Odločitev prepuščamo vam. SmS (Srce moja skrb): za vse»srčne medicince«. Kako si mladina predstavlja zdravo življenje? Odgovore najdemo na delavnicah kardiovaskularne preventive na osnovnih in srednjih šolah, obenem pa že pred diplomo posredujemo recepte za večjo kvaliteto življenja. No, da ni vse sama teorija, enkrat letno tečemo na Rožnik Medimedo: ko študent medicine postane zdravnik za plišaste živali in s tem pomaga majhnim otrokom pregnati strah pred zdravnikom. Projekt proti kajenju (02 za vsakega), o cepljenju, sončenju itd. Tako, sedaj si spoznal, kaj vse se dogaja na naši fakulteti v okviru DŠMS. Lahko nam verjameš, da vsega tega ne bi bilo, če se ne bi nekaj nadebudnim študentom (da, prav takim kot si ti, z ravno toliko izpiti in drugimi študijskimi obveznostmi na grbi) zdelo vredno žrtvovati nekaj svojega prostega časa. Pa naj te beseda žrtvovati ne zavede. Pri vsem skupaj pridobiš mnogo več kot žrtvuješ. Naj smo omenim, da spoznaš super kolege, pridobiš organizacijske in druge sposobnosti, bolje spoznaš nekatere profesorje in nasploh enormno razširiš svoja obzorja. Če te je le kaj od tega navdušilo, te vabimo, da se nam pridružiš! Pomoči bomo vedno zelo veseli. Piši nam na info@slomsic.org ali pa se prikaži na kakšnem sestanku, ki je vsak ponedeljek ob v prostorih DŠMS (naprej od Mandibule, nasproti WCjev). Še več o vsem skupaj boš izvedel na informativnem večeru, ki bo enkrat v začetku informator_delo1.indd :16:31

35 oktobra, le sledi plakatom in beri obvestila, ki jih boš prejel preko mailing liste. Če ne prej upam, da se vidimo takrat! 2. medicinski razgledi MEDICINSKI INFORMATOR Kakor vsaka stroka, ima tudi biomedicina vrsto revij, po katerih boste na svoji novi poklicni poti segali vrsto let. Za prve korake na tej poti naj bi bila najbolj pomembna in uporabna ravno revija Medicinski razgledi. Že zavidljivih 45 let članke za našo revijo pišejo večinoma fakultetni učitelji ter sodelavci; marsikateri članek je tudi temeljna oziroma dodatna literatura za izpite. Objavljamo tudi najboljše, s Prešernovo nagrado ali priznanjem nagrajene študentske raziskovalne naloge. Kakor vsaka strokovna revija, imamo tudi neodvisne recenzente, ki skrbijo za strokovno neoporečnost in točnost člankov. Revija je tudi v mednarodnem prostoru nekaj prav posebnega. Urejamo jo namreč študentje medicine in dentalne medicine, še več za svoje delo nismo (in tudi ne želimo biti) plačani; prav tako honorarjev ne prejemajo niti avtorji niti recenzenti člankov. Skupaj z velikodušnimi subvencijami Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in naše, ljubljanske Medicinske fakultete to botruje dejstvu, da je revija za študente dostopna zgolj po slabi tretjini dejanske proizvodne cene (letna naročnina znaša 1800 SIT)! Za študente Medicinske fakultete poskrbimo tudi z izdajanjem učbenikov, ki so obvezna študijska literatura za prenekatere izpite zopet po nadvse ugodni ceni. V sredini oktobra navadno organiziramo tudi sejem rabljene študijske literature, kjer boste prišli do marsikaterih uporabnih zapiskov, knjig, seminarjev vaših starejših kolegov, nedvomno pa se boste lahko naročili tudi na našo revijo... Uredništvo in naša mala, topla»knjigarnica«domujeta pod Veliko predavalnico v prostorih fakultete, in sicer na njeni levi strani (pri avtomatih za kavo in pijačo), kjer nas najdete skoraj ob vsakem času, zagotovo pa v času uradnih ur, ki so ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od do A če jih zgrešite, to še ne pomeni, da vas ne bomo z veseljem sprejeli če le bomo v prostorih uredništva! Upamo, da vam bo naša revija všeč in da vam bo pomagala po razburkanih medicinskih vodah pripluti do varnega diplomskega pristana ali pa še dlje... Se vidimo! 3. Pajzl Glas Pajzla seže v deveto vas, zato boš verjetno že ob vpisu vedel, da je to nekaj dobrega na MF. V bistvu je kar nekako neobhodno potreben, kar boš opazil, ko boš en mesec neprestano sedel ob knjigi. Pajzl so prostori študentov MF (tudi vzdržujejo jih študenti) in imajo večino časa funkcijo študijskih prostorov. Za takšno uporabo ne potrebuješ posebnega dovoljenja, ko je Pajzl odprt, prideš in lahko študiraš. Ob sezoni pa vsakih 14 dni Pajzl prevzame funkcijo objekta za sprostitev napetosti ob glasbi, pijači in nepopisni gneči. Organizacija takšnih večerov je v študentskih rokah, pogoj za vstop pa je, da se vzdržiš vandalizma, kajti prostori so naši (tudi tvoji), če pa kje v okolici poči kakšna šipa, je do nadalnjega Pajzl prepovedan (tega si nihče od nas ne želi). ZATO: reči pijači DA (oz. po želji) in vandalizmu NE! (ne glede na želje). Ko boš videl oglasni plakat v Mandibuli ali drugje na MF, pridi in vidi. 4. SIDSIC Društvo študentov dentalne medicine, SIDSIC, pomeni Slovenian Dental Students International Committee oz. društvo za mednarodno dejavnost študentov stomatologije. Nastalo je leta 1992, ponovno pa se je formiralo leta 1999, ko so začetni 35 informator_delo1.indd :16:31

36 ustanovitelji diplomirali. Društvo sestavljamo in vodimo študenti Medicinske fakultete v Ljubljani in delujemo pod okriljem Mednarodne pisarne ŠOU, ŠOMFja ter naše fakultete. Smo člani svetovne zveze študentov stomatologije (Iads) in Evropske zveze študentov stomatologije (Edsa). Popoldnevi pa so namenjeni spoznavanju tamkajšnjega študentskega življenja. Pravtako Sidsic organizira tudi prakso za tuje študente pri nas. Ponavadi si izberejo dva oddelka na Stomatološki kliniki, kjer poteka njihova praksa pod vodstvom naših asistentov, mi pa poskrbimo za njihovo prijetno bivanje v Sloveniji, kar vključuje bivanje, prehrano, zabavo ter vodene izlete. Naše delo je prostovoljno, finančnega povračila za trud ne dobiš, dobiš pa obilo zabave, novih poznanstev, naučiš se organizacije in dela v skupini. V zadnjih 2 letih smo se DM-jevci močno povezali in organizirali preko internetne strani ki ponuja vse informacije, ki jih študent DM potrebuje za študijske in obštudijske dejavnosti. Tu so objavljene vse ekskurzije, žuri, bowlingi, izmenjave, borza dela, seminarji, literatura, izkušnje z izpitov vse! (preveri) V začetku decembra se bo zgodil tradicionalni motivacijski vikend, kjer lahko na zabaven način izveste vse kar vas je o študiju DM zanimalo, teden prej pa na spoznavnem žuru navežete prva stomatološka prijateljstva. 5. SUP Sekcija za učne propimočke (SUP) je skupinica študentov, ki skrbi za dobavo knjig, stetoskopov, lučk in ostalih drobnarij po čim nižji ceni. Pridruži se jim, če jim želiš pri tem pomagati, oziroma jih obišči, ko boš nakupoval medicinsko opremo in bo tolarjev bolj malo. Kdaj imajo uradne ure, boš izvedel na oglasni deski, ki visi pred njihovo sobico, tam pod stopnicami med veliko in srednjo predavalnico. 6. MEDENO SRCE..ali MEdical DENtal Overt Student Resource CEnter ( je zbirka starih izpitnih vprašanj, seminarjev, nasvetov, literature in ostalih gradiv, na katere med svojim študijem naleti študent medicine ali dentalne med. Te strani predstavljajo centralno odlagališe informacij in digitalnih vsebin, ki se v velikih količinah valjajo po diskovju študentov. Poleg tega na strani dleuje tudi spletni forum, ki ga obiskujejo tako študentje kot profesorji. Ugotovil boš, da je praktična uporabnost strani velika, zato le pobrskaj po njej pred vsakim kolokvijem in izpitom. Da pa bi postala zbirka še večja in stran še bolj uporabna, te prosimo, da tudi sam prispevaš k temu. Torej, ko odpišeš kolokvij ali izpit, natipkaj vprašanja na računalnik in jih pošlji na Medeno srce..in bodoči rodovi medicincev ti bodo večno hvaležni. MLADEMU (dentalnemu) MEDICINCU NA POT Za konec pa ti dajemo na pokušino še nekaj, kar te čaka ob zaključku študija - da se boš lahko v šestih letih dobro pripravil na zdravniški oz. stomatološki poklic. Še nekaj o dveh največjih pomanjkljivostih učnega programa MF. Česar te ne naučijo, pa je ena najpomembnejših lastnosti zdravnika in temelj zdravniškega poklica, je prijaznost in posluh za bolnega človeka ter predanost le-temu. Premalo 36 informator_delo1.indd :16:31

37 mentorjev posveča tej temi dovolj časa, zato smo študenti več ali manj prepuščeni sami sebi. Rezultat je na žalost tak, da veliko zdravnikov te lastnosti v končni fazi nima. Podobno se pri nas premalo ukvarjamo s komunikacijo z bolnikom in tudi tu bo največ odvisno od tvoje samoiniciativne in želje, da jo osvojiš.seveda se lahko vprašamo, če je takšen zdravnik vreden svojega naziva Zato se sam kdaj pa kdaj vseeno zamisli nad svojim značajem in se vprašaj Ali me delo z bolnimi ljudmi res tako veseli, da sem ga pripravljen s srcem opravljati vse življenje? Sem sposoben biti strpen in pozabiti na svojo slabo voljo in težave pred bolnikom? Sem sposoben prenesti dejstvo, da medicina ni vsemogočna in da bom morda videl več ljudi umreti kot ozdraveti? Ali sem sposoben biti 24 ur v službi človeka, bolnega človeka? Od tega je odvisno, ali se boš v prihodnosti usmeril v klinično medicino ali ne. Vsaj moralo bi biti Druga pomanjkljivost učnega programa, pa se kaže v odnosih s kolegi. Hipokratova prisega zdravniškemu poklicu je osnovni dokument, ki pove, kakšen naj bo dober zdravnik. Pomemben del te zaobljube pravi:...svojega učitelja spoštovati...,...njegove otroke spoštovati kakor lastne brate ter jih izučiti v zdravniški umetnosti, ako to požele, ne da bi od njih zahteval kako plačilo ali obveznost... Žal se obvezane učenju čutijo le profesorji in asistenti (pa tudi v te včasih močno podvomiš), čeprav naj bi vsak zdravnik učil zdravstvene umetnosti svoje mlajše kolege. Uradno priznana je resda le ženevska obljuba, v kateri ni omenjena obljuba poučevanja, vendar ženevska obljuba temelji na Hipokratovi, ki je vendarle izvirna in najpomembnejša. Tukaj bi radi dosegli to, da se boš vsaj malo zamislil nad svečano zaobljubo, ko boš enkrat prispel do nje in, da se je boš držal bolj kot tiste, s katero si postal pionirček. Sicer boš pa sam tekom študija okusil, kako dragoceno je znanje starejših kolegov, in si večkrat želel, da bi ga bili bolj pripravljeni deliti s teboj. Ne postani takšen, kot so tisti, nad katerimi se danes pritožuješ. Ohrani idealizem in se ne pusti zavesti sistemu! Ženevska prisega V trenutku, ko bom sprejet med člane zdravniškega poklica, svečano obljubljam, da bom posvetil svoje življenje Človečnosti. Svojim učiteljem bom ohranil dolžno spoštovanje in hvaležnost. Svojo umetnost bom opravljal vestno in dostojanstveno. Zdravje svojega bolnika bom štel za svojo prvo skrb. Spoštoval bom skrivnost tistega, ki se mi bo zaupal; to skrivnost bom varoval tudi po bolnikovi smrti. Kolikor bo le v mojih močeh, bom varoval čast in plemenito izročilo zdravniškega poklica. Kolege bom imel za brate. Ne bom dopustil, da bi se verski, nacionalni ali rasni nazori, strankarska ali družbena pripadnost vrinili med mojo dolžnost in mojega bolnika. Brezpogojno bom spoštoval človeško življenje od samega spočetja. Tudi, če bi mi grozili, ne bom dopustil, da bi svoje zdravniško znanje uporabil v nasprotju z zakoni človečnosti. 37 informator_delo1.indd :16:31

38 SLOVARČEK TUJK AKVARIJ Uradno vratarnica. To je zastekljen prostor, ki ti pade v oči, ko stopiš v stavbo MF. Neuradno se uporablja kot odstavni prostor za raznorazne stvari, ki jih želiš nekomu dati, pa ga tisti trenutek ni na faxu (tudi za najdene indexe). ASISTENT Fakultetni uslužbenec, ki je na začetku svoje fakultetne kariere. Večinoma mlada, zagnana oseba, s posluhom za študentske težave. Po navadi vodi vaje. BONI To zadevo imata najraje predvsem tvoj želodček in denarnica. Je državno subvencioniran način, da za cirka 450 sit poješ 900 sit-ov. Zadevo je zrihtala ŠOU, kjer jih tudi kupiš, s predložitvijo osebne izkaznice in študentske izkaznice oz. indexa. CMK Centralna Medicinska Knjižnica. DEKAN Šef fakultete. Nekaj podobnega kot ravnatelj na srednji šoli. Hkrati je profesor in nosilec nekega predmeta, se pravi, da ga boš morda srečal na kakem izpitu DEKANAT 38 Službeno domovanje gospoda dekana in njegovih ožjih sodelavcev (tajnica). Študentom je vstop v te prostore sicer dopuščen, vendar le z zelo pametnim izgovorom ali idejo. DENTALNA MEDICINA Novi zanimivi izraz za stomatologijo. DEONTA Deontologija s filozofijo. DERMA Dermatologija pogovorno. DOCENT Fakultetni uslužbenec, ki po rangu velja več kot asistent in je skoraj že prof. Lahko predava in sprašuje na izpitu. DŠMS Društvo študentov medicine Slovenije. Glej rubriko Kako (p)ostati mormalen na MF EREKTOR glasilo študentov, ki ga izdaja DŠMS FAKULTETA oddelek visokošolskega študija. Organiziran sistem, ki ureja študij za določeno področje znanosti in spada pod okrilje univerze. FARMA Farmakologija pogovorno. FAKS Pogovorni izraz za fakulteto. FIZIA Fiziologija. FOTOKOPIRNICA NA ONKO Fotokopirnica v stavbi Onkologije B GINEKO Ginekologija. GÔSPA Čistilka št.1. HISTA Histologija z embriologijo ILIRC Študentski dom na Ilirski ulici 3. Ima največjo koncentracijo študentov medicine in stomatologije, kar pomeni, da dobiš tukaj vse potrebne zapiske in informacije, potrebne za študij. Tudi kraj, kjer je vsak dan v kakšnem nadstropju zabava. INSKRIPCIJA + FREKVENCA Sofisticirano ime za profesorske avtograme. Ta prvo navadno dobiš na prvem predainformator_delo1.indd :16:32

39 vanju (ne pozabiti indexa doma), ta drugo pa na zadnjem. Frekvenca je včasih pogojena z obiskom vaj. Ker je 90% možnost (statistično določeno), da te na zadnjih predavanjih ne bo, glej, da daš index kakšnemu kolegu izmed 10%. Inskripcija in frekvenca sta glavni (poleg vpisanih izpitov) sestavini indexa. INŠTITUT Znanstvena ustanova, ki se v okviru specifičnega predmeta ukvarja z raziskovanjem (patološki inš., mikrobiološki inš.,...). Se pogosto zamenjuje s kátedro. INDEX Če bi bili v osnovni šoli, bi mu rekli izkaz. Pripravna zadeva v katero najprej vpišeš predavanja, ki ti jih blagoslovijo profesorji, ko ti zraven potrdijo inskripcijo in frekvenco. Njegove zadnje strani pa služijo utrjevanju samozavesti, ko opazuješ, kako se polnijo z opravljenimi izpiti. Služi tudi kot identifikacijska listina za izpite in kolokvije, nadvse uporaben pa je kot pogoj za nakup prehrambenih bonov (če nimaš štud. izkaznice) ali ob izstavitvi drugih izkaznic za študentske ugodnosti (popust na železnici, izkaznica štud. servisa, ISIC - International Students Identity Card...). Poskušaj ga tekom študija ne izgubiti. INFEKCIJE Infekcijske bolezni. IZJEMNI VPIS Vpis (izjemni) v višji letnik, če ti manjka en pogoj (izpit ali kolokvij). IZPIT Bolj ali manj objektiven preizkus znanja iz določenega predmeta, za katerega, če ga opraviš, navadno dobiš dokaj nerealno oceno glede na tvoje dobro ali slabo znanje. IZBIRNI PREDMET Večina predmetov se, ko se zaključijo redna predavanja (lahko že vzporedno) razpisuje tudi kot izbirni predmet. Kot beseda sama pove, ni obvezen oz. obvezno je opraviti najmanj 9 ur izbirnega pouka po želji v šestih letih. Izbor enega izbirnega predmeta na semester ti prinese eno oz. dve uri. JANEZ Te ob Silvotu v Mandibuli zalaga s poživili in energijo.. KATEDRA Oddelek fakultete na inštitutu, ki združuje profe in asistente in se ukvarja s študenti in študijskim poukom. KLINC Klinični center pogovorno, tudi KC. KLINIKA Učni oddelek v neki bolnišnici. Tudi pogovorni izraz za obdobje študija, kjer že opravljaš klinične predmete (četrti, peti in šesti letnik). KLUB Prostori DŠMS. Včasih je bil tam Klub študentov Medicinske fakultete (KŠMF). Vrata so ponavadi zaklenjena, ampak to še 39 informator_delo1.indd :16:32

40 ne pomeni, da nas ni noter, ti kar potrkaj. KOLEGA Prijatelj po stanu. Primerljivo s srednješolskim sošolcem. Na faksu celo profesor postane tvoj kolega ( Kolega, to pa ne bo držalo, si boste morali pa še malo bolj natančno pogledat ). KOLOKVIJ Praviloma (beri: ni nujno) manj zahteven preizkus znanja kot izpit. Služi kot prisila za sprotno učenje, lahko pa je tudi zaključek nekega predmeta, pri katerem se izpit ne opravlja. Ni ga za podcenjevati, posebej, če je pogoj za pristop k izpitu, prispeva k izpitni oceni ali je celo pogoj za vpis v višji letnik. KOMPOT Človeški organi vloženi v kozarcih formalina. Zraven lahko postaneš lačen. K4 Uradno ime za prostor, kjer se dogajajo študentske zabave, koncerti, predstavitve... Nahaja se v kleti stavbe ŠOU. Pogovorno tudi okrajšava za celotno poslopje ŠOU. Izhaja iz naslova ŠOU: Kersnikova 4. Tu kupiš bone. LJUBICA Čistilka št. 2. Odlikujeta jo nasmešek in dobra volja. MANDIBULA 40 Dobesedno (beri: če te vpraša prof. Ravnik) je to spodnja čeljustnica. Metaforni pomen je razložen v poglavju Moj 1. dan na MF. MEDENO SRCE Že opisan koristen kotiček na internetu za študente MF. MF Medicinska Fakulteta. V besedilu te brošure in tudi pogovorno se pogosto uporablja kot sinonim za novo stavbo Medicinske Fakultete (Korytkova 2). MIKRA Mikrobiologija z imunologijo. MR Medicinski razgledi. NEVRA Nevrologija. OFTALMA Oftalmologija. ONKO Onkologija z radioterapijo. ORL Otorinolaringologija. PAJZL Dobeseden in metaforičen prevod je identičen in sicer: PAJZL. Glej pod poglavje Kako (p)ostati normalen na MF?. PAFI Patofiziologija. PATO Patologija. PREDKLINIKA Pogovorni izraz za obdobje študija, kjer še ne opravljaš kliničnih predmetov (prvi trije letniki). PROF prfoks, oziroma profesor je velika živina. Do njega se moraš obnašati spoštljivo, čeprav te imenuje kolega, še posebej, če še nisi opravil izita iz njegovega predmeta. Če za kakšnega fakultetnega uslužbenca ne veš ali je že prof ali ne, ga raje naslavljaj s profom, sicer utegneš koga užaliti, kar se ti prav gotovo maščuje. PONOVNI VPIS V času študija lahko enkrat ponavljaš letnik. Za takšen vpis ni potrebno vlagati prošnje. informator_delo1.indd :16:32

41 PAVZIRANJE To je stanje poljubno dolge pavze, ki si jo (prostovoljno ali prisilno) privoščiš med študijem. V tem času lahko opravljaš izpite, nimaš pa statusa študenta in vseh ugodnosti, ki ti jih le-ta prinaša (prehr. boni, popusti...). RENTGEN Radiologija. SEMESTER Študijsko leto sestavljata dva semestra: zimski (od 1.oktobra do zimskih počitnic) in poletni (od konca zimskih počitnic do junija oz. oktobra). Izraz je uporaben v toliko, ker navadno vsak semester končaš oz. začneš poslušati kakšen nov predmet. Študij na MF za medicino in stomatologijo traja 12 semestrov oz. 6 let. SEMINAR Ena od oblik pouka sam ali v manjši skupini podrobno preštudiraš neko snov in jo potem predstaviš kolegom. SIDSIC Slovene Dental Students International Committee. SILVO Verjetno najbolj nepogrešljiv človek na MF, ki te zalaga s takšnimi in drugačnimi poživili ter dobro voljo. V prostem času je model za učbenike. Drugače pa je lastnik Mandibule in pomemben član naše medicinske družine. SLAVICA oz. telefonistka. Gotovo ena najprijaznejših oseb na Medicinski fakulteti. Najdeš jo v zastekljenem prostoru za akvarijem, vedno ti bo z veseljem pomagala SODNA Sodna medicina. ŠOMF Študentska organizacija Medicinske fakultete. Je organ MF, ki komunicira s ŠOUom. ŠS Študentski Svet MF. SUP Skupina za učne pripomočke. 41 informator_delo1.indd :16:32

42 Once again Daryll s brain was playing tricks on him. ŠOU Študentska Organizacja Univerze v Ljubljani. Megalomansko podjetje, ki se ukvarja z vsem, kar utegne imeti povezavo s študenti. Med drugim tukaj kupiš prehrambene bone (tudi v študentskih domovih v Rožni dolini). V dobro nas vseh upajmo, da se ne bo preveč spolitizirala. ŠTUDENTSKA IZKAZNICA Tako kot osebna izkaznica identificira osebo, študentska identificira študenta. Uporabljaš jo v CMK in drugih univerzitetnih knjižnicah za izposojo knjig. Odpre ti vrata v našo računalnico Maxilo Služi za identifikacijo povsod, razen na Študentski organizaciji, he, he (tam se lahko za nakup bonov idetificiraš le z osebno izkaznico). Nadvse pripravna zadeva, predvsem ker je manjša od indexa in ga legalno nadomešča (nakup bonov, popust pri vstopu v K4,...). ŠTUDENTSKA PISARNA Tudi referat ; kraj v prostorih MF na Vrazovem trgu 2, kjer se vpisuješ, daš testirat index, dobiš potrdilo o šolanju, potrdiš zdravstveno izkaznico, dobiš študentsko izkaznico, potrdila o opravljenih izpitih in še kakšne informacije. ŠTUDIRANJE I. Sofisticirano ime za učenje. II. V starih časih dober izgovor, da ti še ni treba v vojsko UKC Univerzitetni Klinični Center ali preprosto klinc. UNIVERZA (lat. universitas = skupnost), najvišji znanstveni zavod, ki ima v svoji sestavi razne fakultete, med njimi tudi medicinsko (Univerza v Ljubljani). Njen šef se kliče rektor. VAJE Praktične vaje iz določenega predmeta, ki so obvezne za pristop k izpitu in zaključek tega predmeta. Na predkliniki potekajo navadno v laboratorijih, kasneje pa na klinikah. Na večini vaj je obvezna bela halja! ZIMSKE POČITNICE Naj te ime ne zavede. To je čas, ki ga porabiš za intenzivno študiranje izpita, ki ga opravljaš v zimskem roku. ŽELJKO Glavni vratar MF. Najdeš ga nekje v bližini glavnega vhoda ali v Mandibuli. Prijazen dečko, s katerim se da vse dogovoriti. Street physicians 42 informator_delo1.indd :16:33